Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, dobro jutro!

Pričenjam 62. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci. Tako sem prejel opravičila in sicer, poslanca Žana Mahniča, poslanca Franca Breznika, poslanca doktorja Mateja Tašnerja Vatovca in pa poslanca magistra Mateja Tonina.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

9. 4. ste prejeli tudi predlog za širitev dnevnega reda s točki 2.a, 2.b in 2.c. Predlagam tako, da najprej glasujemo o predlogu za širitev s točko 2.a.

Glasujemo. Navzočih je 8 poslank in poslancev, za je glasovalo 8, proti nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

In tako ugotavljam, da je predlog sprejet.

Sedaj prehajamo na glasovanje o predlogu za širitev s točko 2.b.

Glasujemo. Navzočih je 7 poslank in poslancev, za je glasovalo 7, proti nihče.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je tudi ta predlog sprejet.

In hkrati glasujemo še o predlogu za širitev s točko 2.c.

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je tudi ta predlog sprejet.

Tako je določen dnevni red seje tak, kot je bil predlagan s sklicem in seveda z izglasovanimi širitvami.

Hkrati vas obveščam, da na seji s pooblastilom sodeluje poslanec Zvonko Černač, ki nadomešča poslanca Janeza Janšo.

Preden preidemo na obravnavo točk pa mi dovolite krajše pojasnilo. Ker se ob 11. uri prične izredna seja Državnega zbora, seveda smo v rahli stiski s časom in predlagam, da na podlagi prvega odstavka 65. člena Poslovnika Državnega zbora spremenimo vrstni red obravnave točke in sicer tako, da pred 1. točko vprašanja in pobude MZEZ obravnavamo predloge zakonov o ratifikacijah mednarodnih pogodb, torej točke 2.a, 2.b in 2.c. Njihova obravnava je namreč vezana na rok, kajti gradivo je uvrščeno na dnevni red 19. seje Državnega zbora, ki se bo pričela v ponedeljek, 22. aprila. Poleg tega predlagam tudi, da, ker 3. točka dnevnega reda bo zaprta za javnost, da najprej obravnavamo 4. in 5. točko, ki sta za javnost odprti, potem pa zapremo in obravnavamo še 3. točko. Tako bi torej dnevni red obravnavanih točk bil sledeč: 2.a, 2.b in 2.c točka 1, točka 4, točka 5 in potem točka 3. Kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Tako.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA RED - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU REPUBLIKE HRVAŠKE V EVROPSKEM GOSPODARSKEM PROSTORU S SKLEPNO LISTINO IN TREH Z NJIM POVEZANIH SPORAZUMOV.

Predlog je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 21. marca 2024. 2. aprila 2024 ste prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, 16. aprila pa ste prejeli tudi predlog amandmaja koalicijskih poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 3. členu.

Tako pričenjamo z drugo obravnavo predloga zakona, o katerem bomo opravili razpravo o tem predlogu zakona. Zdaj, zanima me, ali želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev? (Da.)

Državni sekretar MZEZ, gospod Marko Štucin, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsedujoči.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Dovolite, da vam na kratko predstavim Predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju Republike Hrvaške v evropskem gospodarskem prostoru, sklepno listino in treh z njim povezanih sporazumov. Republika Hrvaška je 9. decembra 2011 podpisala pogodbo o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji. Vse države članice EU so tudi podpisnice sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, kar pa ne postane avtomatično. Zato je Hrvaška na podlagi 128. člena sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru po pristopu k EU zaprosila, da postane pogodbenica sporazuma EGP. Sporazum o sodelovanju Republike Hrvaške v Evropskem gospodarskem prostoru in trije z njim povezani sporazumi v obliki izmenjave pisem z Norveško, Islandijo in Liechtensteinom so pravna osnova za pristop Hrvaške kot nove pogodbenice k sporazumu o evropskem gospodarskem prostoru. Ta sporazum omogoča tehnično prilagoditev besedila sporazuma zaradi pristopa nove pogodbenice. Tehnično so se prilagodile tudi vse priloge in protokoli, ki so sestavni del sporazuma. V paketu, h kateremu pristopa Hrvaška, so tudi trije sporazumi v obliki izmenjave pisem, s katerimi je dogovorjena začasna uporaba sporazuma o pristopu Hrvaške k Sporazumu o evropskem gospodarskem prostoru in začasna uporaba dodatnega protokola k sporazumu med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2009 do 2014, ki omogoča sodelovanje Hrvaške v tem mehanizmu. Ta sporazum o pristopu Hrvaške k sporazumu o EGP je bil podpisan leta 2014. Podpisale so ga EU, Norveška, Liechtenstein, Islandija, Hrvaška in vse države članice EU. Sporazum je mešane narave. Za njegovo uveljavitev je potrebno izvesti postopke potrditve sporazuma v skladu z nacionalnimi predpisi vseh pogodbenic. Do zaključka ratifikacijskih postopkov se sporazum uporablja začasno za njegovo izvajanje ni potrebno zagotoviti dodatnih finančnih sredstev v proračunu Republike Slovenije. Predlagamo, da odbor podpre predlog zakona o ratifikaciji. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj pa prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona, tako da najprej dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.

