Spoštovani kolegice poslanke in seveda kolegi poslanci, ter vsi vabljeni, na današnji seji odbora, prav lepo pozdravljeni!

Pričenjam 10. sejo Odbora za zdravstvo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, in sicer: Karmen Furman, ki jo nadomešča poslanec Branko Grims, mag. Dejan Židan nadomešča Sama Bevka, Andrej Rajh nadomešča Vojka Starovića. Vsem tem članom želim prijetno počutje na našem odboru. Je pa še eno opravičilo, in sicer se današnje seje ne more udeležiti naš poslanski kolega Robert Pavšič.

Seja odbora je bila sklicana v skladu z 47. členom Poslovnika Državnega zbora. Na sejo so vabljeni predstavniki predlagatelja predloga rebalansa proračuna, to je Vlada, ter pristojna ministrstva, in sicer, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za zdravje.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 29. 1. 2020 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora - Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020. Gradivo z dne 31. 8. 2020 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. In potem imamo seveda še točko Razno.

Odbor navedeno gradivo obravnava kot zainteresirano delovno telo, na podlagi 166. člena Poslovnika. Ker do začetka seje ni bilo predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik predlagane točke dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Tako prehajamo kar na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020.

Besedo dajem predlagatelju predloga rebalansa proračuna, in sicer, uvodno obrazložitev ima ponavadi Ministrstvo za finance, zato, spoštovana, vas vabim k besedi.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj tudi z moje strani. Sem Jana Žakelj in prihajam iz Ministrstva za finance.

Naj uvodoma poudarim, da bo struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena na seji matičnega odbora za finance, zato bi vam želela na kratko predstaviti samo ključne okvire v katerih je bil pripravljen predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2020 ter višine oziroma večje spremembe predloga rebalansa državnega proračuna glede na sprejeti proračun za leto 2020.

Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2020 je pripravljen v negotovih razmerah in po hitri zaustavitvi gospodarske aktivnosti, ko je bila razglašena epidemija. Prišlo je do izrazitega vpada prihodkov državnega proračuna in porasta izdatkov, ki je posledica ukrepanje države za omilitev posledic krize in ohranitev gospodarske aktivnosti. S predlogom rebalansa državnega proračuna v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo proračunski primanjkljaj v višini 4,2 milijardi evrov oziroma 9,3% BDP. Prihodki rebalansa državnega proračuna so načrtovani v višini 9,2 milijardi evrov in so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2020 nižji za 14,7 % ali za 1,6 milijarde evrov. Obseg prihodkov bo nižji predvsem zaradi nižje potrošnje, nižje zaposlenosti in slabših poslovnih rezultatov podjetij. Največja znižanja se tako načrtuje iz naslova davka na dodano vrednost, davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine, trošarine ter sredstev iz proračuna EU. Odhodki rebalansa državnega proračuna so načrtovani v skupni višini 13,4 milijarde evrov in so od sprejetega proračuna za leto 2020 višji za 3 milijarde evrov oziroma 29,3 %. Največji obseg porasta odhodkov je načrtovan na politiki intervencijski programi in obveznosti, pokojninsko varstvo ter socialna varnost. Izdatki namenjeni neposredno za financiranje ukrepov za blaženje posledic epidemije predstavljajo 19 % vseh izdatkov predloga rebalansa državnega proračuna. 0,5 milijarde evrov odhodkov pa je povezanih s posrednimi učinki epidemije, kot na primer za povečanje nadomestil brezposelnim, kritje izpada prihodkov oziroma povečanje odhodkov za oba sklada socialnega zavarovanja, stroške obresti iz zadolževanja ter investicije za podporo zagonu gospodarstva. V računu finančnih terjatev in naložb so prejemki načrtovani v višini 454,7 milijona evrov in izdatki v višini 401,2 milijona evrov. V računu financiranja pa se v predlogu rebalansa državnega proračuna načrtuje za dobri 2 milijardi evrov odplačil dolga. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja v bilanci prihodkov in odhodkov, pozitivnemu stanju v računu finančnih terjatev in naložb ter spremembi stanja sredstev na računu je v letu 2020 potrebna zadolžitev v višini 7,28 milijarde evrov. To bi bilo na kratko z moje strani vse. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa dajem besedo, verjetno si jo želi, predstavnici Ministrstva za zdravje, se pravi državni sekretarki dr. Tini Bregant. Izvolite.

