Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, vsi vabljeni, predvsem vabljene in prisotni na današnji seji odbora prav lepo pozdravljeni.

Pričenjam 39. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščam vas, da so zadržani oziroma se seje ne morejo udeležiti in sicer je to član naš kolega dr. Franc Trček. Na seji kot nadomestni člani s pooblastilom pa sodelujejo: Suzana Lep Šimenko namesto mag. Karmen Furman in pa Monika Gregorič, ki pa prihaja iz kvote Poslanske skupine SMC.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 7. 7. 2020 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora, in sicer Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja za obdobje 2021-2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014 (Program EU za zdravje). Gradivo je bilo 2. 7. 2020 tudi objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Ker do pričetka seje ni bilo predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI PROGRAMA ZA UKREPE UNIJE NA PODROČJU ZDRAVJA ZA OBDOBJE 2021-2027 IN RAZVELJAVITVI UREDBE (EU) ŠT. 282/2014 (PROGRAM EU ZA ZDRAVJE). Vlada je na podlagi 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zahtevah EU posredovala v Državni zbor navedeni predlog stališča. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za EU zadeve posreduje potem tudi svoje mnenje.

Vabljeni so danes Ministrstvo za zdravje z nami je državna sekretarka doc. dr. Jerneja Farkaš Lainšček, ki bo nekako tudi prosim za predstavitev in utemeljitev predloga stališča Republike Slovenije. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, eno lepo dobro jutro vsem.

Pred vami je predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe v četrtem zdravstvenem programu EU for health oziroma o programu Evropske unije za zdravje v obdobju 2021-2027. Gre za v bistvu zelo ambiciozen, samostojni večletni zdravstveni program in za močno povezavo z evropskim semestrom, ki potem zagotavlja tudi okvir za usklajevanje ekonomskih politik med državami članicami. naprej predlagano združevanje zdravstvenega programa z drugimi programi in skladi v sklopu Evropskega socialnega sklada Plus in v tem je bilo za zdravje namenjenih 413 milijonov evrov. Potem pa se je zgodila epidemija COVID-19. In v okviru proračuna za okrevanje po korona virusni krizi je Evropska komisija pripravila predlog novega zdravstvenega programa v višini 1,9 milijarde evrov iz večletnega finančnega okvira in potem še dodatnih 8,4 milijarde evrov iz sredstev inštrumenta Evropske unije za okrevanje. Skupaj gre za več kot 10 milijard evrov. Približno 9,4 milijarde od tega bo na razpolago državam članicam za črpanje za področje zdravja in zdravstva.

Predlog te uredbe opredeljuje neke splošne cilje programa. Videli boste, da so na nek način naslovljene vrzeli, ki jih je razkrila pandemija na področju zdravja in pripravljenosti sistemov zdravstvenega varstva članic in pa sicer dodatne izzive, ki sicer zaznamujejo neko redno delovanje sistemov zdravstvenega varstva v državah članicah.

Splošni cilji programa, če jih na hitro predstavimo. Torej varovanje ljudi v EU pred resnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje, potem izboljšanje razpoložljivosti zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih v krizi pomembnih izdelkov ter prispevanje k njihovi cenovni dostopnosti in hkrati tudi podpiranje inovacij razvoja, recimo, protimikrobnih zdravil in podobno. Potem pa krepitev zdravstvenih sistemov, krepitev kadrov v zdravstvu vključno z nadaljevanjem krepitvi te digitalne transformacije in bolj integriranim in usklajenim delom med državami članicami z vidika izmenjav dobrih praks in podatkov z namenom zvišanja splošne ravni javnega zdravja.

V okviru tega pristopa Eno zdravje, ki pač upošteva te povezave med dejavniki tveganja oziroma determinantam zdravja, naravnim družbenim okoljem in med zdravjem ljudi, podpira tak program države članice pri tem, da bodo bolje pripravljene, da bodo njihovi sistemi bolj okrepljeni in da bi dosegli cilje tudi trajnostnega razvoja Združenih narodov v povezavi z zdravjem.