Hkrati vas obveščam, da je vložen tudi amandma k 3. členu, tako da prehajamo še na razpravo in glasovanje o predlogu amandmaja, ki so ga podali Poslanske skupine Svoboda, Poslanska skupina SD in Poslanska skupina Levica k 3. členu predloga zakona. Želi kdo razpravljati o amandmaju? Tudi ugotavljam, da ne. Tako zaključujem razpravo.

In prehajamo na glasovanje o predlogu predloga amandmaja k 3. členu.

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

In tako ugotavljam, da je predlog amandmaja sprejet.

Sedaj pa prehajamo še na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj s sprejetim amandmajem.

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu.

Dopolnjen predlog zakona s sprejetim amandmajem bo sestavni del poročila tega odbora.

Odbor pa bo Državnemu zboru poročal pisno.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in se zahvaljujem sodelujočim.

Sedaj pa prehajamo na 2.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PRILAGODITVE SPORAZUMA O SPREMEMBI POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKEGA MEHANIZMA ZA STABILNOST MED KRALJEVINO BELGIJO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, IRSKO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO CIPER, REPUBLIKO LATVIJO, REPUBLIKO LITVO, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, MALTO, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO IN REPUBLIKO FINSKO KOT NEPOSREDNE POSLEDICE PRISTOPA REPUBLIKE HRVAŠKE.

Predlog zakona je objavljen na spletni strani Državnega zbora z dne 5. aprila 2024. 11. aprila 2024 pa ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imela pripomb.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo o tem predlogu. Želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev morda? (Da.)

Besedo ima magister Katja Božič, državna sekretarka na Ministrstvu za finance. Izvolite.

Najlepša hvala, spoštovani predsedujoči.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Republika Hrvaška je po vstopu v evroobmočje 1. januarja 2023 postala tudi kandidatka za članstvo v Evropskem mehanizmu za stabilnost ESM. Po odobritvi prošnje Hrvaške in ratifikaciji ESM pogodbe s strani Hrvaške je 23. marca 2023 Hrvaška v skladu s pogodbo o ustanovitvi ESM postala uradno članica tudi tega mehanizma. S tem pristopom je Hrvaška zaključila svojo integracijo v evrskem območju in postala del finančnega varnostnega omrežja, kar dejansko predstavlja ESM kot stabilnostni mehanizem. ESM je bil ustanovljen leta 2012 z namenom, da zagotovi finančno stabilnost evrskega območja. Namen ESM je pomagati državam evrskega območja, izogniti se in premagovati finančne krize ter ohranjati dolgoročno finančno stabilnost. ESM lahko zagotovi finančno pomoč državam evrskega območja, ki se soočajo ali so ogrožene zaradi hujših težav s financiranjem. Kot članica ESM je Hrvaška zastopana v organih ESMA v svetu guvernerjev, najvišjem organu odločanja ESMA, kjer se sestajajo ministri za finance vseh evrskih držav v vlogi guvernerjev ESM, prav tako je Hrvaška zastopana v svetu direktorjev ESM, ki ga vodi izvršni direktor in nadzira ter usmerja delovanje ESM. Delež Hrvaške v kapitalu ESM ob njenem pristopu znaša 0,5215 procenta oziroma 3,7 milijarde evrov. Kot državi z BDP na prebivalca, ki je nižji od 75 odstotkov evrskega povprečja, je Hrvaški odobrena začasna korekcija pri izračunu prispevka h kapitalu ESM, ki traja 12 let. Po končanem obdobju korekcije bo obveznost Hrvaške v odobrenem kapitalu znašala dodatnih 2,04 milijarde evrov. Skupaj bo tako po končanem obdobju odobrene korekcije Hrvaška vpisala 5,7 milijarde evrov kapitala in tako dosegla polni obseg svojega prispevka v ESM. Zaradi povečanega odobrenega in plačanega kapitala se skupno število delnic ESM poveča, s tem, da se obveznosti iz odobrenega in plačanega kapitala za ostale pogodbenice ne spremenijo, se pa ustrezno zniža njihov delež v kapitalu ESM. Za Slovenijo se je ta delež znižal z 0,4667 odstotka na 0,464 3 odstotka.

