Spoštovani kolegice, kolegi, članice in člani odbora, vabljeni ter ostali prisotni! vsem skupaj lep pozdrav!

Začenjam 23. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da so nadomestni člani in članice odbora s pooblastili danes naslednji: Dušan Stojanovič nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski, Danijel Krivec nadomešča mag. Karmen Furman.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red pod številka 1. Predlog zakona o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, pod 2. točko razno.

Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembe dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajam na 1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O PRAZNIKIH IN DELA PROSTIH DNEVIH V REPUBLIKI SLOVENIJI.

Na spletni strani Državnega zbora je bilo objavljeno naslednje gradivo: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, mnenje Vlade.

K tej točki so bili vabljeni: predlagatelj v imenu katerega predlagateljica mag. Meira Hot, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, gospod Marijan Križman predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovali o posameznih členih predloga zakona.

Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. in 142. člena Poslovnika Državnega zbora.

Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavnici predlagatelja v imenu skupine poslank in poslancev mag. Meiri Hot. Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči.

Spoštovani članice in člani Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!

Najprej se vnaprej zahvaljujem za vaš posluh in seveda čas za ob današnji predstavitvi predloga novele Zakona o praznikih in dela prostih dneh v Republiki Sloveniji.

V predstavitvi, s katero se predlagatelji obračamo na vas, morda ne boste slišali veliko novega, kajti predlog novele z enako vsebino je bil seveda v obravnavi že v prejšnjem mandatu, mislim, da celo dvakrat. Gre torej za spremembo poimenovanja praznika vrnitve Primorske k matični domovini v praznik priključitve Primorske k matični domovini. Zakaj je ponovna vložitev je morda vprašanje, ki ostaja v zraku in bi seveda nanj najprej želela odgovoriti. Spoštovani! Pobude za spremembo poimenovanja tega praznika v našem javnem, predvsem pa v lokalnem okolju obstajajo že vrsto, vrsto let. Uresničitev hotenja naj ime praznika tudi uradno odseva njegovo dejansko poimenovanje, kot je trdo ukoreninjeno med ljudmi, bi žlahtnost tega praznika še nadgradila. Tudi sama kot Primorka, ki že od mladih let, kot večina Primorcev, praznuje priključitev Primorske k matični domovini, sem prepričana, da je prav, da spoštujemo poimenovanje praznika, kakor živi med ljudmi in ne po črki, kakor živi v zakonu.