Najlepša hvala, spoštovana predsednica. Spoštovane, spoštovani! Virus korona je izjemno požrešen in golta finančna sredstva, vendar pa tudi ljudem in zdravju ne prizanaša. Zato smo na Ministrstvu za zdravje kljub finančnim usmeritvami bili usmerjeni v reševanje zdravstva in celo povečanju sredstev. Tako rebalans proračuna 2020 Ministrstva za zdravje znaša skupaj 336,1 milijon evra. Od tega je večina integralnih sredstev, torej 311,8 milijona evrov in se v primerjavi s sprejetim proračunom 2020 povečuje za 140,3 milijone evra. Rebalans je sicer pripravljen na podlagi usmeritev sprejetih na Vladi Republike Slovenije. To se pravi, smo upoštevali nižanje racionalizacijo odhodkov, zlasti tistih, ki niso povezani z okrevanjem, z omejitvijo in odložitvijo izvajanja programov, ki niso povsem nujni. Ob pripravi rebalansa smo tudi kritično pregledali financiranje že obstoječih programov in za drugačno strukturo odhodkov prednostno načrtovali aktivnosti povezane z okrevanjem po pandemiji. Glavnina povečanja sredstev rebalansa, torej 140,1 milijon evra v primerjavi s sprejetim proračunom 2020 izhaja iz sprejetja interventne zakonodaje. V okviru te zakonodaje ministrstvo zagotavlja dodatna sredstva za pokrivanje obveznosti za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, in sicer ta sredstva zajemajo dodatke izplačane delavcem zaposlenih v zdravstvu v času epidemije, plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje pri osebah, ki so napotene na čakanje na delo, nadomestila plač za odsotnost z dela zaradi bolezni v času epidemije, in sicer od prvega dne odsotnosti ter tudi plačilo 80 % vrednosti nerealiziranega programa pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Iz tega naslova do konca leta ocenjujemo še dodatne potrebe najverjetneje v enaki višini kot do sedaj. Namreč sama okužba s korono oziroma COVID-19 nadaljuje svoj pohod po Evropi. V okviru podprograma urejanje in razvoj na področju zdravstva namenjamo 14 milijonov evrov povečevanju dostopnosti do zdravstvenih storitev, torej skrajševanju čakalnih dob, z notranjimi prerazporeditvami pa zagotavljamo tudi dodatna sredstva drugim programom na področju zdravstva za zakonske obveznosti vezane na najranljivejše skupine. Sem sodi tudi zdravstveno varstvo socialno ogroženih in nezavarovanih, kar skupaj znese približno 2 milijona evrov, ter programom javnega zdravja za izvajanje javne službe v okviru nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer povečujemo sredstva za 1 milijon evrov. Pomemben delež proračuna ministrstvo namenja tudi investicijskim vlaganjem na sekundarni in terciarni ravni, kjer v okviru podprograma investicijam namenjam 28,8 milijona evra, to so integralna in namenska sredstva EU ter sredstva amortizacije, dodatno pa investicijam namenjamo tudi 58,8 milijona evrov proračunskega sklada. Del evropskih sredstev namenjenih investicijam, to je približno 1 milijon evra se zaradi zamika izvedbe projektov zaradi razglašene epidemije zamika v leto 2021. To je verjetno povsem logično. Sem sodi predvsem energetska sanacija Celja, Jesenic in Stare gore. Največji investicijski projekti, ki so trenutno v teku, so dokončanje 3a faze urgentnega kirurškega bloka, nato vzpostavitev združenih laboratorijev v okviru projekta DTS v ljubljanskem kliničnem centru, kar se, veste, da vleče že praktično celo desetletje ter nadomestna nadgradnja splošne bolnišnice Celje. V letu 2020 se zaključujejo naslednji projekti. Zamenjava vodovodnih cevi na ORL kliniki UKC Ljubljana, novogradnja kliničnega inštituta za medicino dela in športa UKC Ljubljana, obnova prostorov in oprema za endoskopsko diagnostiko na kliniki za gastroenterologijo na UKC Ljubljana. Nato pa še prenova bolnišnične lekarne v splošni bolnišnici Brežice, energetska sanacija splošne bolnišnice Novo mesto in prva faza novogradnje Stara gora. Ministrstvo tudi v letu 2020 nadaljuje z menjavami oziroma s posodobitvijo medicinske opreme v javnih zdravstvenih zavodih, tako da veste, da se je nabavilo 10 CT-jev za 7 javnih zdravstvenih zavodov, magnetno-resonančni tomografi in angiograf za UKC Maribor ter tudi dva robota s podporo za ročno pripravo protitumorskih zdravil na onkološkem inštitutu. V prihodnjem letu in v letu 2020 pa se bodo poleg navedenih zaključili še naslednji projekti. Širitev enote za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov ginekološke klinike UKC Ljubljana, zamenjava avtoklavov v UKC Ljubljana, nato oba projekta energetske sanacije splošna bolnišnica Celje in Jesenice ter požarna sanacija v Celju in UKC Maribor. Nato ureditev odseka za dializo v splošni bolnišnici Murska sobota in ureditev več oddelkov v splošnih bolnišnici Brežice, širitev klinike za pediatrijo UKC Maribor, nakup koronografa za UKC Maribor in ureditev prostorov bolnišničnih lekarn v več bolnišnicah, to se pravi, v Trbovljah, Celju, Novi Gorici, Valdoltri, Postojni, Jesenicah in negovalna bolnišnica Ljubljana, ter predvidevamo tudi zaključek druge faze v Stari gori.