Pred vami sta dve formalno ločeni gradivi, spreminjata se namreč pogodba o ustanovitvi ESM ter Sporazum o spremembi Pogodbe o ustanovitvi ESM, ki ju je sprejel Svet guvernerjev, kar je upoštevano v predlogih za ratifikacijo. Predlagamo, da predlog zakona podprete. Najlepša hvala.

Hvala vam.

Prehajamo na razpravo poslank in poslancev ter glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. In sedaj dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 10 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga sprejme. Odbor bo zboru poročal pisno.

S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2.B TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PRILAGODITVE POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKEGA MEHANIZMA ZA STABILNOST MED KRALJEVINO BELGIJO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, IRSKO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO CIPER, REPUBLIKO LATVIJO, REPUBLIKO LITVO, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, MALTO, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO IN REPUBLIKO FINSKO, KOT NEPOSREDNE POSLEDICE PRISTOPA REPUBLIKE HRVAŠKE.

Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 5. aprila 2024, 12. aprila tega leta pa ste prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imela pripomb.

Začenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo o predlogu zakona.

Ker je že podala pri prejšnji točki to stališče državna sekretarka magistra Katja Božič, prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Kdo želi razpravljati v zvezi s to točko? (Ne.) Tudi ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga sprejme. Odbor bo zboru poročal pisno.

S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2.C TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPREMEMB 39. ČLENA RIMSKEGA STATUTA MEDNARODNEGA KAZENSKEGA SODIŠČA, SPREJETEGA V NEW YORKU 13. DECEMBRA 2023.

Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 5. aprila 2024, 15. aprila 2024 pa ste prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo o tem predlogu zakona. Želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev? (Da.)

Izvolite, Andreja Kokalj, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci! Pred dobrim mesecem je zaprisegla prva slovenska sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča magistrica Beti Holer ter začela svoj devetletni mandat kot najmlajša sodnica v zgodovini tega sodišča. Gre za izjemno čast in priznanje za Slovenijo, h kateremu ste pripomogli tudi v Državnem zboru s tem, ko ste podprli njeno kandidaturo.

