Lep dober dan.
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 18. redno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 18. seje predlog, katerega ste prejeli v petek 15. marca s sklicem seje.
O predlogu bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik točk dnevnega reda nisem prejela, zato prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda seje in Državnemu zboru predlagam, da dnevni red 18. seje razširi s 1.a točko dnevnega reda, to je, s Predlogom zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi, nujni postopek. Predlog ste prejeli 22. marca in je objavljen na e-klopi.
Zdaj dajem besedo predstavnici oziroma predstavniku Vlade kot predlagatelju. Boste? Ne. Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Aha, izvolite, kolega Cigler Kralj.
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam z nadaljevanjem 18. seje Državnega zbora.
Obvestilo o odsotnih poslankah in poslancih seje je objavljeno na e-klopi.
Vse prisotne lepo pozdravljam! Prosim za mir v dvorani! Seja je.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O REFERENDUMU IN O LJUDSKI INICIATIVI V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Terezo Novak.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici predlagatelja, gospe Terezi Novak.
Izvoli.
Hvala lepa. Predsednica, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi in vsi ostali.
Ta zakon je nepotreben. Ta zakon je tudi škodljiv. Ta zakon je napad na zaposlene v zdravstvu, predvsem zdravnike. Namesto, da bi se šlo naproti vsem stavkajočim in rešilo to agonijo v slovenskem zdravstvu, zaradi katere seveda najbolj trpijo bolniki, ki so uporabniki našega zdravstvenega sistema in vsi zaposleni v zdravstvu se gre z, lahko rečemo, napadom na zdravnike, uvajanjem prisilnega dela. Predvsem pa so že pravila in obveznosti zdravnikov določena v zakonu in je ta zakon nepotreben, da se še dodatno zaostruje in jih sili v obveznosti, pravzaprav se jim odvzema pravica do stavke.
Zaradi vsega navedenega bomo poslanci Nove Slovenije glasovali proti razširitvi dnevnega reda s to točko. Hvala.
Hvala za besedo.
V Državnem zboru smo o noveli zakona opravili splošno razpravo na eni od prejšnjih plenarnih sej zbora z namenom, da identificiramo morebitne sporne rešitve, ki bi jih kazalo spremeniti, dopolniti ali pa izključiti. Prav tako smo predlagatelji opravili razpravo na pristojni komisiji in tudi na plenarni seji Državnega sveta. Državni svet je ob dodatnih pojasnilih predlagateljev in predstavnikov resornih ministrstev predlog zakona podprl. V razpravi so se svetniki lahko prepričali, da nov način zbiranja podpor na elektronski način zmanjšuje možnost, da se izražene podpore ne bi zabeležilo ali da bi se podpisani obrazec izgubil. Prav tako bodo zagotovljeni ustrezni protokoli sledljivosti na upravnih enotah in na Ministrstvu za notranje zadeve, oddane podpore na upravni enoti bodo takoj prenesene v evidenco volilne pravice, postopki se bodo beležili in arhivirali, baze podatkov pa bodo zavarovane na enak način, kot so pri izdajanju osebnih listin.
Da bi odpravili vsakršen dvom, smo predlagatelji v nadaljevanju zakonodajnega postopka v obravnavi na matičnem delovnem telesu upoštevali večino pripomb iz mnenja Zakonodajno-pravne službe ter predloge Ministrstva za javno upravo z amandmaji odbora. Pri tem smo upoštevali tudi tehtne pripombe opozicijske Poslanske skupine Nova Slovenija in umaknili predlog za amandma odbora k 21. členu. Omenjeni amandma je v referendumskem sporu določal izjeme, o katerih bi lahko Vrhovno sodišče odločilo brez glavne obravnave. Z Novo Slovenijo se strinjamo, da je Vrhovno sodišče referendumski sodnik kot edini organ prve in zadnje stopnje, zato je prav, da ni izjem glede izvedbe glavne obravnave.
