Dobro jutro. Predlagam, da kar začnemo.

Vse članice in člane odbora, pozdravljam tudi vse vabljene in ostale prisotne.

Pričenjam 17. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Imamo dve pooblastili, poslanec Franc Rosec nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert in poslanka Suzana Lep Šimenko nadomešča poslanca Antona Šturbeja.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik seje, zato je določen dnevni red kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI NABORA TALENTOV EU.

Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo dne 31. 1. posredovala Vlada. K točki dnevnega reda je bilo vabljeno Ministrstvo za notranje zadeve.

Pričenjam prvo obravnavo stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154. člena Poslovnika Državnega zbora in po opravljeni razpravi bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru. Besedo dajem predstavnici Ministrstva za notranje zadeve, državni sekretarki gospe Tini Heferle. Izvolite.

Hvala lepa, predsednica, za besedo. Lep pozdrav vsem!

Kot že uvodoma pojasnjeno, bom predstavila stališče Vlade glede omenjene uredbe. Zdaj, če nekoliko predstavim na kratko ozadje. Evropska komisija je 15. novembra lansko leto objavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi nabora talentov, ki je del tega novega svežnja na področju zakonitih migracij. Zdaj ozadje predloga vsebine seveda izhaja iz dejstva, da so zakonite migracije bistven del celovitega pristopa na splošnem izzivu migracij in pa seveda učinkovite poti so tiste, ki lahko pomagajo zmanjšati učinkovite zakonite poti so tiste, ki lahko pomagajo zmanjšati nedovoljene migracije in zapolniti to vrzel na trgu dela, ki nastaja na celotnem ozemlju Evropske unije, zaradi staranja prebivalstva, zaradi zelenega in digitalnega prehoda in še, zaradi kakšnih drugih razlogov. Zdaj skupna migracijska politika Evropske unije seveda tudi tukaj se to odraža v tej uredbi, mora odražati povezanost gospodarstva Evropske unije in pa medsebojno odvisnost trgov dela za države članice. V bistvu se s to uredbo nekako tudi spodbuja, da članice svoje članstvo v Evropski uniji izkoristijo kot prednost pri privabljanju talentov. Seveda v pristojnosti posameznih članic pa je koliko državljanov iz tretjih držav, ki iščejo delo bodo seveda sprejele v svojo državo in na svoj trg dela.

Zdaj dejstva poznamo. Kot sem že rekla, delodajalci v celotni Evropski uniji se srečujejo z akutnimi in strukturnimi težavami, kar se tiče pomanjkanja delovne sile. Delodajalci in tudi iskalci zaposlitve iz tretjih držav se pri mednarodnem zaposlovanju soočajo s številnimi izzivi. Eden izmed načinov je tudi da se Evropska unija na to odzove celovito in celostno. Tako da predlagana uredba o naboru talentov delno obravnava navedene izzive z olajšanjem pridobitve ponudbe za zaposlitev, ki je seveda v skladu z okvirom Evropske unije za zakonite migracije eden izmed bistvenih pogojev za pridobitev vizuma ali pa dovoljenja za prebivanje, zaradi dela. Potem uredba zagotavlja jasnejše in preglednejše informacije o pravilih glede priseljevanja, zaposlovanja in tudi priznavanja kvalifikacij v državah članicah. Nenazadnje pa uredba govori tudi o zagotovitvi orodij za posredovanje zaposlitev v okviru partnerstev za pridobivanje talentov in bo prispevala tudi k boljšemu oziroma izboljšanju sodelovanja s tretjimi državami na področju delovnih migracij, kot sem že uvodoma pojasnila.