Te vrzeli, ki jih je nekako bolj razkrila pandemija, so seveda v povezavi z razvojem s proizvodnjo zdravil, oskrbo z zdravili tudi z opremo v bolnišnicah, drugih zdravstvenih ustanovah, krepitvijo kadrov v zdravstvu, uvajanjem teh digitalnih orodij in storitev, pa seveda tudi neko potrebo po ohranjanju dostopa do osnovnega blaga in storitev v času krize.

Poleg teh vrzeli razkritih v času pandemije COVID-19 pa naslavlja tak program tudi vse dodatne izzive na področju zdravstvene varnosti zdravstvenih sistemov, ki sicer redno zaznamujejo delovanje zdravstva v državah članicah. To so seveda neenakosti v zdravju, neenakosti v zdravstvenem stanju med skupinami prebivalstva, med regijami, med državami, potem dostop do preventivnega kurativnega zdravstvenega varstva. Pomembno naslavlja tudi breme kroničnih nenalezljivih bolezni vseh dejavnikov tveganja, ki so v povezavi z njimi. Zlasti gre tukaj za kajenje, alkohol, nezdrava prehrana, nezadostna telesna dejavnost. To se pravi vsi ti dejavniki nezdravega življenjskega sloga. Neenakomerna porazdelitev potem zmogljivosti sistemov zdravstvenega varstva, ovire za večje uvajanje digitalnih inovacij, jih poskuša preseči in razširiti te prakse in se tudi navezuje na okoljsko zdravje. To pomeni, da pravzaprav poskuša nasloviti tiste determinante okoljskega zdravja kot so onesnaženost tal, vode, zraka, ki potem tudi lahko vplivajo na zdravje prebivalstva.

Republika Slovenija podpira predstavljeni program Evropske unije za zdravje. Tako v tej luči naslavljanja okrevanje držav članic po epidemiji COVID-19 kot tudi z vidika nadaljevanja delovanja samostojnega programa za zdravja, ki je skozi že pretekle tri programe prispeval h krepitvi zdravja širom Evropske unije.

Želimo si tudi s tem programom, da bi Evropska unija ostala najbolj zdrava regija na svetu, da bi nekako pridobila vsa možna orodja za reševanje zdravstvenih izzivov na nacionalni ravni države članice in potem tudi na ravni EU in da bi bila bolje pripravljena tudi z programi sredstvi znotraj tega velikega ambicioznega programa na nove nevarnosti za zdravje, ki bi lahko ogrozile prebivalstvo EU.

Kaj še posebej pozdravljamo in katere ukrepe še posebej podpiramo? Gotovo ukrepe, ki bi prispevali k cenovni dostopnosti in dosegljivosti zdravil in tudi ukrepe za razvoj novih protimikrobnih zdravil. Podpiramo preventivne programe, programe zgodnjega odkrivanja, programe presejanja za kronične bolezni, programe, ki na nek način naslavljajo glavne dejavnike tveganja nezdravega življenjskega sloga in pa potem s tem tudi že zgodnje odkrivanje bolezni in presejanje. V zvezi s tem samo dodatno opozarjamo in menimo, da je potreben tudi večji poudarek na varovanju duševnega zdravja in zgodnjo prepoznavo, zgodnje odkrivanje duševnih motenj in stanj.

Nadalje podpiramo ukrepe za razvoj digitalnega zdravja, zlasti to potrebo po nadaljevanju te digitalne transformacije, uporabo digitalnih orodij, digitalnih storitev in tudi na nek način po drugi strani digitalno zdravstveno pismenost prebivalstva, da ve potem te storitve, orodja z namenom krepitve zdravja ali boljše obravnave bolezni uporabiti.

Podpiramo predlog izvajanja skupne politike na način, da se Evropska komisija z zdravstvenimi organi posameznih držav članic v neki usmerjevalni skupini posvetuje o delovnih načrtih vzpostavljenih za program, pa tudi nacionalnih prednostnih naloga in strateških usmeritvah, tako da bi vsaj deloma zdravstveni program lahko izvajali tudi decentralizirano v povezavi z nacionalnimi strateškimi usmeritvami, epidemiološkimi, demografskimi potrebami.