Potem imamo pa še nekaj podprogramov. Zdaj, mogoče še to, čeprav to so morda podrobnosti, vendar, sem prepričana, da so vsi na današnji seji, si natančno prebrali te postavke, tako da, v okviru podprograma učinkovito zdravljenje z dragimi zdravili, se je pilotni projekt, s katerega smo iz proračuna zagotavljal sredstva za financiranje določenih inovativnih zdravil, zaključil. Potem, programom javnega zdravja namenjamo dodatnih 26,6 milijona evrov. Nato v okviru rebalansa proračuna za leto 2020, se z novelo Zakona o izvrševanju proračuna iz državnega proračuna za obvladovanje nalezljive bolezni Covid-19 zagotavlja tudi dodatna sredstva in sicer, 50 milijonov evrov, ki jih bomo preko ZZZS-ja namenili financiranju materialnih stroškov izvajalcem zdravstvene dejavnosti.

To se pravi, tudi socialno-varstvenim zavodom, vzgojno-izobraževalnim zavodom in svetovalnim centrom in to sicer v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. To se pravi, to so vsi tisti, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe. Kaj pa spada pod teh 50 milijonov evrov? Sem sodijo pa praktično vsi stroški, ki so nastali v povezavi z Covid-19, in sicer, gre za pokrivanje neposrednih stroškov, vezanih na epidemijo Covid-19. To se pravi, testiranje, brisi na prisotnost virusa SARS-CoV-2, potem stroški za varovalno opremo, ter storitve, vezane na obravnavo pacientov z obolenjem ali s sumom na obolenje Covid-19.

Mogoče bi na tem mestu vseeno še omenila, da na Ministrstvu za zdravje zelo intenzivno pripravljamo projekte za pridobitev dodatnih evropskih sredstev, tako iz kohezije, kot iz mehanizma Rieg, tako imenovani RRF(?) za financiranje investicij in drugih ukrepov, ki bodo vsi ključno prispeval k okrevanju po pandemiji. Upamo, da bomo predvsem z vsemi temi sredstvi izboljšali pripravljenost ob morebitnih prihodnjih zdravstvenih krizah in da bomo tudi zagotovil krepitev zdravstvenega sistema na področjih, ki pa so se v krizi pokazala kot najbolj ranljiva.