Mednarodno kazensko sodišče je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče univerzalnega značaja za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti. Ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo same sodno preganjati, zato njena izvolitev prinaša s seboj posebno odgovornost in priložnost za uveljavljanje mednarodnega prava ter odgovornosti za najhujše kršitve človekovih pravic. Aktualna vojna žarišča so razkrila še večji pomen vloge mednarodnega kazenskega sodišča pri zagotavljanju odgovornosti za najhujša kazniva dejanja in nujno potrebo po zadostni politični in finančni podpori delovanju sodišča. Ravno politična podpora in sodelovanje držav pogodbenic sodiščem sta nujni za učinkovito izvrševanje mandata sodišča na področju zagotavljanja pravičnosti. Izredno pomembna je neomajna podpora držav pogodbenic, neodvisnosti, nepristranskosti in integriteti delovanja sodišča ob spoštovanju načel in vrednot Rimskega statuta. Republika Slovenija je že ves čas delovanja mednarodnega kazenskega sodišča zanesljiva podpornica njegove polne in univerzalne pristojnosti, zato je pomembno, da spremembe Rimskega statuta sprejme v svoj pravni red, na ta način bo izkazala zavezanost boju proti nekaznovanosti za najhujše zločine, ne glede na to, kje so bili ali še bodo storjeni. Predlog zakona o ratifikaciji sprememb rimskega statuta se nanaša na učinkovitost sodišča oziroma zagotovitvi nemotenega nadaljevanja sojenja ob morebitni trajni odsotnosti posameznega sodnika. V ta namen je lani decembra skupščina držav pogodbenic Rimskega statuta sprejela spremembi pravil o postopku in dokazih ter je v povezavi s tem tako sprejela resolucijo, s katero je spremenila podstavek b drugega odstavka 39. člena Rimskega statuta. Namreč, za veljavno odločitev sodišča morajo biti v vsaki fazi sojenja in ves čas razprav prisotni vsi sodniki obravnavnega senata. Rimski statut v prvem odstavku 74. člena predvideva možnost določitve nadomestnih sodnikov, ki bodo prisotni v vsaki fazi sojenja, če član, član senata ni mogoče navzoč. Vloga nadomestnih sodnikov je dodatno opredeljena v prej omenjenih pravilih. Ta pristop pa povzroča stroškovno in delovno obremenitev, saj je nadomestni sodnik zaseden v postopku, kjer nima vloge sodnika, če člani senata ohranijo svojo funkcijo. Zato novo pravilo omogoča, da se že začeti postopek obravnavanega senata nadaljuje s soglasjem obtožencev ali preostalih sodnikov, ko je v interesu pravičnosti tudi, če nadomestni sodniki niso bili določeni in so izpolnjeni objektivni razlogi za zamenjavo sodnika. Ker se s tem poseže v sestavo senata, je bil spremenjen tudi rimski statut, in sicer je bil v podstavek b drugega odstavka 39. člena, ki opredeljuje sestavo senatov, dodan uvodni stavek, ki določa, da je ne glede na zamenjavo sodnika v skladu s pravili sestava senatov taka, kot je navedeno v nadaljevanju. To spremembo Rimskega statuta je treba še ratificirati. V skladu z drugim odstavkom 122. člena rimskega statuta začnejo te spremembe veljati za vse države pogodbenice šest mesecev po sprejetju v skupščini, to je dne 13. junija 2024. Ratifikacija sprememb ne bo zahtevala sprememb nacionalne zakonodaje ali finančnih posledic za slovenski proračun, bo pa Slovenija izkazala svojo politično podporo sodišču kot trdnemu in pogumnemu braniku vladavine prava ter temeljnih vrednot človeštva, človeštva tudi s tem, da bo pravočasno ratificirala navedeno spremembo, še posebej pa v luči, da imamo na tem sodišču sedaj tudi prvo slovensko sodnico prosim za podporo predlogu zakona. Hvala lepa.

Hvala lepa za vašo dopolnilno obrazložitev.

Sedaj pa prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Tako dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Gospod Gregorič, magister Gregorič, izvolite.

Hvala, predsednik.

Hvala tudi za predstavitev sprememb. Jaz se popolnoma strinjam, da je potrebna neomajna podpora držav sodišču, ampak hkrati obžalujem, da so nekatere države iznad sodišča, da so njihovi državljani izven pravnega reda, kajti nekaterim državam določenih oseb določenih držav se pač ne sme soditi, ker so nad to me seveda moti. Do tega sodišča tudi do sedaj niso prišli. Storilci groznih dejanj v Iraku, povzročitelji iraške vojne leta 2003 nikoli niso prišli do tega sodišča. Zakaj ne? Povzročitelji vojne v Libiji 2011, ki so jo spravili v srednji vek, ki so bili iz Evrope in iz Amerike, nikoli niso prišli do tega sodišča. Torej, komu je to sodišče namenjeno? Drugorazrednim državljanom? Tako da jaz sem sicer za te spremembe, ki jih predlagate, ker ste me prepričali, da bo sodišče bolj učinkovito, ne vidim direktne povezave z našo predstavnico v tem sodišču. Vsaka čast njej in Sloveniji, da je prišla tja, ampak direktne povezave s tem pa ne vidim. Toliko. No, upam, da me boste lahko ob naslednji priliki razveselili s tem, da so bili sproženi določeni postopki, da bodo te zločinci, ki so povzročili iraško vojno z milijonskimi žrtvami in med drugim s 400 tonami osiromašenega urana, ki je ostal za vedno na iraških tleh in povzroča, kar povzroča, in povzročitelji strahot v Libiji, da bodo tudi pripeljani pred to sodišče in pač sojeni po vseh teh mednarodnih predpisih.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. …

Ja, poslanka Grgurevič, izvolite.

Bi samo izrazila strinjanje, z razpravo kolega Gregoriča se absolutno strinjam. Nedoslednosti v mednarodnem pravu je žal mnogo preveč, ne samo pred tem sodiščem.