Zdaj, nabor talentov EU, če na kratko tako imenujem to uredbo, je zasnovan kot prva vse evropska platforma. Namenjena je olajšanju mednarodnega zaposlovanja in zagotavljanju priložnosti zainteresiranim tako z nizko, srednje in kot visoko usposobljenim iskalcem zaposlitev iz tretjih držav, ki imajo spretnosti potrebne za delo v deficitarnih poklicih po vsej Evropski uniji. Ta IT platforma nabora talentov bo zajemala posebna orodja za lažje prepoznavanje in povezovanje. Izkoristila bo pa tudi že nekatere IT rešitve komponente obstoječe platforme, ki jo že danes poznamo. Sicer trenutno ima le nekaj držav članic digitalne platforme in orodja za privabljanje talentov na nacionalni ravni, ki so posebej seveda usmerjeni v iskalce zaposlitev iz tretjih držav in jim pri tem zagotavljajo podporo pri iskanju zaposlitve in vse potrebne informacije, ki so relevantne za mednarodno zaposlitev. Nabor talentov v okviru te uredbe naj poudarim je zasnovano kot prostovoljno orodje. Zagotovljena bo interoperabilnost med nacionalnimi sistemi in IT platformami. O nameri pa seveda bo vsaka država članica svoje sodelovanje v tej platformi morala izraziti kot zainteresirana država in tudi o tem obvestiti uradno komisijo vsaj devet mesecev prej in potem seveda vsaka država članica imenuje potem nacionalne kontaktne točke. Skratka, gre za prostovoljni mehanizem. Zdaj, če pa to je na kratko uvod oz. pojasnitev za kaj sploh gre.

Predlog stališča Republike Slovenije pa je tako, da Republika Slovenija podpira predlog uredbe kot prostovoljni in komplementarni instrument prizadevanja privabljanja tujih talentov na nacionalni ravni. Menimo, da predlagani ukrep lahko bistveno podpre oziroma izboljša kadrovsko politiko delodajalcev pri iskanju usposobljenih kadrov v deficitarnih poklicih in tudi širše. Ob tem menimo, da moramo posebno pozornost nameniti visoko kvalificirani delovni sili, čeprav potrebe, recimo, po tej delovni sili niso neposredno razvidne iz slovenskega seznama deficitarnih poklicev, zato bomo tudi Evropsko komisijo prosili za dodatna pojasnila, ali in pod kakšnimi pogoji bi se lahko nabor talentov v okviru te platforme uporabljal tudi za nedeficitarne poklice. Potem menimo, da mora Evropska komisija pri oblikovanju dokončnih ukrepov upoštevati tudi specifike posameznih držav članic, zato bomo tudi prosili Evropsko komisijo za dodatna pojasnila o ukrepih za zaščito delodajalcev iz gospodarsko šibkejših držav, ki bodo v bistvu izvedli vse potrebne postopke za zaposlitev državljanov tretjih držav, ki pa na to potem - to pa že danes vemo, da nekateri, potem v državah niti ne ostanejo dolgo, ampak gredo naprej.

Potem na področju klasifikacij državljanov tretjih držav menimo, da v predlogu uredbe ni dovolj jasno opredeljeno v zvezi s temi klasifikacijami. Za priznavanje nekaterih klasifikacij se, za katere gre, ali gre za akademske, poklicne ali oboje. Tako, da bomo Evropsko komisijo zaprosili tudi tukaj za dodatna pojasnila.

Glede priznavanja neformalnih znanj. Republika Slovenija meni, da je tukaj potrebna previdnost, ker imamo v Sloveniji institucionaliziran sistem priznavanja formalne izobrazbe z visoko profesionalnimi spretnostmi. Tako da tudi tukaj bomo pozorni, kako bo zadeva zastavljena. Predlog uredbe predvideva tudi obsežne in sistematične obdelave osebnih podatkov. To področje sicer s samim predlogom uredbe ni vnaprej po našem mnenju dovolj jasno in enoznačno opredeljeno. Prav tako niso vnaprej dovolj izčrpno opredeljene zbirke osebnih podatkov, ki naj bi bile vir podatkov in posledično, potem predmet obdelave ter konkretne odgovornosti posameznih deležnikov glede te obdelave podatkov, zato bomo Evropsko komisijo prosili tudi tukaj za dodatna pojasnila: kako je predlog uredbe skladen s splošno uredbo s tega področja osebnih podatkov ter s evropsko konvencijo za človekove pravice in drugimi nacionalnimi predpisi, ki urejajo pravice delavcev in migrantov.

