Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, dobro jutro!

Pričenjam 57. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji sodelujejo kot nadomestni člani in članice naslednji poslanke in poslanci, in sicer sem prejel opravičila za poslance, naslednje poslance: poslanec Franc Breznik je upravičen, seveda tudi doktor Matej Tašner Vatovec in pa poslanec Jernej Vrtovec. Hkrati pa na seji s pooblastilom sodelujejo še naslednje poslanke in poslanci in sicer, poslanka Alenka Helbl nadomešča poslanca Janeza Janšo in pa poslanec Gašper Ovnik nadomešča poslanko Tamaro Vonta.

Lepo pozdravljam vse navzoče!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje, ker nisem prejel predlogov za širitev, je določen dnevni red seje takšen, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Kot ste seznanjeni, je ta točka uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko. Na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Glede poteka te točke naj vas spomnim, ob smiselni uporabi 245. in 246. člena Poslovnika, je ustna predstavitev poslanskega vprašanja takšna, da ne sme trajati več kot 3 minute, odgovor predstavnika Vlade pa lahko traja največ 5 minut. Tako kot običajno, vas tokrat obveščam, da lahko poslanka in poslanec na seji postavi največ dve ustni vprašanji. Možna je tudi dopolnitev vprašanja poslanca, ki lahko traja največ 2 minuti in seveda dopolnitev odgovora predstavnika Vlade, ki lahko traja najmanj 3 minute. Toliko, največ 3 minute. Toliko o teh pravilih.

Zdaj pa bi, tako kot vedno, zbrali nekaj, en sklop vprašanj, nekje pet, potem pa bi besedo za odgovor predali spoštovani gospe ministrici. Kdo od poslancev želi besedo? Gospod Gregorič, izvolite.

Hvala, gospod predsednik. Jaz bi imel dve zelo kratki vprašanji. Prva se nanaša na grozote vojne v Ukrajini in pobudo 45 poslancev Državnega zbora, Svobode, Levice, pa ene Nepovezane poslanke, kjer smo se zavzeli za vso pomoč Ukrajini, humanitarno, človekoljubno, zdravstveno, vso skratka, ampak, kjer smo tudi predlagali, da poleg orožja, ki smo ga dobavili, da gremo naproti tudi z diplomacijo in skušamo spraviti obe vojskujoči strani nekako po diplomatski poti za skupno mizo. Zanima me, kakšne so možnosti in kakšna so dejanja zunanjega ministrstva na tem področju?

Drugo vprašanje, če smem, je pa, se pa nanaša na podobno ali hujšo tragedijo v Gazi, kjer Izrael po eni strani na zasedenih okupiranih ozemljih Zahodnega brega in zasedenega Golanskega višavja izvaja apartheid in v Gazi izvaja genocid. Moje vprašanje je, kdaj bomo, kdaj bo zunanje ministrstvo poklicalo izraelskega veleposlanika na zagovor? Kdaj bomo priznali Palestino, ali samostojno ali čakajoč na še tri ali štiri evropske države in kakšni bodo koraki za vzpostavitev rešitve dveh držav, kjer bodo možni pogoji za sobivanje, mirno sobivanje države Izraela z državo Palestina. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Naslednji se je prijavil za vprašanje kolega Stojanović. Izvolite.

Hvala lepa, predsednik. Spoštovana ministrica, spoštovani gostje, spoštovane kolegice in kolegi!

