Eno lepo dobro jutro želim vsem! Začenjam 34. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in ostale prisotne!

Imamo nekaj pooblastil in eno opravičilo. Najprej imam opravičilo poslanke Vide Čadonič Špelič, ki je na današnjem odboru ne bo, in še nekaj pooblastil. Poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert, poslanka Suzana Lep Šimenko nadomešča poslanca Žana Mahniča, poslanka mag. Bojana Muršič nadomešča poslanca Damijana Zrima in poslanka Lucija Tacer nadomešča poslanko Tamaro Vonto.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik zadeve, zato je določen dnevni red, kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA OSNUTKA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI SISTEMA EURODAC ZA PRIMERJAVO BIOMETRIČNIH PODATKOV ZA UČINKOVITO UPORABO UREDBE O UPRAVLJANJU AZILA IN MIGRACIJ, UREDBE O PONOVNI NASELITVI IN DIREKTIVE 2001/55/ ES, TO JE DIREKTIVA O ZAČASNI ZAŠČITI ZA IDENTIFIKACIJO NEZAKONITO PREBIVAJOČEGA DRŽAVLJANA TRETJE DRŽAVE ALI OSEBE BREZ DRŽAVLJANSTVA IN O ZAHTEVAH ORGANOV KAZENSKEGA PREGONA DRŽAV ČLANIC IN EUROPOLA ZA PRIMERJAVO S PODATKI IZ SISTEMA EURODAC ZA NAMENE KAZENSKEGA PREGONA TER SPREMEMBI UREDB 2018/1240 IN 2019/818, TO JE KONSOLIDIRANO BESEDILO, DOPOLNITEV STALIŠČ REPUBLIKE SLOVENIJE GLEDE ZAKONODAJNIH PREDLOGOV V OKVIRU PAKTA O MIGRACIJAH IN AZILU.

Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo dne 15. 2. 2024 posredovala Vlada. K tej točki je bilo vabljeno Ministrstvo za notranje zadeve.

Začenjam obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru. Del gradiva je označen z varstvom podatkov in ste ga prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Seja odbora poteka odprta za javnost, zato navzoče prosim, da med sejo upoštevate predpise s področja varstva podatkov, da ne navajate podatkov, ki so varovani na podlagi zakona oziroma drugega predpisa, ter vnaprej opozorite, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkov iz gradiva, saj bi bilo v takem primeru sejo potrebno zapreti za javnost.

Za uvodno obrazložitev predloga stališča vabim k besedi ministra, gospoda Boštjana Poklukarja. Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, dobro jutro!

Danes vam želimo predstaviti predlog Pakta Evropske unije o migracijah in azilu tukaj pred odborom in danes so z mano tudi sodelavci, generalni direktor policije mag. Senad Jušić, gospa Suzana Ivanovič, vodja Službe za Evropske zadeve in mednarodno sodelovanje, gospa Nataša Tomc, vodja Sektorja za migracijsko politiko in zakonodajo, vsi tisti, ki so bili pristojni za samo pogajanje o uredbah, ki jih bomo predstavili.