Pozdravljamo tudi dejstvo, da bodo v program vključene tudi naložbe v to kritično zdravstveno infrastrukturo, kar je ključno pri obvladovanju kriz takšnih ali drugačnih, naravnih katastrof, epidemij in podobno.

Posebej bi morda v našem programu želeli Evropsko komisijo še spodbuditi, da nekako kot splošni cilj doda ukrep prilagajanja zdravstvenih sistemov staranja prebivalstva. Mislim, da se s tem srečuje veliko držav članic in nekako izpostavi tudi starajoče se prebivalstvo kot eno od ključnih ciljnih populacijskih skupin ukrepanj in tudi doda kot specifični cilj krepitev primarne ravni zdravstvenega varstva in potem sistema integrirane dolgotrajne oskrbe. Poleg starejših pa si želimo, da bi kot posebno ciljno skupino izpostavili tudi skrb za zdravje otrok, se pravi otrok mladostnikov, kar naj bi se začela z neko celostno obravnavo bodočih staršev z vidika krepitve spodbujanja zdravega življenjskega sloga že v obdobju načrtovanja starševstva in potem še skozi celo prenetalno? oskrbo nosečnice in potem preko sodelovanja z drugimi sektorji tudi obdobje otroštva in mladostništva posebej dodali kot specifični cilj. To pomenimo, da predpostavlja ali je nek predpogoj za izboljšanje zdravja ljudi in družbe kot take.

To so nekako stališča Republike Slovenije, tudi ministrstva seveda, za ta novi zelo ambiciozen, tudi finančno zelo bogat, program zdravja v naslednjih sedmih letih.

Hvala lepa za vašo izčrpno predstavitev in utemeljitev. Sedaj pa odpiram razpravo. Iva Dimic, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni.

Moram reči, da pozdravljam vsa prizadevanja Vlade Republike Slovenije, da se vendarle zadeve nekako na ravni EU uredijo in posledično tudi slovensko zdravstvo. Moram reči, da podpiram navedene ukrepe programa, ki prispevajo k cenovni dostopnosti in dosegljivosti zdravil ter ukrepe za razvoj novih protimikrobnih zdravil, ker mislim, da je sedaj prišlo do tega preloma, ko vidimo, da je potrebno imeti tudi to v vidu in seveda, če Evropska komisija oziroma Evropska unija to omogoča mora Slovenija to dobesedno pograbiti z obema rokama in se nekako priključiti tudi k temu finančnemu vzvodu, da se zadeve tudi v Sloveniji izboljšajo. Vedno je možnost za izboljšanje.

Pozdravljam tudi z vidika javnega zdravja predloge za podporo preventivnih programov, ki obravnavajo glavne dejavnike tveganja. Tukaj je zagotovo rak. Vemo, da napovedi za Slovenijo niso lepe, da so napovedi za Slovenijo kar zaskrbljujoče, da naj bi danes rojen vsak drugi fantek in vsaka tretja deklica praktično zbolela za rakom v prihodnosti. Mislim, da moramo na tem področju izjemno veliko narediti in tudi namenjati sredstva, mogoče celo višja kot so, mirjeno glede na bruto domači proizvod, tudi za zgodnje odkrivanje raka. Presajalni programi. Vem ali pa znano mi je, da mogoče nekatere evropske razvitejše države že imajo presajalne programe tudi za pljučnega raka. To je vse v poskusih, ampak da gre znanost in razvoj naprej. In tudi za prostato, kot se reče, PSA.