Zmeda, ki je nastala z uradnim poimenovanjem praznika z besedo »vrnitev«, je seveda razvidna tudi iz mnogih vabil o obeležjih praznika, ki govori o priključitvi in ne o vrnitvi Primorske k matični domovini. Tako praznik poimenujejo občine, različna društva, združenja. Ljudsko poimenovanje praznika uporabljajo celo lokalni mediji, ko poročajo o slavnostnih prireditvah. Kot dokaz za to je ravno pismo podpore, ki smo ga prejeli od Mestne občine Koper, in se zanj zahvaljujem, ki podpira preimenovanje praznika tako, kot ga predlagamo danes. To velja poudariti, kajti prepričana sem, da so prazniki plemeniti izraz naše državnosti in so tista dragocena vez, ki generacije državljank in državljanov ne glede na naše različnosti povezuje v samozavest in v spominu na ključne dogodke ali osebnosti, ki so zaznamovale slovenski narod, ter utirale pot naši samostojnosti. Zato je še toliko bolj pomembno, da prazniki dejansko in ne samo v zakonu živijo med ljudmi, ker prihajajo od ljudi in odražajo, pa tudi s poimenovanjem neko res skupno zavezo naj nas prazniki združujejo, ne pa vnašajo nemire ali pa celo razdvajajo. Ob tem predlogu spremembe imenovanja praznika se je potrebno izogniti tudi pretiranemu upiranju na slovarsko definicijo obeh izrazov, torej vrnitve in priključitve. Namreč dejstvo je, da prazniki lahko živijo samo, če jih ljudje čutijo, sprejemajo za svoje, ker so tako ponosni na njihovo sporočilnost in jo prenašajo na mlajše generacije. Zgodovina trpljenja, a tudi zmagoslavja, je v srcih Primork in Primorcev zapisana na vsakem koraku življenja. Boj proti tiraniji fašizma je pomemben del kolektivne identitete na Primorskem, kakor tudi v vsej Sloveniji in ta spomin z leti ne usiha. Nanj se opiramo še danes ob žal še vedno aktualnem obujanju neofašističnih ideologij in naša skupna zaveza, da nikoli več ne dopustimo trpljenja, ki je predolgo bičalo preveč ljudi, je simbolno zapisana tudi s praznikom priključitve Primorske k matični domovini. In tudi za to smo odgovorni slišati večletna hotenja, da nosi praznik ime, s katerim se ljudje identificirajo. Trditev, da nam je bila Primorska vrnjena, ker je pač že stoletja pripadala slovenskemu narodnemu ozemlju, je mogoče smiselna iz nekega drugega zornega kota, nikakor je pa ni moč utemeljiti na podlagi mednarodnega prava, kakor tudi ne na podlagi zgodovinskih dejstev. Ko je bila podpisana pariška mirovna pogodba leta 1947, je kot država obstajala zgolj Jugoslavija, katere del je bila Slovenija. Iz pariške pogodbe jasno izhaja, da se je Jugoslavija Primorsko priključila, saj je bila s to pogodbo med Jugoslavijo in Italijo vzpostavljena nova meja. Rapalska meja je bila s tem ukinjena. Kadar se med državama po mednarodnem pravu vzpostavi nova meja, gre vedno za izgubo ali za pridobitev ozemlja, in neizpodbitno zgodovinsko dejstvo je, da se ta ozemlja niso vrnila. Ta ozemlja so se izborila v mukotrpnem, v požrtvovalnem boju so izborili naši predniki. Če je bila Primorska zgolj vrnjena, potem je bil s tega zornega kota nesmiseln tudi narodno osvobodilni boj. Nepotrebne so bile vse žrtve, neizmeren pogum za boj proti okupatorju, saj bi ozemlje po koncu vojne tako ali tako pripadlo Jugoslaviji. Strah, da bi preimenovanje praznika vplivalo na mednarodno priznane pogodbe, s tem pa tudi meje, je prav tako neupravičen. Priključitev Primorske je rezultat mednarodno priznane Pariške mirovne pogodbe, ki je ni mogoče kar tako spremeniti. Pogodbo je Italija podpisala z 21. državami, med njimi tudi Jugoslavijo. Slovenska pričakovanja se s pogodbo sicer niso v celoti uresničila, je bila pa s pogodbo ukinjena rapalska meja.. Z Londonskim memorandumom oktobra 1954, ki so ga kasneje še nadgradili z Osimskim sporazumom novembra 1975, pa je bila meja med Slovenijo, ki je bila del takratne Jugoslavije in Italijo tudi dokončno določena. In nenazadnje, Italija je januarja 1992 Slovenijo priznala kot novo, neodvisno suvereno državo v okviru takrat mednarodno priznanih meja Jugoslavije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, ter republiško mejo s Hrvaško. S tem je Italija neizpodbitno in brezpogojno priznala suverenost Republike Slovenije na celotnem ozemlju, ki ga je Slovenija kot nekdanja republika zavzemala znotraj nekdanje Jugoslavije.

Spoštovane in spoštovani! Če bi kaj rada poudarila, bi poudarila, da realnost poimenovanja za katerega si predlagatelji novele prizadevamo, živi med ljudmi že desetletja, kar smo v politiki ne glede na naša prepričanja dolžni slišati. Zato si iskreno želim, da le uspemo narediti ta pomemben korak in priključitev Primorske k matični domovini tudi s spremembo Zakona o praznikih in dela prostih dneh še približamo tja, kamor prazniki v bistvu tudi sodijo, k ljudem.

Hvala za vaš posluh in seveda sem na voljo za dodatna vprašanja.

Hvala tudi vam.

Zdaj pa, preden nadaljujemo, samo še obvestilo. Vmes smo dobili dve pooblastili, in sicer mag. Tamara Kozlovič nadomešča poslanko Terezo Novak in Aleksander Prosen Kralj nadomešča poslanko Sašo Žibrat.

