Spoštovane članice in člani odbora ter ostali vabljeni, prav lepo pozdravljam! Najprej vas obveščam, da bom po pooblastilu predsednice odbora, gospe Lene Grgurevič vodila kot podpredsednica odbora sejo jaz.

Pričenjam 24. sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: magistra Meira Hot. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: namesto gospoda Hojiaka nadomešča Anja Bah Žibert, namesto Zorana Mojškrca bo nadomeščala Alenka Helbl, Lucijo Tacer nadomešča Nataša Avšič Bogovič, namesto Lene Grgurevič nadomešča Tomaž Lah.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. 15. marca 2024 ste bili z dopisom obveščeni, da se bo dnevni red današnje seje odbora razširil z 2. točko dnevnega reda, to je z obravnavo zadeve EU, pri čemer vas obveščam, da o tej širitvi v skladu s 154.d členom Poslovnika Državnega zbora ni glasovanja. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo drugih predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je dnevni red tako določen s sklicem seje in z omenjeno širitvijo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O DOLOČITVI MINIMALNIH PRAVIL ZA PREPREČEVANJE POMOČI PRI NEDOVOLJENEM VSTOPU V TRANZITU IN PREBIVANJU V UNIJI IN BOJ PROTI NJEJ TER O NADOMESTITVI DIREKTIVE SVETA 2002/90 ES IN OKVIRNEGA SKLEPA SVETA 2002/946 PNZ.

Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili vabljeni Ministrstvo za pravosodje in pričenjam z obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi o predlogu stališča ter po razpravi in glasovanju o morebitnih amandmajih, bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

Besedo zdaj dajem ministrici za pravosodje, gospe Andreji Katič za dopolnilno obrazložitev predloga stališča. Izvolite besedo.

Hvala. Spoštovane poslanke in poslanci, vsi ostali prisotni, spoštovana predsedujoča!

Predlog direktive o določitvi minimalnih pravil za preprečevanje pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju v Uniji in boj proti njej bo nadomestil direktivo in okvirni sklep iz leta 2002 in je del celovitega pristopa v okviru migracijskega paketa. Predlog naslavlja problematiko navala nezakonitih migrantov na zunanje meje Evropske unije, ki je tesno povezan z organizirano kriminaliteto. Tihotapci migrantov zahtevajo in dobijo velike vsote denarja za pomoč pri organizaciji poti, pri čemer pa so uporabljene oblike transporta pogosto nevarne. V nesrečah zaradi neustreznih vozil in plovil, tveganih poti in čezmernega števila potnikov, pa so izgubljena prenekatera življenja. Obenem pa je tihotapljenje migrantov zgolj eden od virov prihodkov hudodelskih združb, ki se obenem ukvarjajo tudi s trgovino z orožjem, drogami, ljudmi. Zaradi tega je Evropska komisija v okviru prizadevanj za zmanjšanje migracijskega pritiska predlagala novo direktivo, usmerjeno v preprečevanje pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju v Evropski uniji. Predlog posodablja sedanji več kot 20 let star kazensko pravni okvir na tem področju in je zlasti usmerjen v delovanje tihotapcev, pri čemer upošteva premoženjsko korist kot glavno motivacijo za tovrstno kriminaliteto. Obstoječi pravni okvir Evropske unije je nastal v nekoliko drugačnih okoliščinah, ko pritisk na zunanje meje EU še ni bil tako velik, zlasti pa nezakonite migracije še zdaleč niso bile v takšni meri obvladovane s strani kriminalnih družb, kot so danes. Tihotapljenje pomeni vir zaslužka. To je edini razlog, da se organizirane združbe tudi z njim ukvarjajo. Cilj te direktive je delo kriminalnih združb onemogočiti oziroma ustaviti, tako da se osredotoči na njihove vodje in pridobljeno premoženjsko korist. Sedaj se pogosto dogaja, da organi pregona ujamejo zgolj manj pomembne sodelavce, ki so pri izvrševanju kaznivih dejanj lahko nadomestljivi, pri nas tudi polnijo zapore, delo družb pa ostaja nespremenjeno. Te okoliščine je treba upoštevati in se nanje tudi primerno odzvati. Poleg tega predlog naslavlja tudi objektivno nevarne situacije, v katerih zasledovanje premoženjske koristi ni pomembno za obstoj kaznivega dejanja.