Evropska komisija na čelu s predsednico Ursulo von der Leyen si je zastavila že ob začetku ambiciozen cilj, da se na področju migracij in azila spremenijo določene uredbe in da se gre seveda v pogajanja z državami članicami. Zato je leta 2020 Evropska komisija v okviru Pakta o migracijah in azilu predstavila pet zakonodajnih predlogov, in sicer Uredbo o upravljanju azila in migracij, Uredbo o skupnem azilnem postopku, Uredbo Eurodac, Uredbo o preverjanju na mejah ter krizno uredbo, Pakt o migracijah in azilu temelji na celostnem, predvidljivem in zanesljivem sistemu upravljanja z migracijami. Težišče predlaganih rešitev pa ostaja ravnovesje med odgovornostjo na eni strani in na drugi strani solidarnostjo. Na eni strani se tako krepi odgovornost držav na zunanji meji Evropske unije, in sicer Uredba o preverjanju na zunanjih mejah uvaja predhodno preverjanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prečkajo zunanje meje Evropske unije. Neposredno pa je povezan tudi Predlog sprememb uredbe o azilnem postopku, ki s ciljem učinkovitih in hitrih azilnih postopkov uvaja obvezni mejni postopek za določene primere, poudarjam, obvezni mejni postopek za določene primere. Na drugi strani se v okviru Uredbe o upravljanju azila in migracij vzpostavlja solidarnostni mehanizem, ki bi bil prožen in odziven ter prilagodljiv na različne migracijske razmere. Nov zakonodajni okvir uvaja obvezno prilagodljivo solidarnost, ki jo bodo deležne tiste države, ki so migracijsko najbolj obremenjene, torej tiste države članice, ki imajo največjo obremenitev po nezakoniti migraciji. Pomembno je, da bo država članica lahko sama izbirala, na kakšen način bo izkazovala solidarnost, torej s premestitvami, relokacijami oseb, finančnimi ali alternativnimi prispevki, napotitvijo osebja, strokovnega osebja in pa seveda s pomočjo v tehnični opremi. Torej, država si lahko sama izbere, na kakšen način. Evropska unija in države članice se bodo lahko hitro odzvale na krizne situacije, kot je množičen prihod migrantov, instrumentalizacija in pa seveda višja sila, na primer pandemija. Tako da pakt tovrstne situacije zaradi njihove specifike določa posebna pravila, torej pravila odstopanja od azilnega postopka in postopka vračanja ter ločen solidarnostni mehanizem, ki bo, če bo, sprejet na ravni držav članic Evropske unije.

Svet Evropske unije in Evropski parlament sta v decembru 2023 po večletnih pogajanjih dosegla politični dogovor glede ključnih elementov omenjenih zakonodajnih predlogov, kar predstavlja pomemben korak pri oblikovanju migracijske in azilne politike Evropske unije. Obenem z dogovorom pošiljamo pomemben signal, da se je Evropska unija oziroma da smo se države članice sposobne dogovoriti o skupni rešitvi na tako kompleksnem področju, kot je upravljanje migracij. Zato ta kompromis, ki ga imamo tukaj na mizi, pravzaprav izraža ravno to skupno evropsko enotnost.