Zdaj, veste, da je bil projekt medicinske opreme, vezane na obvladovanje Covid-19 že potrjen, smo pa dodatno posebno pozornost namenili tudi ranljivim skupinam, starejšim in omilitvi negativnih posledic epidemije na duševno zdravje in tudi dejavnike tveganja za pojav rakavih in drugih kroničnih obolenj. Tako da, mi bomo v okviru finančnega mehanizma za okrevanje in odpornost, z ukrepi naslovili tudi druga področja, to se pravi, od dolgotrajne oskrbe, krepitve primarnega zdravstvenega varstva, področje digitalizacije… Skratka, vse, kar bo sestavni del nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki pa jih bo potem na seji Vlade, ki bodo obravnavana v začetku oktobra. Tako da, tukaj bo pa ključno tudi medresorsko sodelovanje.

Jaz mislim, da na Ministrstvu za zdravje, da smo poskušal bit kar se da skrbni, racionalni, seveda pa bo za uresničitev vseh potreb, ki jih imajo naši državljani, pa potrebno vlagat še kar nekaj naporov, namreč, situacija na Ministrstvu za zdravje je praktično zastarana in zdaj rešujemo stvari za nekaj let nazaj, upamo pa tudi, da za nekaj let naprej.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa sledi razprava poslank in poslancev.

Kot prvi se je prijavil dr. Franc Trček, naš podpredsednik odbora.

Hvala lepa za besedo.

Saj bosta še Bojana, pa kolega Židan ubesedovala, tako da bom nekoliko krajši od pričakovanega. Zdaj, državna sekretarka je zaključila z nekim dejstvom, da pač smo verjetno prespal kako desetletje, če že ne več, na področju kadrovsko infrastrukturnega razvoja slovenskega javnega

Magnetogram je v pisanju...!!!

Spoštovani, počasi bomo začeli sejo, tako da prosim, če se vsi usedemo na svoja mesta. Torej, najprej lep pozdrav kolegicam poslankam in poslancem ter tudi vsem vabljenim na današnji seji odbora.

Začenjam 10. sejo Odbora Državnega zbora za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika.

Obveščam vas, da so zadržani in da se današnje seje ne bo mogel udeležiti poslanec Jožef Jelen, medtem ko pa nadomestni člani s pooblastili sodeluje naslednji: poslanka Jožica Derganc, ki nadomešča poslanko Vero Granfol, in poslanec Zoran Mojškerc, ki nadomešča poslanko magister Karmen Furman.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem, in sicer: Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O OBRAVNAVI UREDITVE PRAVICE DO POMOČI PRI PROSTOVOLJNEM KONČANJU ŽIVLJENJA,

ki ga je Državnemu zboru na podlagi 184. člena Poslovnika Državnega zbora v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim magistrom Borutom Sajovicem. Kot gradivo objavljeno na spletni strani Državnega zbora ste prejeli predlog za razpis posvetovalnega referenduma z dne 7. marec 2024 ter Mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 26. marec 2024.

K točki so bili vabljeni: v imenu predlagateljev poslanka Tereza Novak, predstavniki Vlade, Ministrstva za zdravje in predstavniki Zakonodajno-pravne službe. Dodatno smo na sejo povabili vrsto vabljenih, in sicer: doktor Božidar Voljč, Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko, doktor Erik Brecelj, predsednika Strateškega sveta za zdravstvo, Alenka Križnik, Slovensko društvo Hospic, doktor Alojz Ihan, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, doktor Matjaž Zwitter, Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, doktor Pavel Poredoš, Slovenska medicinska akademija, doktor Maja Ebert Moltara, Slovensko združenje paliativne medicine, Slovensko zdravniško društvo, Zdravniško zbornico Slovenije, Združenje Spominčica, Alzheimer Slovenija, hiša Ljubhospic, Slovenska Karitas, doktor Sara Ahlin Doljak, Evropska pravna fakulteta, profesor doktor Borut Ošlaj, Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko, Peter Golob, Zdravniška zbornica Slovenije, Peter Tomažič, Slovenska Karitas, doktor Dušan Keber, Društvo Srebrna nit, doktor Igor Pribac, Društvo Srebrna nit, doktor Brigita Skelesavič, Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, doktor Spomenka Hribar, doktor Marjana Ule, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, doktor Friderik Klampfer, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in doktor Srna Mandič, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.