Za predstavitev mnenja Vlade dajem besedo predstavniku Ministrstva za delo, socialne zadeve in enake možnosti, državnemu sekretarju Danu Juvanu.

Izvoli.

Hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim!

Leta 2005 so bili določeni trije dodatni prazniki, vezani na zgodovino in državotvornost naše države, ki pa žal niso dela prosti dnevi. Eden od njih je tudi 15. september, vrnitev Primorske k matični domovini, saj je Državni zbor takrat potrdil, da slovenska Primorska, zaradi zvestobe slovenstvu in najstarejšemu antifašizmu v Evropi zasluži poseben spominski dan, pri čemer je 15. september spomin na uveljavitev mirovne pogodbe iz leta 1947.

Skupina poslank in poslancev je decembra 2023 Državnemu zboru predložila v obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku predlog zakona, ki ga danes obravnavamo, s katerim se predlaga, da se pri obstoječem prazniku 15. september, vrnitev Primorske k matični domovini termin »vrnitev« nadomesti s terminom »priključitev«, saj poimenovanje praznika vrnitev Primorske k matični domovini ne ustreza zgodovinskim dejstvom, niti tradiciji poimenovanja tega praznika. Ugotovimo lahko, da se predlaga le terminološko preimenovanje praznika 15. september »vrnitev primorske k matični domovini« v »priključitev Primorske k matični domovini«, kar bi sledilo tako tradiciji njegovega praznovanja, kot tudi zgodovinskim obrazložitvam, upoštevaje dejstvo, da mora ureditev praznikov ustrezati dejanskemu odnosu državljanov do določenih datumov, ki jim je treba dati posebno obeležje.

Vlada Republike Slovenije predlagano spremembo ureditve praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji podpira. Hvala.

Hvala.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Izvolite, gospa Nataša Voršič.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju z vidika svojih nalog k predlaganemu zakonu ni imela pripomb. Hvala.

Hvala tudi vam.

Besedo dajem predstavniku Državnega sveta, gospodu Danijelu Kastelcu, izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci, državni sekretar!

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala 1. februarja letošnjega leta.

Komisija ugotavlja, da je bila vsebinsko primerljiva sprememba zakona v zakonodajni postopek predložena že leta 2019, ko je Državni svet sprejel zahtevo, da Državni zbor o noveli ponovno odloča. Takrat ob ponovnem glasovanju Državni zbor zakona ni sprejel. Tudi tokrat so bili v zvezi z aktualnim predlogom zakona v razpravi članov komisije izraženi številni pomisleki. Tako je določen del razpravljavcev ocenil, da predlog zakona ni primeren, ker drugačno poimenovanje praznikov ne bi dalo nove vrednosti, temveč zgolj ustvarilo zmedo. Ocenjeno je bilo tudi, da je motiv za predložitev zakonskih sprememb ideološki in da prihaja ob neprimernem času, tako kot tudi zadnji predlog zakonskih sprememb iz leta 2019, to je tik pred evropskimi volitvami. Nihče si namreč ne želi, da bi predložene zakonske spremembe predstavljale vzvod za nepotrebne burne politične razprave tako znotraj, kot zunaj parlamenta. Posledica pa bi bila še dodatna delitev slovenskega naroda in politike.

Izraženo je bilo tudi mnenje, da bi sprememba poimenovanja praznika vodila do razvrednotenja Primorskih Slovencev, ki so se pod fašističnim režimom borili za slovenstvo in vrnitev k matični domovini. Prav tako je bilo opozorjeno, da je bila Primorska vedno del slovenskega naroda, zato ni smiselno govoriti o njeni priključitvi k matični domovini, saj zgodovinska dejstva kažejo ravno obratno. Italija je bila tista, ki si je z londonskim sporazumom Primorsko leta 1915 nasilno priključila.

Opozorjeno je bilo tudi, da naj se državni svet in državni zbor kot vodilni instituciji pri sprejemanju zakonodaje v prvi vrsti opirata predvsem na stroko in zgodovinska dejstva, pa tudi na to, da slovanska terminologija opredeli priključitev kot priključitev ozemlja drugi državi, kar bi se v primeru poimenovanja praznika 15. septembra lahko izenačilo tudi z aneksijo, kar bi lahko še imelo širše, tudi mednarodne posledice za našo državo, predvsem spričo krepitve neofašizma v naši neposredni bližini.