Po vseh opravljenih razpravah in po sprejetih amandmajih na matičnem delovnem telesu želi zdaj še stranka SDS z vloženim amandmajem ohraniti sedanje stanje, saj predlaga ohranitev fizičnih, se pravi papirnatih obrazcev, ki jih volivec podpiše pred uradno osebo. Ob tem predlaga, da uradna oseba lastnoročno podpisani in potrjeni obrazec vrne volivcu. Ta amandma je v nasprotju s cilji in nameni te novele zakona, in sicer z digitalizacijo javne uprave in odpravo administrativnih bremen tako za predlagatelje referendumov kot tudi za javne uslužbence na upravnih enotah in v Državnem zboru pri oddaji podpore referendumski zahtevi in štetju obrazcev podpore volivcev. Naša rešitev omogoča digitalizacijo, poenostavitev in pocenitev postopkov zbiranja podpore ter zmanjševanje administrativnih bremen za javne uslužbence, hkrati pa te rešitve onemogočajo nepooblaščeno rabo in vpogled v osebne podatke. Zmanjšuje se tudi možnost napak pri oddajanju in zbiranju ter posredovanju papirnatih obrazcev.
V imenu predlagatelja še enkrat poudarjam, da možnost podpisa obrazca za podporo z elektronskim digitalnim potrdilom prek zdajšnjega portala eUprava že obstaja in da do zlorab še nikoli ni prišlo. Postopek na upravni enoti pa bo papirnati obrazec podpore nadomestil s podpisom prek digitalne podpisne tablice. Postopek bo popolnoma enak, kot je pri izdaji osebnih izkaznic, potnih listov, vozniških dovoljenj in še nekaterih drugih dokumentov. Tudi varnostni protokoli bodo enaki kot pri izdaji omenjenih osebnih listin. Sistem je popolnoma varen, saj izbrisi oddaje podpore niso možni, saj obstaja revizijska sled, pa tudi dostop uslužbencev na upravnih enotah do osebnih podatkov podpornikov ne bo mogoč. Za konec pa predlagatelji želimo ponovno opozoriti, da gre v primeru te novele zakona za nujno in potrebno uskladitev Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi s spremembo Ustave Republike Slovenije iz leta 2013 in odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2018 za zagotovitev ustreznega sodnega varstva, prinaša pa tudi poenostavitev in pocenitev postopkov zbiranja podpore ter zmanjševanje administrativnih bremen, tako za javne uslužbence kot tudi predlagatelje referenduma. Zato navzoče poslance in poslanke pozivamo, da novelo zakona podpremo. Hvala.
Hvala.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo članici, gospe Janji Sluga.
Hvala lepa.
V Poslanski skupini Svoboda pa razmišljamo ravno drugače. V sistemu zdravstva, v tej državi je treba: koga zaščititi? - pacienta, ljudje moji, za božjo voljo! In ta zakon je pogled naprej kako postaviti sistem, da bo tiste najnujnejše stvari, ki jih je potrebno urediti, da bodo v zakonu jasne in predpisane, da ne bo sivega polja, da ne bo ugibanja. Zakon je v proceduro vložen: kdaj? - danes. Kaj to pomeni? Da za to stavko, za te razmere ne bo veljal, ampak bodo, kadar se bodo v bodoče razmere spet ponovile, da bomo imeli ustrezne pravne podlage, da se ve, da na ginekologijah da, na pediatrijah da, na onkologijah ljudem zaradi stavke ne bo treba čakati, ampak da bodo deležni tiste nujne obravnave, za katero vsak mesec plačujemo sredstva.
V Poslanski skupini Svoboda razmislek Vlade in ministrstva podpiramo in tako bomo tudi glasovali.
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 18. seji 13. marca 2024 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano poslanko Terezo Novak.