Republika Slovenija je stališče do zakonodajnih predlogov pakta sprejela že januarja 2021, čemur so sledila dolgotrajna in kompleksna pogajanja tako znotraj Sveta Evropske unije kot z Evropskim parlamentom. Na podlagi dogovorov so se nato oblikovala besedila, ki se v določenih delih precej razlikujejo od prvotnih predlogov. In sicer, če govorimo o postopku predhodnega preverjanja, pakt uvaja nov postopek predhodnega preverjanja državljanov tretjih držav, ki bo vključeval zdravstvene identifikacijske in varnostne preglede, odvzem prstnih odtisov in registracijo v sistem Eurodac, ki bo sedaj vključeval tudi osebe z začasno zaščito in trajno preseljene osebe. Torej, gre se za cel kup in cel sklop vključevanja oseb v baze podatkov. Podpiramo omenjeni postopek, vključno z informiranjem oseb o postopkih, pravicah in njihovih obveznostih, ker je to namreč pomemben prispevek k okrepljenemu opravljanju zunanjih meja Evropske unije in višji stopnji varnosti v državah Evropske unije. Iz podobnih razlogov smo naklonjeni tudi izvajanju neodvisnega spremljevalnega mehanizma za zagotovitev spoštovanja temeljnih pravic, ki pa mora ostati omejen na postopek predhodnega preverjanja brez širjenja na varovanje meje in na mejni postopek. Torej, neodvisen spremljevalni mehanizem, ko govorimo o mejnem postopku, je po končanem postopku preverjanja oseb, ki se bodo posameznike seveda napotilo v nadaljnji postopek na meji, bodisi v na eni strani azilni postopek bodisi v postopek vračanja, kar bo prispevalo k učinkovitejšim in hitrejšim postopkom ugotavljanja upravičenosti do mednarodne zaščite. Podpiramo obvezno izvedbo mejnega postopka v čim širšem obsegu, torej s čim manj izjemami. Poudarjam pa, da se postopek ne bo uporabljal za mladoletnike brez spremstva, razen v primerih varnostnega preverjanja. Prav tako pa v določenih utemeljenih primerih ne bo uporabljal se niti za družinske družine z mladoletniki. Tukaj je izjema. Nov element, ki se je pojavil tekom pogajanj, je tako imenovani koncept zadostnih zmogljivosti, ki jih bo morala imeti država članica na voljo za obravnavo določenega števila mejnih postopkov. Koncept podpiramo in seveda menimo, da mora biti ustrezno število tako visoko, da lahko dejansko zagotavlja učinkovitost izvajanja postopkov na meji ter zadostilo svojemu namenu. To je pravzaprav vseeno tisti prvi mejni postopek. Dodatno je tudi brezplačno pravno svetovanje, ki bo možno na zahtevo prosilca za mednarodno zaščito. Mi seveda temu svetovanju načeloma ne nasprotujemo, vendar pa ugotavljamo, da ima prosilec v administrativni fazi postopka že sedaj zagotovljena vsa temeljna postopkovna jamstva, ki mu omogočajo, da lahko ustrezno predstavi vse razloge zaradi katerih zaproša za mednarodno zaščito. Kar se tiče solidarnosti podpiramo ravnotežje med odgovornostjo in solidarnostjo kot je predvideno v zakonodajnih predlogih, še posebej pozdravljamo širok nabor možnih solidarnostnih prispevkov, ki omogoča fleksibilnost koncepta solidarnosti vključno z distribucijskim ključem, ki bo določil višino prispevkov posameznih držav članic. Vsaka država članica bo lahko sama izbrala, na kakšen način nuditi podporo migracijsko najbolj obremenjenim državam, torej kot sem že prej navedel, s premestitvami ali finančnimi prispevki z namenom zagotovitve večje predvidljivosti je bil postavljen tudi minimalni prag premestitev, govorim minimalni prag premestitev. Torej, države članice bodo morale na ravni Evropske unije izvesti vsaj 30 tisoč premestitev, zato je tudi določen najmanjši znesek finančnih prispevkov, če se država članica seveda odloči, še enkrat poudarjam, če se država članica odloči, da bo premeščala prosilce pomeni, da dobi pri tem tudi denarno podporo za vsako premestitev 10 tisoč evrov iz evropskih skladov. V kolikor se ne odloči za premestitev, je na osebo Evropska unija predvidela 20 tisoč evrov plačila v Evropski sklad. K okrepitvi predvidljivosti bosta pripomogla tudi koordinator Evropske unije za solidarnosten koncept prevzema odgovornost, ki bo aktiviran, če zaveze, s katerimi bodo države članice napovedale obliko in višino solidarnostnih prispevkov ne bo skladna s potrebami migracijsko obremenjenih držav. Pri širjenju okoliščin za določanje odgovornosti države članice obravnava prošnje za mednarodno zaščito, tako kot je bilo s kriterijem diplom, kvalifikacij dodanih kar nekaj dodatnih pogojev in varovalk v zvezi s prebivanjem v zadevi zadevni državi članici in s priznanjem diplom oziroma kvalifikacij, zato do predloga nismo več zadržani. Tukaj so vzpostavljene varovalke. Namenjene so tudi določbe, ki uvajajo posebna pravila za osebe, izkrcanje v operacijah iskanja in reševanja, torej v zaščito in reševanje /nerazumljivo/ Zakaj je omenjena kategorija oseb urejena zgolj v smislu statistične kategorije? Zdaj je omenjena ta kategorija urejena v smislu statistične kategorije v sistemu Eurodac kot del solidarnostnega bazena, torej tudi ti ljudje so vpisani v Eurodac sistem. Nov zakonodajni okvir ločeno obravnava krizne razmere, kot so množični prihodi in instrumentalizacija. Torej, ko neka država hibridno uporablja migracijo za destabilizacijo druge države ter višjo silo, na primer pandemijo. Zaradi njihove specifike predvideva določena odstopanja od običajnih pravil v zvezi z registracijo prošenj, mejnim postopkom, dublinskimi pravili in solidarnostjo, kar seveda tudi podpiramo. Kljub temu, da v Svetu Evropske unije obstaja dovolj velika večina držav članic, ki podpirajo ta celoten zakonodajni paket pakta o migracijah in azilu, pa Slovenija je dala parlamentarni pridržek dokler ne zaključimo vseh procedur v Državnem zboru. Glasovanje o zakonodajnem paketu pakta o migracijah in azilu bo potekalo na Svetu ministrov za notranje zadeve, predvidoma v aprilu. Zato spoštovane poslanke in poslanci, predlagam, da Pakt o migracijah in azilu Evropske unije tudi podprete. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora.