V prihodnjih dneh, 21. in 22. marca bo potekalo zasedanje Evropskega sveta, ki se ga boste verjetno udeležili tudi najvišji predstavniki Vlade, tudi mislim, da predsednik Vlade doktor Golob, razpravljalo pa se bo tudi o širitveni politiki Evropske unije. Vključno z najnovejšim dogajanjem v Bosni in Hercegovini, v Ukrajini in Moldaviji. Svet za splošne zadeve, ki ga sestavljajo pristojni minister za evropske zadeve včeraj še ni mogel prižgati zelene luči za začetek pogajanj z Bosno in Hercegovino. To, nekatere, vsakič znova mogoče zadržane države sicer niso bile več med problematičnimi, se pa zdaj verjetno ta širitev postavlja v nek kontekst širšega, širše ali pa širše širitve in večjega števila držav glede širitve, jaz mislim, da je še vedno širitveni proces eno izmed najmočnejših orodij Evropske unije na poti k varnosti in stabilnosti, še posebej tudi v naši regiji, mislim da se tega tudi Vlada dobro zaveda. Slovenija je tudi predsedniku Evropskega sveta predlagala, da se pričnejo pogajanja takoj z Bosno in Hercegovino in mislim, sočasno seveda tudi ali pa paralelno, vzporedno s pogajanji z Ukrajino in Moldavijo. Zdaj jaz mislim, da bi se s tem lahko vendarle tudi na nek način apeliralo na Evropsko komisijo, da bi čim prej obljube tudi začela izpolnjevati, tiste, ki smo jih slišali nenazadnje tudi na Bledu. Pa me zanima zdaj, da bo pač Evropska komisija v prihodnjih dneh seveda poročala o napredku Bosne in Hercegovine glede izpolnjevanja meril za članstvo v Evropski uniji. Ali so vam že vnaprej, mogoče ste so vas seznanili z vsebino tega poročila Evropske komisije glede napredka Bosne in Hercegovine na poti k pogajanjem oziroma na poti v smeri Evropske unije? Ali je potrebno potem in ali izpolnjujejo te ključne prioritete? Mogoče toliko. Zdaj pa še mogoče kak vaš razmislek o tem, na katerih področjih bi morala Bosna in Hercegovina narediti več, da bi ta proces stekel nekoliko, bom rekel, lažje. Hvala.

Hvala lepa. Naslednji se je k vprašanju prijavil kolega Mahnič. Preden pa mu dam besedo, mu izrekam dobrodošlico na Odboru za zunanjo politiko kot novemu članu in želim, da tvorno sodelujemo še naprej. Hvala lepa.

Ja, hvala predsednik. Tudi zaradi tega, ker sva midva dobra kolega, sem rekel, da grem z veseljem v ta odbor, ker verjamem, da ga korektno vodiš. Gospa ministrica, predvidevam, da veste kdo je general major Miha Škerbinc? Se pravi, gre za generala Slovenske vojske, ki trenutno predava na evropskem centru za varnostne študije George Marshalla v Nemčiji, je pa v preteklosti z izjemo funkciji načelnika Generalštaba Slovenske vojske, opravlja vse najpomembnejše funkcije v hierarhiji Slovenske vojske. Zdaj, to kar bom prebral so nekatere njegove izjave, ki so bile v časniku Delo in sicer so ga prosili za komentar, potem ko je francoski predsednik Macron dal tisto znano izjavo o odprti možnosti pošiljanja vojakov v Ukrajino. Zdaj, general major Škerbinc pravi sledeče. Po mojem mnenju obstajata dve možnosti, prva je, da je bila izjava nekoliko nepremišljeno izrečena v kontekstu, da moramo nekaj več narediti, da pomagamo Ukrajini. Druga, in po mojem mnenju bolj verjetna možnost pa je, da je bila izjava premišljeno izrečena na tak način, da vpliva na dojemanje ljudi in odločevalcev v Evropski uniji tako, da Rusije ne bo mogoče poraziti tako, da tega na zahodu ne bomo občutili bolj, kot to občutimo zdaj. Da bi bolje razumeli dogajanje v Ukrajini in okoli nje, je po Škerbinčevem mnenju treba razumeti, da vojaška operacija v Ukrajini ni zgolj vojna Rusije proti Ukrajini, temveč gre v resnici za vojno proti zahodu, proti zahodnemu načinu življenja, demokraciji, ki temelji na liberalnem kapitalizmu, delujočem prostem trgu in spoštovanju človekovih pravic. Po Škerbinčevem mnenju operativne cilje Rusija dosega v Ukrajini, njeni strateški cilji pa segajo daleč onstran meja Ukrajine, in tako kot vojna nikoli ne poteka samo na bojišču, tudi tokrat Putina ne bo mogoče poraziti zgolj na fronti. Naša zmota je, da gre tu samo za Ukrajino, v resnici pa smo prišli do točke, na kateri je silam, ki niso naklonjene trenutni ureditvi sveta, torej gospodom v Moskvi in Pekingu zazdelo, da je čas, da se ta ureditev spremeni. Preprosto ne moremo pričakovati, da bodo Ukrajinci umirali za obrambo zahodnega načina življenja, mi pa se bomo ob tem zgolj pritoževali, ker se je bencin podražil za dva centa, moramo končno dojeti, da je to naša vojna, da če v njej ne bomo zmagali, se bomo prebudili v režimu, kjer vlada nek avtokrat, kjer se pada z balkonov in umira od čaja, če se z vladarjem ne strinjaš. Tako kot so nas leta 2014 opozarjali, da bo Putin napadel Ukrajino, nas ti isti kolegi danes opozarjajo, da se Putin ne bo ustavil v Ukrajini. Takrat se je tudi meni zdelo, da morda pretiravajo, da so paranoični, zdaj pa je jasno, da so imeli prav. Rusiji ne grozi izginotje, tako kot Ukrajini grozi, da bo izginila, če ne bo uspešna v tej vojni. Tudi, ko bo Ukrajina nekoč vzpostavila nadzor nad svojim ozemljem, Rusija ne bo izginila. Obstajala bo še naprej, še bolj frustrirana, še bolj jezna in z ekonomijo, ki bo močno prilagojena vojni. Zato je zelo pomembno, da se je Francija zbudila in poskuša prebuditi še preostalo Evropo.