Če povzamem, nova direktiva zasleduje cilj, da se v kazenskih postopkih doseže tudi višje umeščene sodelavce in vodje v kriminalnih združbah obenem pa se jim odvzame s kaznivimi dejanji pridobljeno premoženjsko korist, kar sta oboje pomembna elementa pri boju proti organiziranemu kriminalu. Predlog predvideva jasno kriminalizacijo naklepne pomoči državljanom tretjih držav pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju na ozemlju katerekoli države članice Evropske unije. Za inkriminacijo je potrebno, da je pomoč povezana z zasledovanjem premoženjske koristi storilca ali da obstaja velika verjetnost, da bo pri tem za neko osebo nastala huda škoda ali pa da gre za javno pozivanje, ščuvanje državljanov tretjih držav k vstopu, tranzitu in prebivanju na ozemlju katerekoli države članice EU. V primerjavi z obstoječo direktivo gre za bistveno bolj jasno opredeljeno kaznivo dejanje. V obstoječi evropski zakonodaji so namreč znaki kaznivega dejanja preveč nedorečeno oziroma preširoko opredeljeni kaj dejansko predstavlja dajanje pomoči pri prehodu, tranzitu in prebivanju in predstavlja to problem za učinkovit kazenski pregon. Prav tako je pri obstoječi evropski pravni ureditvi problematično tudi to, da ne vsebuje tako imenovane humanitarne klavzule, torej izjem od kazenskega pregona tistih kategorij, ki nelegalnim migrantom pomagajo s človekoljubno pomočjo.

Nadalje nov predlog vsebuje tudi kvalificirane oblike kaznivih dejanj in to v primerih, ko gre za najhujše oblike, storjene preko hudodelske združbe, ter ko nastanejo tudi najhujše posledice, na primer smrt, ali pa ko so tihotapljeni migranti iz posebno ranljive skupine, na primer mladoletniki.

Predlog predvideva harmonizacijo najnižjih predpisanih kazni, in sicer bi znašale za temeljno obliko kaznivega dejanja najnižja predpisana zgornja meja kazni v celotni EU vsaj tri leta zapora.

Za kvalificirane oblike sodelovanja v hudodelski družbi, uporabe nasilja, kaznivega dejanja na škodo posebej ranljivih oseb ali v primeru povzročene škode, ogrožanja življenja ali celo smrti, pa so najnižje predpisane kazni bistveno strožje, vse do 15 let zapora. V primerjavi z obstoječo ureditvijo, evropsko ureditvijo gre nov predlog pri določitvi kazni dejansko v smeri za dvig le teh. Obstoječi evropski pravni okvir predpisuje namreč najvišjo kazen zapora najmanj osem let. Predlog predvideva tudi odgovornost za kaznivo dejanje za pravne osebe in poenotenje kazni zanje. Kazni, ki so predpisane, se bodo odmerjale v procentih letnega prometa pravne osebe glede standardov, višine kazni kot tudi ostalih standardov, ki jih določa nova direktiva, gre za minimalne standarde in za minimalno harmonizacijo in držav članic nič ne ovira, da same ne bi mogle obdržati ali vpeljati širšega kazensko pravnega okvirja v svojem pravnem redu. Z vidika interesov EU pa je pomembno, da je skupni okvir natančno definiran in usmerjen. V predlogu je izboljšan tudi doseg pristojnosti večinoma osebe, ki izvajajo organizacijo in dejavnosti tihotapljenja migrantov ne prebivajo v državah EU in da bi povečali možnost sankcioniranja storilcev tihotapljenja migrantov predlog direktive razširja pristojnost držav članic na primere, ko se pomoč pri nedovoljenem vstopu v EU konča s smrtjo. Tu se predvsem naslavlja organizirane plovbe v nedopustno slabih opremljenih ladjah, tovornih cisternah in podobno. Poleg tega pa predlog direktive razširja tudi pristojnost na pravne osebe, ki nimajo sedeža v EU, vendar v EU opravljajo poslovno dejavnost.