Moram reči, da zelo podpiram, da se da večji poudarek na varovanju duševnega zdravja ter zgodnji prepoznavnosti in obravnavi duševnih motenj. Mi v Sloveniji imamo zelo dobro pripravljeno resolucijo o nacionalnem programu za duševne zdravje 2018-2028, ki financira dobesedno infrastrukturo, večjo dostopnost bolnikov do strokovne obravnave po posameznih centrih po Sloveniji to predvideva. To je program Mira in mislim, da moramo resnično tukaj narediti korak naprej. Vodja programa je dr. Zakotnikova. Veliko nas je že v preteklih mesecih obiskala v poslanskih skupinah in nas opozarjala, da tukaj niso potrebna neka znatna sredstva, zgolj mogoče nekaj 100.000 evrov, da bi ta program zaživel. Vemo, da raziskave kažejo, da je vedno več ljudi in še vedno več mladih, ki potrebujejo to pomoč in na tak način, če bomo mi s tem programom Mira šli naprej in ga pripeljali praktično v vsako vas ali pa malo večji okraj, bomo tudi destigmatizirali mogoče kakšno duševno stisko, ki nastaja pri ljudeh tudi zaradi načina življenja v katerem smo. Hitrega tempa, usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, mogoče nedoseganja takoj nekih visokih ciljev, ker družba teži k perfekcionizmu in zaradi tega pride včasih tudi do kakšnih drugih psihičnih motenj. Katere pa so v programu Mira, kolikor je bil nam predstavljen in kolikor sem imela sama možnost ga proučiti, so zadeve znotraj tega zelo dobro zastavljene. Res bi predlagala, ne bom rekla pozivala, Ministrstvo za zdravje, da se temu v prihodnjih mesecih, računam pa, da bi v septembru lahko že konkretneje zastavili tudi uspešno zgodbo na področju varovanja duševnega zdravja ter zgodnji prepoznavi in obravnavi duševnih motenj.

Zelo podpiram krepitev digitalne zdravstvene pismenosti ranljivih skupin. Lahko govorimo tukaj tudi o tele medicini, ki bi bila na nek način mogoče, sploh se je pokazalo v času COVID-19, izjemnega pomena. Tudi ta razvoj tele medicine vidim eno priložnost, ki bi lahko v prihodnje omogočal tako pacientu kot zdravniku hitre stike, navodila, neposredno brez obremenjevanja v ambulantah itd., ampak seveda vse se spet konča pri denarju, pri številu opredeljenih bolnikov in mislim, da je potrebno o tem iti naprej, glede na to, da bomo morali živeti z maskami in s COVIDOM-19 in da se bo potrebno tudi odgovorno obnašati do drugih in se mi zdi, da je digitalna zdravstvena pismenost izjemno pomembna.

Kar se mi zdi še zelo pomembno, pa je to, da mora Republika Slovenija nekako na nek način spodbuditi tudi Evropsko komisijo na področju dolgotrajne oskrbe. To je potrebno, da se vključi kot prednostno področje naložb. Mi dolgotrajno oskrbo resnično potrebujemo. O tem je bilo že veliko povedanega, pa vendarle mislim, da je sedaj ta covid čas, če lahko tako rečem, pokazal, da je potrebno na tem delu narediti korak naprej in sem prepričana, da bo tudi Evropska komisija prepoznala to kot eno izmed prioritet države in se bo lahko celostno obravnavalo tudi ne samo starostnike, ampak celotno področje od rane mladosti do starejših dni.

Zelo se mi zdi pomembno tudi zdravje otrok. Podpiram vsa prizadevanja Vlade, ministrstva, da se na tem področju čimbolj angažirajo in vsak po svojih močeh mora pomagati tudi, da se zdravstveno stanje, da se potrebe bolnikov razumejo in da se jim tudi pomaga v državi. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Želi še kdo besedo? Izvolite, kolega Cigler.

Hvala lepa. Spoštovana predsedujoča, kolegice, kolegi, predstavniki Vlade!