Zdaj, te izjave so predvsem na levi strani požele kar nekaj razburjenja in me zanima, gospa ministrica: Kakšno je vaše mnenje o izjavah general majorja Škerbinca? Vendarle gre za enega najvidnejših predstavnikov Slovenske vojske v tujini, opozoril je točno na to, kar se dogaja in bi vas prosil za komentar. Ali se pridružujete tistim, ki takšne izjave obsojajo ali pa se z njegovimi izjavami strinjate?

Hvala lepa. Torej, tudi sam bi imel vprašanje, prijavljen sem kot četrti, in sicer spoštovana ministrica, v skladu s sklepom iz, 8. 12. na 50. seji Odbora za zunanjo politiko, smo nekako sklenili, da redno poročate o aktivnostih v Varnostnem svetu in aktivnostih Slovenije kot stalna članica v Varnostnem svetu pa seveda prosim za pregled oziroma poročilo o teh aktivnostih. Torej to je moje vprašanje.

Kot peti pa se je prijavil k vprašanju tudi magister Tonin. Izvolite.

Drage kolegice in kolegi, dobro jutro, dober dan. Spoštovana ministrica. Jaz imam vprašanje v zvezi s širitvijo Evropske unije. V zadnjih, bom rekel kar letih je bilo ogromno debate in razprave o tem, kako si vsi skupaj prizadevamo za to, da se bo Zahodni Balkan čim prej vključil v Evropsko unijo, zadnja je bila zgodba okrog Ukrajine, kjer se je stvar politično pospešila, Moldavija in tako naprej, ampak seveda se zdaj na ravni Evropske unije postavlja vprašanje, ali bomo zasledovali isti koncept, kot smo ga imele doslej vse članice, kar pomeni, da moramo izpolniti vse standarde, vse stvari izpogajati in potem, ko smo sto procentno fit, tudi vstopimo v samo Evropsko unijo. Ali se bomo tudi v Sloveniji zavzeli za stališče, da se lahko to priključevanje Evropski uniji zgodi v večih fazah, torej da ne čakamo, da so vse stvari izpolnjene, da gre za sto procentno uskladitev z evropsko zakonodajo, ampak moje konkretno vprašanje je, ali Republika Slovenija podpira iniciativo Evropske komisije, da bi to približevanje Evropski uniji naredili v večih različnih korakih? Kar pomeni, ko neka država izpolni en nabor nekih kriterijev, lahko vstopi v naš skupni evropski trg, potem ko izpolni druge kriterije, napreduje v še tesnejšo povezavo in sodelovanje. Skratka, zanima me konkretna pozicija Slovenije. Ali še vedno vztrajamo na principu, ko izpolniš vse, v celoti vstopiš, ali bomo tudi mi podpirali, po moji, oceni razumno stališče, zlasti za Zahodni Balkan, ko izpolniš določene kriterije, se v nekih točkah približaš sami Evropski uniji.