V razpravi smo določene vzporednice potegnili tudi s praznikom združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki ga v Sloveniji praznujemo 17. avgusta in s katerim se ne obeležujejo zgolj zgodovinska dejstva, temveč tudi značilnosti, kulturo in identiteto Prekmurja, pri čemer si ne glede na različna politična prepričanja in stališča prebivalcev Prekmurja do posameznih zgodovinskih dogodkov, slednji s praznovanjem praznika prizadevajo za izražanje enotnosti, kar je lahko tudi zgled. Ugotavljamo, da praznika povezana s Primorsko in Prekmurjem pri pripadnikih obeh skupnosti vzbujajo mnogo čustev in sta tesno povezana z lokalno identiteto, zato menimo, da je treba o njunem zakonu razpravljati z občutkom ter se v povezavi z njunim preimenovanjem in praznovanjem izogibati ustvarjanju napetosti in razdvojenosti.

Po oceni komisije je zelo pomembno, da se vse praznike v Sloveniji poimenuje in praznuje na podlagi čim širše družbene in politične enotnosti, saj se le tako lahko državljani Slovenije z njimi resnično poistovetijo. Posledično v okviru glasovanja o predlogu zakona komisija ni izrekla podpore, obenem pa je sprejela dodaten sklep, v katerem je pozvala predlagatelja, da naj ponovno preuči predlagano zakonsko spremembo in da naj se za poimenovanje praznika na dan 15. september najde najprimernejše poimenovanje, ki bo temeljilo na širšem političnem in družbenem konsenzu in ne bo razdvajalo slovenskega naroda. Kot dober primer smo navedli poimenovanje že prej omenjenega praznika 17. avgusta, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala tudi vam.

Besedo dajem še predsedniku Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

Gospod Marijan Križman, izvolite.

Hvala lepa. Hvala za besedo.

To, kar je bilo že povedano in tudi v začetku prebrano, kar je gospa Meira Hot prebrala, zlasti v podporo Mestne občine Koper, je tisto približno, kar imam tudi jaz za povedati, kaj dosti novega ne bom povedal, ker bi bilo brez veze iskati stvari, ki jih ni, za to, da se pač nekaj govori.

Lahko vam samo predstavim nekaj stališč. Po vsej verjetnosti tisti, ki ste tu že stari poslanci, jih poznate, ker ste tudi 2019 jih imeli na svoji mizi, ste o njih govorili in ne bom dolg, namenoma ne, zato ker kot rečeno, vi ste to imeli na mizi, o tem ste govorili, ste se s tem seznanili tako ali drugače, kdor je bil proti ali za, to je zdaj pase, je drugo vprašanje. Dejstvo pa je, da vam jaz lahko samo nekaj stališč Zveze združenj borcev, pa eno stališče zgodovinarja, doktorja zgodovine, ki ima svoj pogled na to zadevo, ne več, zato, ker so si zelo podobna in to ni ideološko vprašanje.

/ oglašanje iz dvorane/ Prosim? / oglašanje iz dvorane/ Gospod, sem bil tiho, ko ste drugi govorili, zato mi dovolite, da teh par stavkov preberem, in sicer poimenovanje praznika vrnitev Primorske k matični domovini, kot ga navaja zakon, ne ustreza zgodovinskim dejstvom, ki jih navajamo v naslednji točki, niti tradiciji poimenovanja tega praznika. Na Primorskem se je vedno praznovalo priključitev Primorske in nikoli vrnitev Primorske, kar dokazujejo tudi pisni viri.

Praznik priključitve Primorske k matični domovini je zlasti na Primorskem tradicionalni praznik, globoko zasidran v zavest ljudi, zato je drugače poimenovanje praznika, kot ga označuje termin priključitev, za Primorce neustrezno in nesprejemljivo. Požig Narodnega doma 13. julija 1920. leta in usmrtitev bazoviških junakov 6. septembra 1933 sta sicer med najbolj, sta med najbolj zanimiva zločinoma nad primorskimi Slovenci, je pa še vrsta dogodkov in(?) zgodovine, ki bi si zaslužili posebno pozornost.