V zadnjih mesecih, sam bi rekel, v dveh letih, še posebej pa sedaj proti koncu se Državni zbor in skoraj vsi njegovi odbori ogromno ukvarja s problematiko zdravstva in prav prvi del, upam da zadnji, COVID19 je pokazal, da je veliko odprtih vprašanj tako v Sloveniji, kot tudi v Evropi, na katere je potrebno poiskati odgovore, da bo naš zdravstveni sistem ustrezno in zadovoljivo funkcioniral v korist zdravja ljudi pri nas. Zato da bo zdravstvo in pravice do zdravega življenja zagotovljeno v Sloveniji in tudi v Evropi, da bo zato dovolj javnih sredstev, ki bodo vsem omogočala in zagotavljala, da je zdravnik dostopen takrat, ko ga rabi, kvaliteten. Zraven se strinjam s kolegico Dimicovo, duševno zdravje, dolgotrajna oskrba, problematika, ko se pojavi epidemija, zdravstvena oskrba v domovih starejših, vse to so stvari, na katere iščemo odgovore in jih je potrebno poiskati.

Ko prebere človek ta dokument, moram reči, da ne najde odgovorov oziroma odgovore je treba poiskati in biti pri tem bistveno bolj konkreten. Zaradi tega bom izhajal v svoji razpravi iz izkušenj, ki jih imamo zlasti v zadnjem času. Epidemija jih je najbolj konkretno v neposredni obliki postavila pred nas v kritičnih točkah, ki jih je treba nadgraditi v korist javnega zdravja in naših državljank in državljanov. Namreč v dokumentu, ki je tu pred nami EU for health program, to je program Evrope za zdravje v obdobju 2021-2027, se piše, d je treba biti pazljiv in da ukrepi ne smejo izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu in da bi morali imeti ti ukrepi eno jasno evropsko dodano vrednost. S tem praktično pojasnjujejo kaj je pravi cilj in smoter vsega tega skupaj. To pa je trg in konkurenca. Torej ključna razloga, da je Evropska skupnost pred COVIDOM kapitulirala, ker se je zanašala samo na trg in konkurenco. Zasebni sektor je praktično tukaj v celoti odpovedal.

Glede na to, da Slovenija ni kritična do te uredbe, vsaj po tem, kar je državna sekretarka predstavljala, bi jo prosil, da bo potem povedala kaj je ena jasna evropska dodana vrednost iz teh dokumentov k zdravstvenemu sistemu v prihodnje. Naj to definira in naj pač poda ene primere te jasne vrednosti, ki bo prispevala k javnemu zdravju pri nas.

Drugič. Rad bi rekel to, kar se tiče evropske zdravstvene politike. Najprej je treba povedati, da vse primerjave kažejo, da je javno zdravstvo cenejše od zasebnega. Epidemija je pokazala, da je tudi veliko bolj učinkovito, ker ne sledi načelu motiva, ampak mu je izključno zadovoljevanje zdravstvenih potreb prebivalstva. V Evropi je zdravstvo v drugi polovici 20. stoletja prešlo v eno javno domeno in postalo javno in večini tudi dostopno, žal pa se je potem kasneje v drugi polovici proti koncu 20. stoletja začelo privatizirati. Ena liberalizacija je kovala predvsem konkurenco in pa trg. To je privatizacija, ki je prenašala iz javnega sektorja v zasebni stvari notri. Omejevala se je uporaba za zdravstvo, zniževalo se je število postelj, zniževalo se je število javnih bolnišnic. Vse večji del zdravstvenih pravic se je prenašal na zasebna zavarovanja. S tem je postajalo zdravstvo vse manj dostopno. Ne samo v Sloveniji, tudi po Evropi; Nizozemska, Švedska, Španija, Nemčija.

Kar se tiče vloge Evropske skupnosti, ta nima mandata, da se vmešava v nacionalne zdravstvene sisteme držav članic. To vemo. Bolj pomembno je pa to, česar se pa tukaj zraven ne pove, in sicer, da ta avtonomija držav članic pogosto trči navzkriž s temeljnimi evropskimi svoboščinami. To pa je prost pretok blaga, storitev, oseb in kapitala. In pogosto je edini kriterij, ki ga Evropska unija ima, vpliv na proračun. V primeru te uredbe, ki jo imamo na mizi, pa bo kriterij očitno vpliv trga. V vsakem primeru je posledica takšnih evropskih politik erozija revistribucijskih? učinkov, ki so nekje vgrajeni v sisteme Bismarkovega in (nerazumljiva beseda) sistema.