Obveščam vas, da amandmiranje v tej fazi postopka ni mogoče. Odbor bo na podlagi drugega odstavka 184. člena Poslovnika Državnega zbora po opravljeni razpravi o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma glasoval o mnenju, ali je podani predlog za razpis posvetovalnega referenduma primeren. Mnenje Odbora za Državni zbor ni sicer zavezujoče. In zdaj, če bo Državni zbor na seji sklep sprejel o razpisu posvetovalnega referenduma, bo odbor na eni izmed naslednjih sej oblikoval predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma in takrat ga bomo lahko amandmirali. Zato kar pričenjamo z obravnavo predloga za razpis posvetovalnega referenduma v kateri bomo najprej opravili razpravo in nato glasovanje o predlogu mnenja odbora. Najprej dajem besedo predstavnici predlagatelja predloga, torej poslanki Tereziji Novak, izvolite.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem. Poslanke in poslanci iz poslanskih skupin koalicije smo 7. 3. vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, in smo na podlagi Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi predlagali vprašanje, ki se glasi, ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo za ali besedo proti. Ne gre za neko novo poimenovanje evtanazije oziroma kakršne koli druge pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Prvič se je o tem v slovenski javnosti začelo govoriti že leta 2018, ko sta željo po izvedbi takega postopka javno izrazila gospod Janko Pleterski in gospa Alenka Čurin Janžekovič. Od tega časa dalje se je s, to je aktivno na tem področju delovalo društvo Srebrna nit. Obstoječa slovenska pravna ureditev evtanazijo in pomoč pri samomoru ne omenja izrecno, vendar pa je njuna prepoved jasna in izhaja iz kazenskopravne zakonodaje in v bistvu kriminalizira tako pomoč pri samo usmrtitvi v obliki kot tudi kot tudi evtanazijo. Poznamo pa v slovenskem pravnem redu dve pravici, v okviru katerih se lahko pacient sam odloča o lastni smrti in sicer pravica do zavrnitve zdravstvene obravnave in pravica do vnaprej izražene volje pacienta in v okviru teh dveh pravic lahko pacient odkloni vse zdravstvene posege, tudi tiste, ki neizbežno vodijo v njegovo smrt. Obe ti pravici sta v veliki meri utemeljeni na 51. in 35. členu Ustave. Iz 35. člena Ustave Republike Slovenije izhaja tudi pravica do odločanja o lastnem življenju, saj določa, da je posameznik svoboden, da lahko svoje življenje avtonomno kroji skladno s svojimi prepričanji in ideali. Mi menimo, da bi v nadaljevanju, v kolikor bi bil referendum pozitivno sprejet oziroma bi večina ljudi glasovala pozitivno, da bi zakon, ki bi uzakonil pravico do pomoči pri prostovoljnem življenju, omogočil vsem doslednejše uveljavljanje njihovih vrednot tudi ob koncu življenja ne bi pa v ničemer kratil pravico vseh drugih, ki na primer nimajo želje po pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, na primer. Z vidika neke etike gre tu za vprašanje, za neko kolizijo dveh nadzorov. Etiko, ki je pod vplivom predvsem religioznih teorij in neke sodobne tokove, ki poudarjajo predvsem liberalno avtonomijo posameznika in prve, na katerih temelji tudi zdravniška etika in kodeksi zdravniške etike, determinira predvsem nek medicinski paternalizem, ki izhaja iz prepričanja, da je zgolj zdravnik tisti, ki ve, kaj je za pacienta dobro. Po tem pristopu se pacient obravnava in zreducira na nek objekt, o usodi katerega odloča zdravnik. Na drugi strani pa so, prevladujoče družbeno prepričanje, bolj temelji na nekem liberalnem avtonomnem odločanju vsakega posameznika, ki lahko odloča o usodi svojega telesa in vseh posegov vanj. Osnovna ideja je, da pacient ni več samo prejemnik zdravljenja, ampak v procesu zdravljenja tudi aktivno sodeluje in po informiranju s strani zdravnika samostojno sprejme svoje odločitve.