Hvala lepa. Sedaj pa bi besedo predal ministrici za zunanje zadeve, zunanje in evropske zadeve, spoštovani kolegici Tanji Fajon, izvolite.

Hvala lepa predsednik in dobro jutro, dober dan vsem! Hvala tudi za prvi sklop vprašanj, pa bom skušala iti po vrsti.

Najprej poslanec Gregorič, glede vprašanja Ukrajine in zlasti mirovnih pobud in prizadevanj. Zdaj Slovenija podpira prizadevanja, vsa mirovna prizadevanja za vzpostavitev pravičnega in trajnega miru v Ukrajini na temeljih univerzalne listine Organizacije združenih narodov. Pomembno je vsakič znova poudariti, da se tu zavedamo kdo je agresor in kdo je žrtev. Mi govorimo o ruski agresiji v Ukrajini in Ukrajini kot žrtvi, govorimo o nasilnem spreminjanju mednarodno priznanih meja in pa razumevanje ukrajinskega boja za ozemeljsko celovitost in suverenost. Prvi korak k pogajanjem, bi lahko bil umik okupacijskih sil z ozemlja Ukrajine. Trenutno se kot edina relevantna pobuda obravnava ukrajinska mirovna formula Zelenskega, ki je deležna podpore več držav, vendar moram tu povedati, da tudi jaz stalno in ravnokar sem iz Bruslja, zasedanja zunanjih ministrov opozarjam, da mora ta mirovna pobuda imeti širšo mednarodno podporo., zlasti partnerjev, ključnih BRICS G20 globalnega juga. Pred kratkim sem se pogovarjala s švicarskim zunanjim ministrom, kolegom Cassisom. Švica se je zdaj vključila kot neka nevtralna posrednica ali pa mediator, ki želi sklicati v prvi fazi neko mirovno konferenco na nižji ravni, se pogovarjati o pobudi in v naslednjem koraku k omizju pridobiti tudi Rusko federacijo. Ta načrt Slovenija načeloma podpira, torej vsako mirovno pobudo, ki bi v nadaljevanju, seveda morata biti obe strani, da pride sploh lahko do resnih pogovorov za mir. Torej trenutno aktualna in edino obravnavana je ukrajinska mirovna pobuda Zelenskega, lahko pa povem, da so v preteklosti mirovne načrte predlagale tudi Kitajska, skupina afriških držav, Sveti sedež, Indonezija, vlogo v mirovnem procesu je predlagal tudi predsednik Brazilije, vendar ideja ni bila konkretno razvita. Tako da, v resnici Slovenija vedno ob tem, kar ste sami povedali, da podpiramo Ukrajino, v vseh ozirih in ji stojimo ob strani, in tu Evropska unija izkazuje veliko enotnost. Hkrati podpiramo tudi vsa mirovna prizadevanja, ki bi pomenila končanje vojne in nenazadnje si tako kot Ukrajinci, vsi želimo videti čimprejšnje končanje vojne.