Naj omenimo le delovanje organizacije Tiger, Društva svečenikov svetega Pavla, Višarsko gibanje, pa tudi dogajanje med drugo svetovno vojno. Italija je z napadom na Jugoslavijo aprila 1941 prekoračila rapalsko mejo in tako omogočila, da so zahteve po spremembi meje postale uresničljive. Po tem ko je Italija postala okupator osrednje Slovenije, je tudi za primorske Slovence protifašistični upor prerasel v osvobodilni boj, v katerem so sodelovali tudi tisti, ki se niso strinjali s prevlado komunistov v njem. Naj omenimo samo partizanski narodnoosvobodilni boj in pohod v Beneško Slovenijo maja leta 1943 pod vodstvom Jake Avšiča. Obenem so italijanske oblasti v okupirani Ljubljani v Ljubljanski pokrajini izvajale nasilje ne le nad sodelavci slovenskega osvobodilnega gibanja, ampak tudi nad civilnim prebivalstvom. Višek je to nasilje doseglo s pobijanjem prebivalcev in s sežiganjem vasi med veliko ofenzivo italijanske vojske poleti 1942 ter v italijanskih koncentracijskih taboriščih, zlasti na Rabu. Vse hujšemu nasilju so bili izpostavljeni tudi primorski Slovenci.

Jaz ne bom več nadaljeval, bom pa povedal še eno mnenje. In sicer, v letu 2005 sprejetem prenovljenem Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list, številka 112/05) se je beseda "priključitev" zamenjala z besedo "vrnitev". Primorska naj bi se torej po našem sklepanju vrnila leta 1947 v matični prostor, verjetno v Kraljevino Jugoslavijo, katere del zaradi določila Rapalske mirovne pogodbe iz leta 1920 ni nikoli bila. Kljub novi državni meji je še vedno ostala del slovenskega etničnega ozemlja, ki pa takrat ni bilo neka pravno obstoječa upravna celota. Prav zaradi tega je imela beseda priključitev večjo moč in bila dobro premišljena, tudi glede na razlage, da bi morebiti lahko sedaj ali pa v bodoče ogrozila določila mirovne pogodbe iz leta 1947. Na splošno pa vrnitev Primorcev - kam? V Kraljevino Srbov in Hrvatov verjetno ne, ker so jo prodali, zato da so si kupili priznanje italijanske države, prav te iste države Srbov, Slovencev in Hrvatov. Bi se mar vrnila v Beneško republiko, tako imenovano Serenissimo, ki je 500 let vladala na teh področjih? In to ni bila Italija, to je bila Beneška republika. Italija je nekaj drugega, Italija nastala kasneje, ko je udejanjil Giuseppe Garibaldi, pa še nekateri pravijo, ali bi se en del mogoče vrnil v Avstro-Ogrsko, ki je tudi ni bilo več. Zato je ta utemeljitev, taka kot je bila že pred leti, kot sem že povedal, da se ne ponavljam, več ali manj enaka.

Priključitev Primorske, ki jo slavimo 15. septembra vsako leto, uradno, seveda, je treba spoštovati zakon, dokler zakon velja, je vrnitev Primorske. Nikjer pa ne boste našli, ne na vabilih ne na plakatih, vrnitev Primorske, ker tega ne sprejemamo. Tega enostavno ne sprejemamo. In tudi jaz upam, da se bo to spremenilo; če me boste kaj vprašali, potem bom povedal. Imam pa tukaj priključitev Primorske k matični domovini, pa bom samo en del prebral: "Priključitev Primorske je za Slovenijo pomenila in še danes pomeni ponovno oblast nad lastnim etničnim ozemljem ter dostop do odprtega morja in s tem okno v svet, ki omogoča večji gospodarski, kulturni... " in tako dalje in tako dalje. Takrat se je obeleževala 64. obletnica priključitve k domovini. In naprej in naprej govori. Takrat tudi Mestni odbor Slovenske demokratske stranke v Kopru čestital vsem prebivalcem priključitev Primorske in ne vrnitev.

Toliko bi jaz imel za zdaj, predsedujoči, in se vam zahvaljujem za besedo.