Nadalje bodo morale države članice zagotoviti seveda tudi ustrezne ukrepe za prevencijo tovrstnih kaznivih dejanj za ustrezno usposabljanje ter finančna, tehnična in tehnološka sredstva za pristojne organe ter preiskovalna orodja. Stališče, ki ga predlagamo, spoštovane poslanke in poslanci, je, da se cilji predloga direktive podprejo. Predlog direktive je, kot rečeno, del širšega pristopa in skupaj s krepitvijo policijskega sodelovanja in vloge Europola ter osredotočanja aktivnosti na ravni celotne EU na razbitje kriminalnih združb, vključno s povečanim kazenskopravnim, diplomatskim in političnim sodelovanjem s tretjimi državami tvori celovit pristop, ki je primerno usmerjen zoper kriminalne združbe tihotapcev migrantov. Glede na situacijo s katero se soočamo, ne samo države članice, temveč celotna Evropska unija in tudi širše, menimo, da je nov zakonodajni predlog nujen in bi ga morala Republika Slovenija podpreti. Posebej bi veljalo podpreti rešitve, ki bodo zagotovile večjo jasnost določb predloga direktive, predvsem določb, ki opredeljujejo kaznivo dejanje, njihovo skladnost z drugimi instrumenti materialno kazenskega prava kot tudi primerjalno primerno razmejitev s kvalificiranimi oblikami kaznivih dejanj in obtoževalnimi okoliščinami, da bodo storilci tudi ustrezno kaznovani. Najlepša hvala za ta uvod.

PODPREDSEDNICA ANDREJA ŽIVIC: Hvala lepa ministrici za dopolnilno obrazložitev predloga. In prehajamo na razpravo. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ja, izvolite besedo, gospod Kaloh.

Pozdravljeni vsi, spoštovana ministrica z ekipo, kolegi poslanci, poslanke. Zdaj, kot je ministrica rekla, zdaj po dveh desetletjih se bo updejtala ta direktiva, ki govori o določitvi minimalnih pravil za preprečevanje pomoči pri nedovoljenem vstopu v tranzitu in prebivanju v Uniji. Torej tista iz leta 2002 je res zastarela. Po mojem mnenju bi morali že updejtati že tam leta 2015 po tistem prvem migrantskem valu, ampak boljše pozno kot nikoli. Velja se strinjati, da ta določitev najnižjih zgornjih meja predpisanih kazni za fizične in tudi seveda sankcije za pravne osebe zanje so več kot primerne v tej direktivi, saj dejansko upošteva te velike dobičke, če tako rečemo, ki jih kujejo ti kriminalci, tihotapci in seveda gre tudi pri tem podrejeno vedno, skoraj vedno za izvrševanje različnih kaznivih dejanj, ki tudi ogrožajo, kot je rečeno v kontekstu direktive, varnost, zdravje in življenje zakonitih migrantov. Republika Slovenija, kolikor vidimo iz tega mnenja, podpira to prizadevanje, tudi opredelitev ščuvanja državljanov tretjih držav, se pravi k vsem tem v vsej tej verigi odstopa, tranzita in prebivanja državljanov na ozemlju članic EU in verjetno vsak med nami obsoja tovrstne kriminalne dejavnosti, ki preko balkanske ali pa sredozemske poti te nesrečnike dejansko spravljajo tudi ob življenja. To je seveda zavržno in nečloveško kriminalno dejanje. Zdaj, jaz bi sicer pogrešal, pogrešal v tej direktivi, da bi lahko tudi bilo omemba sankcioniranja nezakonitih pomoči, tudi s strani kakšnih nevladnih organizacij, pa zdaj govorim za vse države Evropske unije. Tudi zdaj pazite, ker to je noter, če ste dobro prebrali, pravijo, seveda je jasno, da humanitarne organizacije so zdaj izvzete inkriminacije, ne vem, kot Rdeči križ in tako dalje. Imamo še pa kup nevladnih organizacij, ki pa pro bono nekako pomagajo tudi pri napotkih in vstopu tranzita in tako dalje. Tu pa poglejte, sodelujejo, zdaj hote ali nehote sodelujejo v tej kriminalni verigi. To pa je dejansko, glejte, problematično. In tukaj bi lahko tudi potem, ko se bo Slovenija pogajala o tej direktivi, tudi v sami materiji jasno izraženo, da si bo še dopustila možnost prolongacije zaradi zahtevne teme. Kaj pa še tudi bode v oči, kolikor sem jaz detektiral, da evropske pripravljavce te direktive najbolj pač izpostavljajo, sicer se tudi nanaša prvenstveno ekonomski položaj, dostojanstvo in varnost, zdravje in življenje nezakonitih migrantov, pa vendarle bi v tem kontekstu v tej luči ekonomskega položaja in pa varnosti bi tudi se lahko seveda ali pa bi se moralo predvsem vzeti v obzir, se pravi te domicilne države, ki jih targetirajo ti nezakoniti migranti. Ampak iz občečloveškega vidika ja, vsi se strinjamo, nesrečniki izgubljajo življenje. Ampak vendarle bi tukaj v tem kontekstu, ker je pa totalno izvzeta varnost domačega prebivalstva, če tako rečem, /nerazumljivo/ prebivalstva pa bi se vseeno tu zdaj zgolj retorično vprašal, EU Quo vadis, torej EU kam greš. In iz tega vsega naštetega se bom pri glasovanju o tej direktivi jaz osebno vzdržal. Hvala.