Naj pa za konec še povem, da je predvideno, da se ta nabor talentov s to uredbo udejanji oziroma da ta projekt zaživi šele v letu 2030. In glede na to, da je trg dela, vemo, zelo živ mehanizem, se verjetno v teh letih lahko marsikaj še na trgu dela spremeni, razmere. Tako da si bomo tudi prizadevali v okviru usklajevanj za bolj ambicioznejšo oziroma krajšo časovnico uveljavitve.

Toliko na kratko. Hvala.

Hvala lepa. Prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom. Če kdo želi besedo? Nataša Sukič, izvolite.

Najlepša hvala. Lep pozdrav vsem skupaj!

Moram reči, da pozdravljam to, da ima Evropa poenoten pristop k migracijam. Vemo, da smo bili v preteklosti priča določenim nesorazmernostim in potem seveda je periferija Evrope bila dosti bolj obremenjena in je trpela, zaradi teh migracijskih pritiskov. Gre za to, da pozdravljam, da so torej migracije regulirane, pod nadzorom, to, kar tudi Slovenija že izvaja in se je pokazalo kot izjemno pozitivna praksa. Nimamo več nepotrebnih smrti v gozdovih in takih stvari. Tudi postavili smo integracijsko politiko, upam, da bomo čim bolj uspešno tudi implementirali. In seveda prav je, da se Evropska unija enotno zaveda teh izzivov na eni strani. Po drugi strani seveda, kot je povedala državna sekretarka, gre za strukturne probleme na ravni cele Evropske unije, zaradi številnih razlogov. Seveda manko delovne sile, staranje prebivalstva, podnebne spremembe in zeleni prehod, vojne, ki divjajo in vse skupaj ima svoje učinke. Zato je pomembno, da so te migracije regulirane, pravične, da tistim, ki pač potrebujejo res mednarodno zaščito, da se jo nudi. Tako da pozdravljam to stališče, tudi te kritične pripombe, oziroma ta dodatna vprašanja, ki jih bo Slovenija postavila. To se mi zdi zelo v redu, da imamo proaktiven pristop, da nismo tisti lepi sledilci, ki vse kar odkljukamo. Tako da moj glas imate. Hvala lepa.

Hvala lepa. Preden dam besedo naprej, samo še preberem eno pooblastilo, poslanka Lena Grgurevič nadomešča poslanko Tamaro Vonta. Zdaj pa dajem besedo poslancu Žanu Mahniču. Izvolite.

Hvala, predsednica. Kolegice in kolegi!

Zdaj, ne vem ali sva s kolegico Natašo brala isto uredbo, ampak to ni nobena uredba o nekem urejanju migracij, ampak je to uredba o vzpostavitvi nabora talentov EU. In zdaj, če Slovenija tukaj govori, predvsem izpostavlja deficitarne poklice, pa naj zdaj rečem v slogu stranke Levica: gre za iskanje poceni delovne sile ali pa mogoče celo za izkoriščanje delovne sile iz tretjih držav. Ker deficitarni poklici v povezavi s tretjimi državami, ker vemo, katerih delavcev v Sloveniji predvsem primanjkuje, lahko v nekem bolj levem žargonu rečemo, da gre predvsem za iskanje tega manjka, ki je na trgu delovne sile seveda prisoten.