V kolikor bi do tega referenduma prišlo in bi bil tudi potrjen, bi se Slovenija pridružila skupini v tem smislu naprednih držav, kot so Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Švica, Španija, Avstrija, Nova Zelandija, Avstralija, tudi marsikatera država Združenih držav Amerike. Vse te so že uzakonile pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Njihove rešitve so različne, vse pa nekako temeljijo na tem, da mora obstajati neka fizična, fizični razlog v smislu hude bolezni ali poškodbe. Ki se demonstrira v nekem neznosnem trpljenju za tega posameznika.

Zakaj se nam zdi zdaj primeren čas za to, da postavimo tako vprašanje na referendumu? Razvoj tradicionalne medicine pomeni, se, zdaj že, pred, rezultati tega razvoja je podaljšanje življenjske, pričakovane življenjske dobe, kar posledično pomeni, da vse več ljudi umre zaradi nekih različnih kroničnih degenerativnih bolezni in trpljenje, ki ga lahko doživljamo ob koncu in ki ga prinašajo te bolezni, so tisto, kar predstavlja največji strah umirajočih oziroma na to kažejo tudi vse ankete, ki so bile opravljene v preteklosti. Zato se nam zdi potrebno, da vprašamo, da izpostavimo to vprašanje s katerim in z rešitvijo, z ustrezno ureditvijo bi lahko vsakomur zagotovili nekako uteho v zavedanju, da bo lahko sam odločal o koncu svojega trpljenja in se tako odločil za smrt, skladno s svojimi osebnimi prepričanji. Menimo tudi, da gre za stvar dostojanstva. In če lahko v naši družbi razumemo in spoštujemo dostojanstvo ljudi v življenju, potem moramo sprejeti in spoštovati tudi dostojanstvo ob smrti, gre pa vsekakor za vprašanja, ki so, ki terjajo neko širšo družbeno refleksijo, so zapletena in se pogosto vrtijo okoli etičnih, medicinskih, pravnih, moralnih vidikov, zato menimo podpisniki, da je prav, da v skladu z demokratičnim, demokratičnimi načeli v naši družbi zagotovimo možnost odločanja vsem ljudem v naši družbi in to je tudi razlog, zakaj smo vložili pobudo za razpis tega posvetovalnega referenduma in zato tudi predlagamo, da ta razpis posvetovalnega referenduma podpremo.

Hvala.

Hvala predlagateljici.

Sedaj predajam besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Nataši Voršič.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Zakonodajno-pravna služba je v Predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pripravila pisno mnenje. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je ocenila z vidika skladnosti z Ustavo, z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi in Poslovnikom Državnega zbora.