Hvala lepa. Mislim, da je bil kolega Krajnc prej. Kolega Krajnc, izvolite besedo.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! Spoštovana ministrica, dobrodošla na prvi seji odbora.

Pri tem tihotapljenju migrantov se velikokrat sprašujemo o različnih zadevah. Ena stvar je ta, da obremenjujejo naš pravosodni sistem. 22 procentov zapornikov nekje naj bi bili tisti, ki so povezani s tihotapljenjem ljudi, migrantov. Trgovanje z ljudmi je hudo kaznivo dejanje. Prav je, da so visoke kazni, se pa včasih sprašujem glede stroškov postopkov, stroškov zapora in vsega, tudi procesov, ki jih imamo s tem v zvezi, ali ne bi bilo na ravni EU smiselneje urediti, da bi se v lastni državi procesirali ljudje, da se v Sloveniji kazni predpiše v drugačni obliki, zaporne kazni in kaznivo dejanje pa naj sodijo v državi izvora tistega storilca. Prevozniki so tisti, ki jih najpogosteje ujamemo. Organizatorjev teh dejanj pa verjetno težko. Seveda na prevenciji kaj lahko naredimo kot ena država, ki smo tranzitna, verjetno razen tega, da pač zadeve odkrivamo pa ozaveščamo, bolj malo. To so mednarodne povezave. Tudi vidim, da že zdaj Evropska unija z Egiptom dela neke pakte, da bi preprečili val migrantov iz tistih držav, tudi z Grčijo so jih pa z drugimi državami. Zdaj ali so te zadeve na tak način tudi s Turčijo recimo, da z nekimi finančnimi pomočmi pomagamo, da do migracij ne prihaja, ali pa se moramo lotiti zadeve kje drugje.

Zanima me, kako imate pogled na to možnost spremembe destinacije obravnave teh postopkov.

Hvala kolega Krajnc. Dajem besedo še kolegu Grimsu, izvolite besedo.

Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav! Zdaj ta uvod je bil zelo zanimiv in poučen. Po eni strani je ta direktiva v redu, ker za nekatere stvari s področja tihotapljenja ljudi zaostruje kazni. Se pravi, tukaj se zelo jasno vidi kako je popolnoma neevropska obstoječa slovenska vlada, ki hoče za tihotapstvo ljudi zmanjševati kazni, kot je bilo zadnjič napovedano v tem Državnem zboru. Ta direktiva gre v nasprotno smer, kar je dobro. Tisto, kar je pri tej direktivi, glede na uvod, ki je bil tukaj dan, očitno in je problem, pa je, da hoče dati odpustek za tisto, čemur bi lahko rekli, državno sponzorirano tihotapstvo ljudi. Zdaj veste, da obstaja še in še nevladnih organizacij, ki jih financira obstoječa Vlada, ki hodijo dol na jug in spodbujajo ljudi k prehodu meje, vse to pod krinko lažnega humanizma. In tako, kot je bilo zdajle to interpretirano, boste rekli, da je to humanitarna dejavnost. To ni humanitarna dejavnost, to je spodbujanje h kaznivemu dejanju in to naklepno, kar je tudi samo po sebi kaznivo dejanje in bi moralo biti seveda ustrezno kaznovano. Glede na to, kako ste to zdaj povedali pri uvodu, boste očitno šli v nasprotni smeri. Zaradi tega sam osebno tega ne bom podprl, ne bom nasprotoval, ampak se bom pri glasoval in o tejle direktivi vzdržal. Tisto kar je poseben problem, na katerega opozarjam je, da je ta proces veliko širši, veliko hujši in veliko večji, kot ga zajema obstoječa direktiva, in zaradi tega ima ta direktiva ob sicer dobrem izhodišču, ker gre za zaostritev nekaterih kazni, velike pomanjkljivosti, ker bistvo zgodbe pušča ob strani. Bistvo zgodbe, ki ima varnostne posledice za Evropo, ima socialne posledice za Evropo, ima razvojne posledice za Evropo in te posledice so slabe. Meje bo treba braniti in treba jih bo braniti mnogo odločneje, kot se jih je branilo do sedaj. Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo kolegu Lenartu Jožefu, izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsedujoča. Lep pozdrav ministrici in seveda gostom iz ministrstva.