Zdaj jaz tega stališča, ki ga ima naša Vlada ne morem podpreti, ker menim da preveč samo sledi temu kar ta uredba predlaga ne pa tudi, da bi se na neke resne probleme opozorili, kar v bistvu jaz vidim kot neko sledenje tistemu, kar je dejal predsednik Vlade, se pravi, ilegalne migracije lahko rešimo tako, da jih naredimo za legalne, kar pa v bistvu s to uredbo niti ne delamo toliko, kot delamo to, da nekako se išče kako se bo uvažalo določene osebe iz tretjih držav. In tukaj Slovenija, sicer že 1. odstavek govori, da se soočamo s pomanjkanjem delovne sile, predvsem tiste, ki je potrebna za zeleni prehod. Se pravi, o tem govori uredba. Ampak, jaz, oprostite, to kar je trenutno imamo v Sloveniji, jaz tega ne vidim kot neko delovno silo, ki bi lahko omogočala in prispevala k zelenemu prehodu. Zdaj ti talenti, ki so tam na Kotnikovi pa v Logatcu, jaz ne vem, kako lahko k čemur koli prispevajo. Vemo, da je tudi problem z zaposlovanjem teh kadrov in ne vem, po eni strani govoriti o tem zelenem prehodu, po drugi strani deficitarni poklici. Vemo kaj se trenutno v Sloveniji predvsem išče, se pravi, išče se predvsem delavce v gradbeništvu, išče se delavce v transportu, zdaj kamioni, pa beton, to ni ravno zeleni prehod, še dve leti nazaj ste naši vladi očitali, da samo gradi beton, da samo dela to, kar nima nobene veze z zelenim prehodom, sedaj pa v bistvu ta vlada sama pravi ali bo to veljalo tudi predvsem za iskanje teh deficitarnih poklicev. Tako da, poglejte, potrebno je trg delovne sile urediti drugače, da bo atraktiven, ker jaz ne vidim, kako bomo mi reševali recimo probleme preko teh talentov, samooklicanih talentov, žal nekaterih predvsem v zdravstvu, kar se tiče zdravnikov, kar se tiče medicinskega osebja. Tako, da to je še ena floskula s strani Evropske komisije, s strani Evropskega parlamenta, Slovenija pa žal temu sledi, tako da jaz tega stališča naše Vlade ne morem podpreti.

Repliko ima Nataša Sukič.

Mislim, kolega Mahnič, vi ste neverjeten talent, sam po sebi, oprostite, da tako rečem. Prvo kot prvo, če ti v sklopu migracijskih politik en segment teh migracijskih politik urejaš, to ne pomeni, da to ne sodi v sklop urejanja migracijskih politik, četudi temu rečemo, da gre za iskanje delovne sile in talentov. Drugič, me veseli, da ste naenkrat veliki borec za delavske pravice, ker nisem do zdaj opazila. Ampak hočem reči, seveda so problemi, da so določena delovna mesta pri nas podplačana, ampak to velja za vse, tako za tujce, ki bodo ta delovna mesta zasedali, kot za naše državljanke in državljane. Torej se vsi skupaj družimo, pobrigajmo, namesto da se tukaj ceframo za vsako piko pa vejico, da bomo rajši izboljšali delovne razmere nasploh za delovne ljudi, da pa manjka delovne sile na vseh področjih, tako visoko kvalificiranih kadrov kot v deficitarnih poklicih, je pa tudi jasno. Ta trenutek, kolikor mi je znano, je vrzel na trgu dela, mislim, da najmanj 20.000 delavcev in delavk nam ta trenutek primanjkuje in zdaj vi bi po eni strani zapirali meje, saj vemo, kako rohnite za vsakega tujca posebej, ki prestopi mejo, če ni prave barve kože, po drugi strani pa se zdaj tukaj velikega apologeta igrate za delavske pravice. Zdaj se odločite kaj ste, ker to je pa prav kontradiktorno, kar počnete. Skratka, to kar je in tudi ni res, da Slovenija slepo sledi, kar ste povedal, ravno je povedala državna sekretarka, katere pripombe bodo dali in katera vprašanja bodo postavili. To ste vi počeli kolikor se jaz spomnim, nisem na eni seji slišala, ko smo evropske uredbe potrjevali, da bi vi kakorkoli v Bruslju karkoli zastopali, ampak ste vi slepo kot, oprostite, ne vem kdo, kot ovce sledili raznim direktivam, mi je zelo žal. Tako, da res, kolega, dajte se malo skoncentrirati na to kar je povedala državna sekretarka pa kar sem povedala jaz, ne pa da tukaj nekaj prodajate meglo kot po navadi, potem pa hitro pripomnite svojo malo rasistično misel, pritaknete, saj vidimo kakšne talente imamo v teh prehodnih domovih za tujce. Lepo vas prosim, vi sploh ne veste, kdo so ti ljudje, ne veste, kakšne kvalifikacije imajo, vi samo veste, da niso prave barve kože. Hvala lepa.