Na vprašanje, mislim, da kolega Stojanovića, poslanca Stojanovića glede Bližnjega vzhoda in Gaze oziroma vaše vprašanje je bilo še glede poklica izraelskega veleposlanika in kako Slovenija se odziva na iskreno eno najhujših humanitarnih katastrof, ki smo ji priča. Trenutno, 100 % prebivalstva je akutno prizadetega s prehrambno varnostjo v Gazi, 75 % prebivalstva je na robu lakote, da ne govorim o številnih civilnih žrtvah med ženskami, med otroci, pomanjkanju humanitarne pomoči, zaprtih dostopih humanitarne pomoči. Imeli smo precej težko razpravo na zasedanju zunanjih ministrov v ponedeljek. Srečujemo se v različnih formatih, tudi v formatu manjše skupine držav, šestih držav, ki bistveno bolj proaktivno iščemo rešitve za mir v Gazi, za takojšnje premirje v Gazi, za humanitarno dostavo pomoči, za konkretne korake do priznanja Palestine. Izraelskega veleposlanika imamo mi v stikih Redno, vsaj dvakrat na mesec potekajo pogovori z njim, tako da je vedno obveščen o stališčih naše države. Jaz sem to večkrat povedala, nenazadnje pa se jaz tudi pogovarjam z izraelskim zunanjim ministrom na mojem nivoju. Pred kratkim sva opravila skoraj uro dolg telefonski pogovor, mislim, da deset dni nazaj, v katerem sem ga zelo jasno večkrat pozvala, naj Izrael ne posreduje vojaško v Rafi, kar je humanitarna katastrofa. Skoraj milijon in pol beguncev je tam v izjemno tesnih, neživljenjskih razmerah. Pozvala sem ga k temu, da naredimo vse za čimprejšnji dogovor za trajno premirje oziroma humanitarno premirje, ki bo omogočilo izpustitev talcev. Tudi k večjemu številu odprtih mejnih prehodov. Slovenija pozdravlja ciprski Maritime corridor, ki je pravkar zaživel, vendar to ni dovolj, odpreti moramo več koridorjev. Lahko pa povem, kaj bomo naredili kot Slovenija? Seveda smo podpirali ves čas, tudi jaz se pogovarjam z vsemi arabskimi kolegi v regiji, kako priti do, imamo novo palestinsko tehnično oblast, novega predsednika vlade, ki naj bi omogočila nekje lažje pogoje za okrepitev palestinske oblasti. Kako bi prišli do konkretnega načrta mirovnega in pa mirovne konference? Ideja je bila podprta s strani tudi arabskih kolegov, da bi do poletja sklicali mirovno konferenco, na kateri bi sodelovale seveda vsi akterji v regiji, vključno ZDA, Izrael, ker le to ena širša mirovna konferenca bi zagotovila neko trajno varnost in sobivanje Izraelcev in Palestincev. Ta trenutek ko je ramazan, ko ne pridemo v situacijo, da smo dosegli mirovno oziroma trajno premirje ali premirje, da še vedno ni dogovora za izpustitev talcev, se zdi, da se čas mirovne konference odmika, zadeve so napete. Obstaja velika nevarnost še večjega razlitja konflikta v regijo in lahko povem, da se vsaj tri države intenzivno pogovarjamo, kako priti v kratkem času, če ne bo druge rešitve, tudi do samostojnega priznanja Palestine. Tako da, ti pogovori potekajo v mali skupini držav, vendar so najprej napori osredotočeni na to, ali je možno zagotoviti mirovni načrt, ki bo podprt s strani vseh. Za rešitev dveh držav in priznanje Palestine, če tega ne bo mogoče doseči. Če ne bo dogovora o premirju, potem alternativno se v mali skupini držav pogovarjamo o priznanju Palestine.

Mogoče povežem te naše aktivnosti, ker smo vendarle, v tej mali skupini držav med tistimi najbolj proaktivnimi za vzpostavitev takojšnjega premirja v Gazi. Da. V varnostnem svetu trenutno Slovenija vodi tudi pogajanja s skupino ne stalnih članic desetih. Pripravili smo svoj osnutek resolucije, ki poziva s ključnimi elementi k takojšnjemu premirju v Gazi v času ramazana, k izpustitvi dogovora oziroma dogovoru o izpustitvi talcev, humanitarni pomoči in pa konkretnih korakih do rešitve dveh držav. Trenutno je v Varnostnem svetu v obtoku ameriška resolucija in ve se, dokler je ena v pogajanjih druge države ne morejo vložiti naslednje resolucije. Mi imamo v skupini E10 pripravljen svoj predlog. Pogovarjali smo se v ponedeljek tudi s francoskim kolegom, maltežanskim in belgijskim, ker smo skupaj v Varnostnem svetu kot evropske države, da delamo še na bolj konkretnem dokumentu resolucije. Tako da takoj, ko bo možno videti, ali bo prišlo do glasovanja glede ameriške resolucije, se to umakne z dnevnega reda, imamo mi pripravljeni tudi tam svojo aktivnost. Varnostni svet, trenutno je izjemno zapletena situacija zaradi postopkov v njem, zaradi blokad v njem, ampak v skupini E10 imamo trenutno svoj predlog resolucije pripravljen za poziv k takojšnjemu premirju v Gazi, in te pogovore pravzaprav vodi tudi Slovenija.