Bistveno pravno vprašanje pri obravnavanem predlogu za razpis posvetovalnega referenduma je, ali je referendumsko vprašanje jasno. Zahteva po jasnosti vprašanja je določena v prvem odstavku 184. člena Poslovnika, takšna zahteva je odraz pravice volivca, da je njegov glas za ali proti pravilen, torej korekten odraz njegove svobodne volje. Nejasno vprašanje ali pa nejasen del vprašanja je v nasprotju z načelom pravne države, pa tudi s samim bistvom referenduma, kot oblike neposrednega odločanja volivcev. Državni zbor z določitvijo jasnega referendumskega vprašanja omogoči jasen izid, prepreči različne interpretacije in omogoči realizacijo referenduma. Iz zahteve, da referendumsko vprašanje, da je torej jasno, a contrario, izhaja tudi, da ne sme biti zavajajoče. Kakšno je torej referendumsko vprašanje, ki ga vsebuje predlog za razpis posvetovalnega referenduma? Predlagano je, da bi volivci odločali o vprašanju: Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja? Po mnenju Zakonodajno-pravne službe takšno vprašanje ni jasno, ker ni jasno opredeljeno, kaj pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja obsega. Svoje stališče, da takšno vprašanje ni jasno, je Zakonodajno-pravna služba utemeljila s pravnim redom Republike Slovenije, ker takšna pravica ne obstaja. Prav tako pa takšna pravica ne obstaja v primerjalno pravnih ureditvah, pravni teoriji in sodni praksi. Pri tem pa je seveda treba poudariti, da so v nekaterih pravnih ureditvah uveljavljene oblike pomoči pri končanju življenja in evtanazija. Med tema pravicama pa je bistvena razlika. V primeru pomoči pri končanju življenja oseba sama konča življenje, pri evtanaziji pa to stori nekdo drug. V primerjalno pravnih zakonskih ureditvah so pravice do pomoči pri končanju življenja in evtanazija različno torej urejene, in sicer v večini držav Evropske unije pravica do pomoči pri končanju življenja obstaja na način, da je urejena kot pomoč, v nekaterih državah pa tudi kot evtanazija. Evtanazija je zakonsko dovoljena na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu in Španiji. Pomoč pri samomoru pa je dovoljena v Švici in Avstriji.

Glede na povedano je referendumsko vprašanje nejasno, ker iz njega ne izhaja, katere od naštetih oblik so predmet referendumskega vprašanja oziroma je zavajajoče, če poleg pomoči pri končanju življenja to vprašanje obsega tudi evtanazijo. Pri tem je treba izpostaviti, da se o pravici o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v pravnem redu odloča prvič, zato mora biti povsem jasno kaj ta pravica obsega.

Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju opozorila tudi na ustavno pravni vidik in sicer iz ustavno pravne judikature izhajajo pomembna ustavnopravna izhodišča, ki jih mora Državni zbor upoštevati, ko razpiše referendum. Izpolnjene morajo biti naslednje zahteve: zahteva po učinkovitem izvrševanju pravice do izjavljanja na referendumu, zahteva po pošteni izvedbi referendumskega postopka v vsakem posameznem referendumskem postopku in pravica do informiranega izjavljanja na referendumu. V primeru vsebinsko nejasnega vprašanja bi bili kršeni vsi trije vidiki, in sicer učinkovito izvrševanje pravice, zahteva po pošteni izvedbi in pravica do informiranega izjavljanja na referendumu. Posvetovalni referendum o sprejetju zakona, za kar gre tudi v tem primeru, mora poleg tega vsebovati vprašanje, ki je tako jasno, da je mogoče nesporno določiti vsebino bodoče zakonske ureditve, za katero je razpisan posvetovalni referendum. Če referendumsko vprašanje ni jasno ali pa ni dovolj jasno, ni mogoče ugotoviti prave volje volivcev. Zato je tako vprašanje ne le v neskladju z načelom pravne države, ampak v povezavi s 87. členom tudi z načelom zakonske ureditve pravic in obveznosti.

Zakonodajno-pravna služba je v samem zaključku svojega pisnega pravnega mnenja poudarila, da gre pri posvetovalnem referendumu tudi za moralno, etično in pa filozofsko vsebino. Zato je seveda še posebej pomembno, da je referendumsko vprašanje jasno in da ni nobenega dvoma o tem, kaj vprašanje obsega in čemu bodo volivci, če bo razpisan referendum pritrdili ali zavrnili z izjavljanjem na referendumu.

Glede na vse navedeno je po mnenju Zakonodajno-pravne službe referendumsko vprašanje v neskladju z drugim 44., 87. členom Ustave ter prvim odstavkom 184. člena Poslovnika Državnega zbora. Hvala.