Predlagateljica je uvodoma povedala, da so spremembe veljavnega zakona potrebne zaradi dokončne uskladitve s spremembami 90. člena Ustave Republike Slovenije iz leta 2013, ki se sicer tudi neposredno uporabljajo, in zaradi uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede ureditve referendumskega spora iz leta 2018. V nadaljevanju je predstavila poglavitne rešitve, ki so povzete iz predloga delovne skupine Vlade, v kateri so sodelovali predstavniki Ministrstva za javno upravo, Službe Vlade za zakonodajo, Pravne fakultete, Državne volilne komisije, Vrhovnega sodišča, pa tudi Ministrstva za pravosodje. Te rešitve so smiselno enake že vključene v veljavni Zakon o državnem svetu. Poudarila je, da so novosti skladne s ciljem digitalizacije javne uprave in odpravljanja administrativnih bremen. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je na seji izpostavila dve splošni opozorili, eno v zvezi z 28. in 25. členom veljavnega zakona, ki sicer nista predmet sprememb v tem postopku, drugo opozorilo pa se je nanašalo na potrebnost priprave novega zakona, sicer pa je ugotovila, da je večina pripomb iz pisnega mnenja Zakonodajno-pravne službe ustrezno upoštevana.
Državni sekretar Ministrstva za javno upravo Jure Trbič je povedal, da Vlada predlog zakona podpira. Poudaril je, da rešitve, ki jih prinaša predlog zakona, pomenijo poenostavitev in pocenitev postopkov zbiranja podpore ter zmanjšanje administrativnih bremen, hkrati pa onemogočajo nepooblaščeno rabo in vpogled v osebne podatke. Zmanjšuje se tudi možnost administrativnih napak.
Državna sekretarka Ministrstva za notranje zadeve, gospa Tina Heferle, je poudarila, da je ministrstvo pristojno za vodenje evidence volilne pravice, zato je podrobneje pojasnila, kako bo potekal postopek oddaje podpore volivca zahtevi za razpis referenduma, in dodala, da ima ministrstvo mehanizme, s katerimi so baze podatkov zavarovane na visokem nivoju. Vlada zato ocenjuje, da je predlagano elektronsko zbiranje podpore volivcev varno in transparentno.
Predstavnik Državnega sveta Rajko Fajt je povedal, da pristojna Komisija Državnega sveta za državno ureditev predloga ni podprla, pač pa ga je podprl Državni svet kasneje ob dodatnih pojasnilih na plenarnem zasedanju. V nadaljevanju je povzel opozorila, ki so bila izpostavljena v razpravi.
Dr. Igor Kaučič je podprl mnenje Zakonodajno-pravne službe, da bi bilo smiselno razmisliti o širši prenovi zakona, ker je veljavni nepregleden, pojavljajo pa se tudi težave z razlago veljavnosti posameznih določb. Menil je, da so predlagane spremembe ustrezne, opozoril pa je na nekatere določbe veljavnega zakona, ki niso predmet sprememb, pa bi po njegovem mnenju morale biti.
V razpravi poslank in poslancev je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke izrazila pomisleke glede zadostne stopnje varnosti. Izrazila je dvom v sisteme, ki naj bi zagotavljali varstvo izražene podpore volivk in volivcev in nadzor nad vpogledi v oddane podpore, ter dodala, da se zbirateljem podpore na nek način onemogoča stik z volivci. Napovedala je, da člani poslanske skupine predloga zakona ne bodo podprli. Poslanec iz Poslanske skupine Nova Slovenija pa je napovedal podporo predlogu zakona. Izrazil je zadovoljstvo zaradi umika predloga amandmaja odbora k 21. členu in se zavzel za odpravo nepreglednosti zakona.
Predlagateljica je odgovorila na pomisleke, izražene v razpravi, in povedala, da možnost podpisa obrazca za podporo z elektronskim digitalnim potrdilom prek zdajšnjega portala eUprava že obstaja in da do zlorab ne prihaja. Predstavnik Ministrstva za javno upravo pa je dodal, da je v primerjavi z evropskimi državami v Sloveniji volišč razmeroma veliko in da je modernizacija v smeri digitalizacije prava smer.
Odbor je na podlagi osmega odstavka 131. člena Poslovnika sprejel amandmaje k 3., 4., 8., 9., 10., 13., 19., 20., 24., 25., 26., 27. in 29. členu ter amandma za novi 29a. člen.
Odbor je glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih sprejel.
Najlepša hvala.
Za predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer državnemu sekretarju na Ministrstvu za javno upravo Juretu Trbiču.
Izvolite.