Glede Varnostnega sveta. Če mogoče še nekaj drugih aktivnosti samo v zadnjem času, da vas obveščam, nekaj ključnih poudarkov. S 1. marcem je predsedovanje Varnostnega sveta OZN prevzela Japonska, 11. marca je organizirala tudi odprto razpravo o delovnih metodah Varnostnega sveta OZN, 13. marca o vlogi žensk pri preprečevanju konfliktov. Prejšnji teden je v razpravi sodeloval tudi visoki predstavnik Borrell o sodelovanju med OZN in Evropsko unijo, nasploh so bile pa v zadnjih treh tednih vse razprave osredotočene na dogajanje v Gazi, na dogajanje v Ukrajini. Tudi razmere na Haitiju so bile obravnavane. Tam razmere res tonejo v eno spiralo nasilja med tolpami. Zdaj mineva tudi mesec dni, odkar varnostni svet OZN ni sprejel alžirske resolucije o razmerah v Gazi. Omenila sem, da so ZDA predlagale svoj osnutek resolucije, ki je še vedno v obravnavi z več različicami, zato ostali dokumenti tu niso mogoči za vlaganje. Ni še prinesla ta resolucija rezultata, tako da, v Varnostnem svetu med članicami zelo narašča ena zaskrbljenost zaradi nezmožnosti reagiranja Varnostnega sveta, na vedno slabše humanitarne razmere na terenu, zato tudi pravim, smo skupina na stalnih članic pripravila svoj predlog, in bomo videli. Svoj osnutek ima tudi Francija, ki nam ga je predstavila, ampak Francija podpira tudi naš predlog. Torej, aktivnosti je veliko. Je pa Varnostni svet OZN tudi na zahtevo Slovenije Slovenija vodi dosje Ukrajine v Varnostnem svetu obravnaval ruske predsedniške volitve na nezakonito zasedenih ozemljih Ukrajine. Veste, da je Evropska unija tudi sprejela eno svojo izjavo v ponedeljek na našem zasedanju, da ne bomo priznali rezultata na zasedenih ozemljih Ukrajine, ruskih volitev. Tudi podprli smo vsa prizadevanja civilne družbe, nevladnih organizacij, tudi miroljubnih protestov, ki so bili v nedeljo opoldne s strani opozicije, da se ta prostor vendarle odpira, da vemo, da obstaja tudi drugačna Rusija, da Putin ni Rusija in Rusija ni Putin, kar je pred kratkim tudi na našem zasedanju povedala soproga nekdanjega pokojnega aktivista Navalnega.

8. marca je Varnostni svet sprejel resolucijo, tudi s katero je sprte strani v Sudanu pozval k premirju v času razmazana. Žal ta resolucija ni upoštevana na terenu. Za eno leto smo podaljšali mandat panela ekspertov za Sudan, 14. marca smo sprejeli resolucijo o začasnem podaljšanju mandata operacije OZN v južnem Sudanu do 30. aprila, 15. marca pa je varnostni svet sprejel resolucijo, s katero je podaljšal mandat misij OZN v Afganistanu za eno leto.

Glede naših tematskih prednostnih področij, v preteklem obdobju je Slovenija organizirala neformalni breafing za članice Varnostnega sveta o položaju žensk v Gazi, z nastopom treh poročevalk s terena. Skupaj z Gvajano in Švico smo zahtevali razpravo ob objavi bele note o lakoti zaradi konflikta v Gazi. Prioriteta je tu prehranska varnost, ki je trenutno res akutna. Podprli smo zahtevo ZDA, Združenega kraljestva in Francije za briefing poročilu posebne predstavnice Generalne skupščine OZN za spolno nasilje v konfliktih po njenem obisku v Izraelu in na Zahodnem bregu, zaščita je tu predvsem civilistov prednostna naloga. In pa, Slovenija je nastopila na Arria-formuli razpravi o povezovanju agende Ženske, mir in varnost z delom komisije za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk.