Naslednja ima besedo poslanka Vida Čadonič Špelič. Izvolite.

Hvala za besedo. Bodimo realni in resni in dajmo se pogovarjati o predlogu uredbe. Jaz imam srečo, da nisem sodelovala v prejšnji vladi, morda nimam velike sreče, da sodelujem tudi zdaj, ker se mi zdi, da bi se dalo tudi zdaj na področju, o katerem bomo govorili, narediti kaj več. Ampak dejstvo je, da imamo pred sabo predlog evropskega dokumenta do katerega je dobro, da se opredelimo brez čustev. Torej, migracije so nekaj popolnoma drugega, migracije so ilegalne in jih je treba preprečiti, tu se nimamo kaj pogovarjati, ne glede na to, katera vlada je na oblasti. Dejstvo, da pa nam primanjkuje delovne sile, tako v Sloveniji, kot v Evropi, ki se stara, je pa tudi dejstvo, ki ga je treba resno vzeti in jaz mislim, da ta uredba proba rešiti to dejstvo, da nam delovne sile primanjkuje in ta uredba je nek začetek, ki smo slišali, da naj bi bila sprejeta, če bo sprejeta šele leta 2030, kar pomeni, da je to precej pozno pravzaprav. Mi se pa že danes pogovarjamo o pomanjkanju visoko kvalificirane, srednje in tudi nizke delovne sile, da zdajle ne gremo se urada za zaposlovanje. Tako, da morda je to ena od pomanjkljivosti te uredbe, da bi morala Evropa bila veliko prej reagirati in povedati prvič kaj rabimo, torej beri talente, ali pa znanja, ki jih v tej Evropi rabimo, katera in seveda pod katerimi pogoji? In to je tisto, o čemer se moramo pogovarjati, če hočemo računati, da bodo sistemi v Evropi in s tem tudi v Sloveniji delovali. Torej, sama podpiram to razpravo, podpiram ta predlog in podpiram tudi vprašanja, ki ste jih vi zastavili kot Vlada. Potem, ko bo pa uredba sprejeta, takrat je pa na vrsti, ne vemo katera Vlada bo, ne takrat, da bo to pravzaprav implementirala. Edino, česar se bojim, se bojim, da bo, da bo pozno za vse nas, ker eni smo, veste, že na poti tam proti domovom za starejše. Izpostavila bom to zato, ker je to nekaj, kar človeka pravzaprav na koncu delovne dobe najbolj boli, ko ne veš ali boš imel koga, ki ti bo dal žlico v roko. To se namreč pri nas v Novem mestu dogaja, zato to izpostavljam. To se pravi, to ni politično vprašanje, veste, to je hudo strokovno vprašanje, s katerim se moramo ukvarjati čisto vsi. Zato bi jaz rada rekla, da osebno in tudi v Novi Sloveniji podpiramo predlog razprave, kar ta odredba je, kako bomo zagotovili potrebna znanja, potrebne ljudi, da bo slovenski narod in evropski narod pravzaprav sploh preživel in imel vse tiste servise, ki si jih zasluži. Hvala lepa.