Prvi je prijavljen poslanec magister Branko Grims. Izvolite.

Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav!

Predlaganemu aktu in vsemu, kar je zraven, najostreje nasprotujem iz več razlogov. Prvič zaradi postopka. Danes je mesec februar 2024. Vlada Republike Slovenije, konkretno minister, ki je danes med nami, je dal soglasje k obveznim kvotam oziroma obvezni relokaciji, kot se zdaj v tej latovščini temu reče, že - kdaj? - maja ali junija lansko leto, se pravi konec pomladi. In po Zakonu o zunanjih zadevah bi moral pridobiti soglasje parlamenta preden je dal soglasje, ne pa po tem. To je direktna kršitev zakona in trdim veleizdaja vitalnih interesov Republike Slovenije s kršitvijo zakona, ki je očitna in je nihče ne more zanikati in jo je priznal tudi minister na moje vprašanje pred več meseci v Državnem zboru. Zato bi morala Vlada fasati najmanj interpelacijo, po mojem mnenju tudi ustavno obtožbo. Jaz sem to tudi večkrat predlagal.

Drugič, cilji tega so nesprejemljivi, še vedno je izhodišče, da je treba ilegalne migracije usmerjati, legalizirati, ne vem kaj. Ilegalne migracije je treba preprečevati, ker so ilegalne in to z vsemi sredstvi. In Evropa, če se bo to stanje nadaljevalo, je končala svojo pot.

In tretja stvar, cilji tega. Vsaj eden od teh ciljev je popolnoma nesprejemljiv. To pa je, da je bistvo vseh teh raznih paktov, pred tem je bil Dublin 2, v igri, pa še vse ostalo, da ne naštevam, je samo eden. Zdaj institucije Evropske unije hitijo, ker vedo, da bo na prihajajočih evropskih volitvah prišlo do drastičnega pomika v desno in hočejo zapacati vse za nazaj za to, da bi legalizirali svoje nelegalno kriminalno početje. Kajti, vse kar se je dogajalo v zvezi z ilegalnimi migracijami, od tistega prvega, ki se je kar suspendiralo nekatere akte Evropske unije in to samovoljo nekaj vplivnih posameznikov na čelu z Angelo Merkel, je bilo zakonito in se poskuša na ta način za nazaj prikriti, da ne bi kdo slučajno kaj odgovarjal, pa bo prej ali slej, verjemite. In zaradi tega, ker se tukaj samo poskuša podtakniti legalizacijo nelegalnega, popolnoma nezakonitega početja nekaterih v Evropski uniji so seveda tudi ti cilji popolnoma nesprejemljivi. To so trije temeljni razlogi zaradi katere to zavračam v celoti kot nesprejemljivo, kot zadevo, ki je bila vsiljena z nezakonitim očitno nezakonitim postopkom, ki ima nesprejemljive cilje in ki poskuša legalizirati nelegalno početje nekaterih vplivnih posameznikov funkcionarjev v Evropski uniji pa tudi nekaterih drugih v vladah držav članic za nazaj. Takega akta ne bi smelo nikoli biti. Tak akt se nikoli ne bi smel predlagati. Če pa je predlagan, pa ga odločno zavračam. Hvala.

Naslednja ima besedo poslanka Nataša Sukič. Izvolite.