Toliko mogoče o teh zadnjih aktivnostih v varnostnem svetu. Jaz moram reči, sem zelo zadovoljna z ekipo diplomatov v New Yorku, ki res zelo aktivno dela v povezavi s projektno ekipo v mojem kabinetu, tako da imamo stalne konzultacije, tedensko, tudi izmenjavo stališč, sami diplomati pa dnevno, ker je res res veliko aktivnosti.

Za vprašanje širitvene politike poslanca Stojanoviča, mislim, da smo sinoči, ne želim biti preveč optimistična, ampak se nakazuje, da smo uspeli narediti en preboj v pripravah na vrh Evropske unije ta teden in da bo vsaj v trenutnih sklepih vrha Bosna in Hercegovina dobila zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Jaz moram reči, da je tu Slovenija res odigrala najpomembnejšo vlogo, resnično najpomembnejšo. V zadnjih dveh dneh sem tudi jaz osebno in moj državni sekretar Štucin, sva opravila veliko pogovorov z ministri držav, ki so kazali še neko skepso. Jaz mislim, da smo uspeli odpraviti tiste dvome. Predvsem je treba poudariti, da je Bosna in Hercegovina, potem ko je dobila status kandidatke, kar je bila tudi pobuda Slovenije naredila en znaten napredek. In Evropska komisija je že dala poročilo prejšnji teden, v katerem je objavila priporočilo za začetek pristopnih pogajanj Bosni in Hercegovini. Tako da jaz upam, da bodo voditelji v četrtek to tudi sprejeli v tej obliki, kot je zdaj v zaključkih po srečanjih v zadnjih dveh dneh. Slovenija je s tem, res se mi zdi, predvsem spomnila, da se o širitvi na Zahodni Balkan pogovarjamo že 20 let. In da danes govorimo o tem, da odpremo pristopna pogajanja za Bosno in Hercegovino, kar pomeni, da odpremo dialog o reformah, pogajalski okvir o reformah. In jaz mislim, da Bosna in Hercegovina zasluži to sporočilo in bo to pozitivna novica. Jaz tudi upam, da bom lahko s to pozitivno novico sama v ponedeljek potovala v Sarajevo in to prenesla, tudi s podporo Slovenije v nadaljnjih prizadevanjih na poti k EU, tudi oblastem v Bosni in Hercegovini.