Torej, predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in sveta o določitvi minimalnih pravil za preprečevanje pomoči pri nedovoljenem vstopu oziroma tudi, recimo temu, tako kot se reče, kaznivih dejanjih, ilegalnih, torej vstopov v Schengen, v Evropsko unijo in Evropo brez dovoljenj, brez dokumentov, torej veliko tega, kar se nam je v zadnjem času dogajalo, je kazalo na to, da dejansko ne nacionalne vlade Evropske unije kot tudi ne sami vrhovni oziroma najvišji politiki v Evropski uniji, jih ta tematika nekako ni zanimala in potem se je pa zgodilo, da imamo številke za zadnja leta tamle, 2021 in 2022, da je v Evropski uniji dejansko se sprehajalo okoli milijon oseb brez pravilno urejenega statusa za bivanje. Milijon oseb. In zaradi tega potem tudi je nekako logično, da če tako rečem, je s tole direktivo, ki nam prihaja na mizo bilo sedaj nekako počasi, so tudi ti evropski politiki spregledali, če tako rečem. In upam seveda, da bomo o teh nezakonitih migracijah, ilegalnih prestopil, ki jih je Frontex zaznal za leto, mislim, da2022, več kot 100 tisoč preko Schengena, imamo torej, da se tudi tukaj začne glasno in seveda korajžno govoriti o zadevi tako kot gre imenovati nezakonito dejanje. In potem imamo recimo, v zadnjem času izredna stanja, ne vem, na ulicah Švedske, ki je bila ena najvarnejših držav in seveda vse to, kar je, bom rekel, danes pred nami, tale direktiva in naše stališče slovenske države pelje nekako k temu, da se tole zameji, da se tudi, bom rekel, zaostri ta kazniva dejanja dejansko pomoči pri ilegalnih migracijah, kajti mi smo imeli na Ptuju nekaj let nazaj obravnavo 13. tihotapcev, ki so bili v mrežo povezani in seveda teh 13 tihotapcev je do avstrijske meje spravilo več kot 200 ljudi in potem so tudi razpolagali s sredstvi. Katera so obrnili, in bližala so se pa sredstva milijonov evrov. 13 ljudi je dejansko zaračunalo tem ubogim, če tako rečem, ljudem, ki bi naj prišli v Evropsko unijo po boljši jutri ali pa po več kruha, če tako rečem, da so prišli, ne vem, delati, bi lahko tako stopili na legalen način, ampak ti ljudje so pobirali po 5 tisočakov, približno smo na brzino preračunali, tem ljudem, ki so jih pripeljali do avstrijske meje, naprej pa niso upali, tam so jih pa dali ven, ker dejansko, bom rekel, je v Avstriji zakonodaja še strožja kot v Sloveniji, in če jih ujamejo tam, bodo odsedeli svoje. Pri nas pa nekateri seveda gredo lepo skozi ti tihotapci, govorimo o tihotapcih in seveda kriminalnih združbah, ki to delajo. In potem seveda imamo, da nastajajo določeni žepi na tej poti in upam, da se nam ne zgodi tako, da resnično ne moreš biti proti stališču, ki je naravnano k temu, da naredimo v Evropski uniji več reda, da naredimo tudi Slovenijo vsem kot članica Evropske unije bolj varno. Zaradi tega seveda ne bom nasprotoval predlogu. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Vidim, da ne, potem zaključujem razpravo. In ministrica, ja, pardon, se opravičujem, gospa ministrica, izvolite besedo.