Rad bi povedal tole. Poglejte, opozoril bi rad na sledeča dejstva. Evropska unija je v času krize odpovedala praktično na vsej črti. 26. 3. 2020 je predsednica Ursula Von der Leynova dejala, da bomo v Evropski uniji storili vse, da bi rešili življenja. Žal se storilo ni nič. Velikokrat se je povedalo kako so na skupna naročila zaščitne opreme v Evropski uniji padla. Iz njih ni bilo nič. Medtem pa so Kitajska, Rusija in Kuba v Italijo poslali svoje zdravnike, svojo medicinsko opremo in ta izvajava von der Leynove, da bodo storili vse je vredna toliko kot so izjave v Sloveniji bile podajane, da bomo storili vse, da se bodo reševala človeška življenja.

Dejstvo je, da teh 10 milijard evrov, ki se nekje planirajo za to, nič. Skoraj bi rekel človek pljunek v morje na celoten evropski reševalni program, katerega del je tudi ta You for health, ki je vreden 750 milijard evrov. Dejstvo je, da ne gre za to koliko denarja se investira, ampak v kakšen namen bo ta denar šel. Spodbudo trgu in privatnikom ne bodo odpravila protislovja na področju kadrovske in izvajalske politike zdravstvenega varstva, niti ne bodo odpravile pomanjkljive načine financiranja zdravstva, o katerih ogromno tukaj govorimo.

Tukaj bi postavil nekaj vprašanj gospe državni sekretarki. Prvič, kaj točno si predstavljate na Ministrstvu za zdravje oziroma v Vladi, ko govorite, da bodo uporabljena sredstva programa EU za zdravje? Kje? Zakaj? In kdaj?

Kaj točno pomeni digitalna zdravstvena pismenost ranljivih skupin v Sloveniji? Tudi včeraj smo o tem dosti govorili na Državnem zboru, ko smo obravnavali četrti zakon korona paketa. Slovenija jo izpostavlja v svojem stališču. Kako bo ta digitalna zdravstvena pismenost ranljivih skupin pripomogla k boljšemu dostopu do zdravstvenih storitev? Ali ne bi bilo mogoče boljše zagotoviti, da bi imeli dostop do storitev s tem, da bi imeli več zdravnikov v javnem sektorju?

Ali je Republiki Sloveniji vseeno, da se denar steka v krepitev tržnih mehanizmov, medtem ko se zdravstvena infrastruktura privatizira?

Ali je Republiki Sloveniji vseeno, da smo del unije oziroma takšne unije, to je treba spremeniti v Evropski uniji, ki je bila praktično nesposobna odreagirati na to resno zdravstveno krizo? Vsaj zaenkrat. Kako bo ta dokument to dejstvo spremenil? V tistem prejšnjem navedku, ko sem Ursulo von der Leyen citiral, sem povedal.

Sprašujem kako točno bo teh 10 milijard preprečilo, da ob naslednji epidemiji države ne bodo zaprle svojih meja oziroma si medsebojno kradle potrebne nujne medicinske opreme in osebne zaščitne opreme?

Petič, sprašujem kaj bodo ta sredstva doprinesla k slovenskemu zdravstvenemu sistemu? Razen tega, da bodo zdravniki prosili paciente, ki po telefonu kličejo v času epidemije, da so bolni, naj sliko svoje poškodbe pošljejo preko pametnega telefona in potem jim po telefonu dajo, brez da bi njihov urin in kri pogledali, nasvete kako se naj zdravijo. Mislim, da bomo enkrat tudi morali ugotoviti kako je takšen pristop k javnemu zdravstvu poleg epidemije, ker ogromno čisto resnih zdravstvenih težav se je v času epidemije pojavljalo in se jih ni dalo reševati preko telefona. Koliko je bilo zaradi tega smrti oziroma hudih zdravstvenih posledic? Hudih zdravstvenih posledic, ki jih plačuje sedaj zdravstveni sistem, ko pridejo ti dodatno bolni ljudje k zdravniku.