Kar zadeva povezano, za poslanca Tonina nasploh s širitveno politiko. Ravno včeraj smo imeli, tudi na povabilo evropskega parlamenta zunanjepolitičnega odbora razpravo o širitvenem paketu. Več zunanjih ministrov nas je sodelovalo. Širitev je trenutno zelo visoko na agendi. Obstaja zavedanje, da po začetku ruske agresije v Ukrajini obstaja ena velika geostrateška nujnost, trenutek, da res naredimo vse, kar je mogoče na eni strani z roko v roki notranje reforme oziroma notranje spremembe Evropske unije na pripravljenost in na drugi strani države kandidatke, ki želijo vstopiti v Evropsko unijo, naredijo vse, kar je potrebno, z nekim realnim letom 2030. To ne pomeni, da kakorkoli zmanjšujemo kriterije. Še vedno velja, da bodo države Evropska komisija ocenjevala na podlagi lastnih kriterijev, torej ne znižujemo kriterijev za vstop v članstvo. Se pa veliko pogovarjamo o tem, kako postopno privajati države v vstopanje v Evropsko unijo, torej v neki sektorski postopni integraciji. Ti pogovori potekajo. Nedolgo nazaj smo imeli v Berlinu en tak posvet, tudi v Bruslju, kako paralelno do leta 2030, ko se Evropska unija brez odpiranja pogodbe, vsaj za manjše število držav, pripravlja, najprej mogoče z opazovalskim statusom. Tisti zadnji korak bi bil vstop na skupni trg, ampak pred tem so druge možne stopnice, do tega ali bi države, ki so na določenih področjih uskladile svojo politiko, lahko kot opazovalke neformalno sedele že na tistih zasedanjih pristojnih svetov, do seveda tega vstopa v skupni trg. Tudi države kandidatke priznavajo, da same jutri ne bi bile sposobne vstopiti v skupni trg, zato ta postopna integracija, ki odpira vrata in države navaja na delo v Evropski uniji, se zdi, da je vsem nekje primerna, tudi v razpravah na ravni Evropske unije. Slovenija je pripravila tudi en svoj predlog, kako bi v postopku odločanja s kvalificirano večino o širitvenem procesu pospešili sam proces s tem, da bi na začetku in koncu obdržali možnost veta. Vmes, med samim procesom prilagajanja pa lahko te korake za kvalificirano večino bistveno hitreje speljali in skrajšali sam postopek. Širitve oziroma proces približevanja Evropski uniji. Veliko je pobud, predvsem pa jaz moram reči, da je izjemno prisotno zavedanje, da je danes ta geostrateška nujnost, da pospešimo proces in da države, ki bodo pripravljene ob ne zmanjševanju kriterijev vstopiti v Evropsko unijo, da smo potem tudi mi na naši strani pripravljeni ta korak narediti. Govorimo o Ukrajini, Moldaviji, danes, pogovarjamo se o Gruziji na eni strani, torej vzhodno sosedstvo, na drugi strani Zahodni Balkan. 20 let se pogovarjamo o širitvi na zahodni Balkan, jaz večkrat rečem, ne pozabimo držav Zahodnega Balkana. Zelo ključno je, da se tu proces nadaljuje naprej, zlasti z vidika naše varnosti in življenja. Tako da, to zavedanje je, čas bo pa pokazal koliko bo politične pripravljenosti na eni in drugi strani za širitev in katere države bodo tiste, ki bodo pripravljene.

Vprašanje glede izjave francoskega predsednika, se pravi, zapisov v člankih o delu, kakšna naj bi bila ali kaj je pomenila tista izjava Macrona o navzočnosti... No, ampak komentiral je, če prav razumem, izjave Macrona o navzočnosti vojakov v Ukrajini. Zdaj, takrat, ko je bila ta izjava izrečena, jaz ne morem komentirati člankov iz Dela, jih tudi nisem prebrala, lahko pa povem, da ko je bila tista izjava izrečena, da se je zelo hitro Slovenija jasno odzvala, tudi minister za obrambo, tudi predsednik Vlade, tudi na Vladi smo govorili, da možnost pošiljanja slovenskih vojakov v Ukrajino ne obstaja. Tako da, mislim da s tem povem vse, več komentarjev pa ne bi pov..., mislim, glede člankov ne bi podala. Lahko samo povem, da Slovenija, kar sem prej povedala, bo Ukrajino dalje podpirala, vključno s sodelovanjem v obeh SVOP misijah v Ukrajini, nadaljnjo bilateralno podporo. In mogoče še to informacijo, mi se zavedamo, da je treba obrambo Ukrajine zagotoviti, da gre tukaj tudi za eno dolgotrajno vojno izčrpavanja med Ukrajino in Rusijo. Da Ukrajina in Evropska unija potrebujeta sredstva, to je realnost. Ukrajinski zunanji minister na vsakem sestanku z zunanjimi ministri ponovi, da potrebujejo predvsem vojaško pomoč. Politični dogovor na svetu in na ravni predsednikov od začetka vojne je neomajna pomoč Ukrajini. Mi smo imeli zdaj tudi debato, kaj narediti z obrestmi od zamrznjenih sredstev, ruskih, torej ne glavnice, ali se jih lahko uporabi tudi za obrambo Ukrajine. To je predlog, ki ga zdaj oblikuje Borrell in ga bo predlagal tudi vodje Evropske unije. Ni še jasno točno kako, naklonjenost temu je bila tudi s strani Slovenije, vojaške nabave, obrambe Ukrajine z različno opremo, ampak tukaj gre od opreme, deminiranja, jopiči, prva pomoč tudi, do povračil za pomoč v Ukrajini v primeru dostave orožja iz sklada EPF za Ukrajino na EU ravni, ampak to so bolj mogoče tudi vprašanja za ministra za obrambo.