Dobro jutro. Moram priznati sicer, da tega akta nisem še dobro preštudirala. Ampak kolega Grims, ne vem od kdaj je poskus regulacije migracij za vas legalizacija ilegalnih prehodov. Veste kaj je ilegalno? Ilegalno je tisto, česar ti ne registriraš in ne beležiš. Torej, jaz ne vem o čem vi govorite oziroma kako si vi predstavljate, da boste regulirali migracije, ki ne bodo izpuhtele v zrak samo zato, ker si vi to želite, da tega ne bi bilo. Migracije so zmeraj bile in zmeraj bodo. In glede na to, da je vse več kriz v svetu, od vojn do raznih represivnih režimov, do seveda tudi podnebne krize, pač migracije so. In ne vem kako si kolega Grims, vi predstavljate, da boste ubranili trdnjavo Evropa na način, da kar nobenega ne bo nikjer. Kako boste vi to? Ali bi vi rajši videl, da so še zmeraj totalno ilegalne in da ljudje umirajo v rekah in gozdovih, ko poskušajo prehajati mejo. Ne vem kaj bi vi pravzaprav rad videl? In, ali bi rad videl, da se Evropa ne pogovarja o skupni strategiji in skupnih politikah, kjer poskuša tudi nekako enakopravno in enakomerno si porazdeliti bremena? Kaj bi vi pravzaprav rad? Da se s tem ukvarjajo tam nekje na periferiji, bi boste – kaj? - postavil svoje zidove in si domišljal, da ne bo niti muha šla skozi vaše pregrade. Jaz ne vem no?! Jaz tega pa res več ne razumem, kaj vi ponujate kot rešitev mene zanima, ko ste toliko pameten vedno, pa treskate po nas. Mene samo zanima vaša rešitev. kako boste preprečili, da ne bo enega prosilca za azil oziroma za mednarodno zaščito na naši meji, da boste vi lahko srečen. To bi res rada vedela. Hvala lepa.

Naslednja ima besedo Lucija Tacer. Izvoli.

Hvala predsednica. Najprej hvala ministru za predstavitev. Mislim, da je pomembno, da je danes z nami in da s tem tudi izkazuje, da je ta tema pomembna za našo prihodnost. In kot, ne vem, neka mlada oseba, ki mislim, da bodo migracije v prihodnosti gotovo krojile življenje na način, da bodo vplivale na našo družbo in na našo prihodnost, mislim, da je pomembno, da sklepamo na tem področju kompromise in probamo nekaj narediti. Ker način, kakor je bilo v prvi razpravi nakazano, je samo ena prava rešitev, samo ena stoprocentna procentna resnica. In s takim pristopom mislim, da če bi vsi s svojim pogledom tako pristopali, se ne bi nikoli v demokraciji pomaknili naprej, seveda v kakšnem drugem sistemu morda ja. Ampak jaz še vedno verjamem, da je demokracija najboljša vladavina, ki jo do zdaj poznamo, kljub temu, da ni perfektna in da moramo v njej pač sklepati kompromise.

Imam pa dve vprašanji za ministra in ekipo, ki bi mi mogoče malo razsvetlili kakšni so načrti v okviru tega pakta tudi z vidika izvedljivosti? Torej, govorili smo o mejnih postopkih, ki se bodo v določenih primerih izvajali. In zanima me, glede na to, da imamo Schengen, sli se bo to, ne vem, primarno izvajalo na schengenskih mejah ali na vseh nacionalnih mejah?

Potem me pa zanima še glede postopkov. Vemo, da so lahko dolgi, koliko časa nekako predvidevamo, da bodo ti postopki trajali? Slišala sem, ko sem brala o tem paktu, nekje da se cilja na 12 tednov. Kakšni točno postopki bodo to? In, ali bomo potrebovali kapacitete na mejah, ko se bodo ti postopki izvajali? Hvala.

Želite, gospod minister? Ne še. Želi še kdo? Gospod Šturbej, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Jaz bi postavil mogoče eno vprašanje gospodu ministru. Glede tega, da vemo, da je zdaj naval bil na naše meje okoli preko 3 tisoč ilegalnih migrantov v Slovenijo v mesecu januarju. Tukaj zdaj govorite o azilu oziroma postopkih azila in pa o postopkih vračanja na mejnih prehodih. Zdaj me pa zanima, glede na to, da smo mi ukinili mejno policijo oziroma se ne izvajajo ti postopki in pa zmogljivosti, ki jih omenjate v tej uredbi nekako preko 30 tisoč dodatnih policistov na mejo in da bodo ti izvajali te postopke, ki ste jih pač omenjali. Kje se bodo ti postopki izvajali, v kolikor do te uredbe oziroma do realizacije te uredbe pride? Ali bo to na zunanjih mejah Evrope ali pa tudi po globini.

Hvala. Toliko.