Šestič, sprašujem kaj točno to pomenilo za nabavo zaščitne opreme?

In sedmič, kaj je mišljeno s tem, da obstaja splošna potreba po strukturnem preoblikovanju zdravstvenih sistemov in sistemskih reformah zdravstvenih po vsej uniji? To je zapisano v uredbi. Prosim gospo sekretarko, če lahko pojasni kaj to pomeni, ker to se močno podpira. Konkretno. Razen, da je to zapisano v enem stavku. Če ta stavek samo lepo zapisan, javnemu zdravstvu v Sloveniji oziroma Evropi ne bo prispeval ničesar.

In zadnje vprašanje. Kaj je točno mišljeno s tem, da je cilj uredbe zagotoviti jasno evropsko dodano vrednost v zdravstvenem sistemu? To je zapisano. Glede na to, pa da nismo kritični do stališča države, kot je bilo prej povedano v uvodu, bi prosil sekretarko, da pojasni kaj to pomeni. Kje lahko vidimo to dodatno vrednost? V čem se odraža? Kako bo pomagala, ko bo primanjkovalo postelj, zdravnikov, respiratorjev oziroma ko bo na zdravljenje v prihodnjem covid valu potrebno starejše iz domov ostarelih poslati v izolacijske kapacitete bolnišnic ali jim pomagati z bolnišnično oskrbo?

Hvala lepa.

Želi še kdo besedo? Izvolite, gospod Simonovič. Potem pa bom dala besedo tudi vam, državna sekretarka.

Hvala lepa za besedo, predsednica. Lep pozdrav vsem!

Gotovo je to gradivo pomembno in seveda soglašamo z napisanim in povedanim, da se podpirajo ti ukrepi. Še posebej bi pa na naše pogajalce, da jim tako rečem, nekako spodbudil, da imamo tudi v Sloveniji že razvite neke projekte, kot so projekt starejši za starejše, ki je celo dobil nekaj leta nazaj evropsko priznanje od komisije in verjetno bi kazalo tudi take projekte nekako vključiti med te ukrepe. Gotovo so to projekti, ki spodbujajo samostojno življenje starejših na domu in se počutijo varni in imajo razne obiske.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam. Še kdo želi besedo? Če ne, državna sekretarka, želite besedo? Izvolite.

Hvala za besedo. Veliko je bilo vprašanj. Gotovo je dokument, kot je ta pred nami, že četrti po vrsti dokument Evropske unije za zdravje. Zadnji tretji nekako v finančni vrednosti 450 milijonov evrov v obdobju 2014-2020 je bil pravzaprav veliko bolj usmerjen v neke politike ali izmenjave primerov dobrih praks, kot je ta, ki poskuša bistveno bolj opolnomočiti same sisteme zdravstvenega varstva, povezovanje držav članic v kriznih obdobjih, pa tudi sicer v nekriznih časih, torej v normalnih časih, ko nismo izpostavljeni dodatnim bremenom, v tem primeru nalezljivih bolezni ali pa drugih kriznih situacijah.

Jasna vrednost, ki bo prispevala k javnemu zdravju iz tega dokumenta, je pravzaprav mnogotera. Javno zdravje je en kompleksen sistem medsektorskih ukrepov, ki prispeva k temu, da je prebivalstvo posamezne regije, države, ali pa tudi širšega sistema, kot je recimo Evropska unija, zdravo, da pozna, da ve kako krepiti svoje zdravje, kako udejanjati zdrav življenjski slog, hkrati pa tudi, da ve izbrati prave informacije v dostopu do sistema zdravstvenega varstva in navigacijo skozi sistem zdravstvenega varstva. Če odgovarjam tudi z vidika zdravstvene pismenosti vseh prebivalcev še zlasti ranljivih skupin. To so neki programi, ki jih že danes v Sloveniji izvajamo v sklopu zdravstvene pismenosti v Sloveniji. Vemo, da ravnokar poteka ena velika obsežna evropska raziskava, v kateri tudi Republika Slovenija sodeluje o tem, da izmerimo zdravstveno pismenost vseh ravni prebivalstva in potem v programu, ki je pred nami bistveno bolj specifično in usmerjeno to digitalno zdravstveno pismenost podamo tako zdravemu ali navidezno zdravemu prebivalstvu, ranljivim skupinam, predvsem pa bolnikom z različnimi kroničnimi boleznimi.

To da pošlješ sliko poškodbe, še zdaleč ni digitalna zdravstvena pismenost in pa podpora storitev digitalni opremi. Veliko programov tele medicine se bistveno bolj usmerja v stabilizacijo in boljše vodenje kroničnih obolenj. To je ključno v situacijah krize oziroma v situacijah epidemije, ko pravzaprav kronični bolniki s številnimi kroničnimi boleznimi, kot je recimo srčno popuščanje, kronično srčno popuščanje, kronična ledvična bolezen, ki jo sicer lahko poznavajoč vodenje te bolezni, učinkovito sami v povezavi s svojimi svojci vodijo doma ob nekem nadzoru zdravstvenega osebja v bodisi v zdravstvenih domovih ali v bolnišnicah. Tukaj vidimo doprinos digitalizacije opreme, storitev, v bodoče tudi v tem programu. Ne pri sami obravnavi nekih akutnih stanj, ampak predvsem pri največjem bremenu. To so še vedno v Sloveniji kronične bolezni, da za te bolnike v takih razmerah tudi ustrezno poskrbimo.

EU je bila nesposobna odreagirati na razmere in ravno s tem programom naslavlja tiste kritične točke, pri katerih je sedaj pogrnila. Mislim, da je to ključno, da se nemudoma in takoj odzove na tiste stvari, na krepitev kritične zdravstvene infrastrukture, na digitalizacijo, na dobavo, razvoj novih protimikrobnih zdravil v povezavi tudi z drugimi mehanizmi. Mislim, da so zelo velika sredstva namenjena tudi v projekt Horajzon?, ki še dodatno z raziskovalnega vidika in z drugimi mehanizmi krepi to podporo k razvoju protimikrobnih zdravil in poskuša narediti tudi večjo dosegljivost, tudi cenovno, zdravil, ne samo protimikrobnih, ampak tudi drugih.

To da namenjamo sredstva v obvladovanje glavnih dejavnikov tveganja in podpiramo obstoječe, hkrati pa razvijamo nove preventivne programe, mislim, da je ključno. To je eden od ključnih doprinosov k boljšemu javnemu zdravju prebivalstva. S tem pravzaprav pomikamo razvoj kroničnih bolezni v kasnejše obdobje. S tem zmanjšujemo število let preživetih v nezdravju. Zato so sredstva, ki podpirajo preventivne programe, pa ko se bolezni že razvijejo v njihovo zgodnje odkrivanje, ključna pri doseganju dobrega javnega zdravja.

Kar se tiče nabave zaščitne opreme in konkretnih postopkov. V tem nobenih konkretnih projektov v smislu specifično napisanih protokolov, ta predlog še ne predvideva. Gre za predlog programa EU za zdravje. Ko bo sprejet, bo vsaka država članica, tudi v povezavami z drugimi članicami, glede nekako na svoje nacionalne razmere in strateške cilje prijavljala projekte, manjše programe, dopolnjevala obstoječe programe s področja preventive in kurative in takrat bomo lahko konkretno govorili o specifičnih ciljih, ki jih bomo s tem naslavljali. Mislim pa, da je to izrazito dober okvir kako pravzaprav tako od preventive do kurative, hkrati pa z naslavljanjem nekih kritičnih točk, ki jih je ta epidemija izpostavila poskušamo okrepiti same zdravstvene sisteme in jih tudi medsebojno v Evropski uniji povezati.

Hvala.