Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 19. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 19. seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 12. aprila 2024 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točk z dnevnega reda seje nismo prejeli.

Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda seje. Poslanska skupina SDS Državnemu zboru predlaga, da dnevni red 19. seje razširi z 18.a točko dnevnega reda, to je z Aktom o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so domnevno posredno ali neposredno vplivali na negospodarne ali protipravne odločitve podjetja GENI-I d. o. o, ki so vodili v finančno izčrpavanje podjetja GEN-I, da so domnevno zlorabili svoj položaj, oškodovali državno premoženje ter izvajali politični pritisk na preiskavo kaznivih dejanj v zvezi s prevzemom in poslovanjem družbe Star Solar d. o. o. in poslovanjem družbe Borzen d. o. o., da je domnevno prišlo do nezakonitega financiranja politične stranke Gibanje Svoboda, volilne kampanje politične stranke Gibanje svoboda za redne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije leta 2022 in za morebitno spremembo zakonodaje, ki ureja področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, financiranja političnih strank, financiranja volilne kampanje, ustanavljanja in lastninsko upravljavsko ureditev izdajateljev medijev ter financiranja, izdajanja in delovanja medijev v času volilne kampanje.

Predlog ste prejeli 19. aprila 2024 in je objavljen na e-klopi. Želi besedo predstavnica predlagatelja? (Da.)

Izvolite, kolegica Jelka Godec za obrazložitev.

Najlepša hvala.

Zdaj, Državni svet je v mesecu marcu, 20. marca, na Državni zbor naslovil zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije in sicer na področju političnih odgovornosti in spornih poslov, v GEN-I, Star Solar, naj bi prišlo torej tudi za domnevno nezakonito financiranje političnih strank Svoboda in volilne kampanje Gibanja Svoboda in tako naprej, sicer je naslov zelo dolg, ampak mislim, da vsi vemo, za katero preiskovalno komisijo gre.

Zdaj, predsednica Državnega zbora te točke ni želela uvrstiti na današnjo sejo, redno sejo Državnega zbora, čeprav je v Ustavi jasno zapisano, da Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev Državnega zbora ali na zahtevo Državnega sveta.

Torej, Ustava je v 93. členu dovolj jasna; Državni zbor mora odrediti oziroma skleniti, odrediti preiskovalno komisijo, če tako zahteva Državni svet. Prav tako o tem, da je potrebno oziroma da mora Državni zbor odrediti parlamentarno preiskavo, ki jo zahteva Državni svet, govori Zakon o parlamentarni preiskavi in pa Poslovnik parlamentarne preiskave, ki v svojem 4. členu govori o tem, da Državni zbor odredi preiskovalno preiskavo na predlog Državnega sveta, seveda, lahko v celoti povzame vsebino zahtevka za odreditev parlamentarne preiskave iz predloga, sme pa predlagano parlamentarno preiskavo tudi zožiti, razširiti ali dopolniti.

Torej, predsednica Državnega zbora bi morala na to sejo, današnjo sejo, uvrstiti tudi točko za odreditev parlamentarne preiskave, ki jo zahteva Državni svet, v kolikor pa bi potem Državni zbor ugotovil, da določene zadeve znotraj akta ne ustrezajo oziroma bi jih lahko, torej, spremeni, razširi, dopolni kakorkoli drugače uredi tako kot to omogoča Poslovnik. Torej v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da je na podlagi Ustave in na podlagi zakona ter poslovnika o parlamentarni preiskavi danes potrebno to sejo razširiti s točko torej ustanovitvijo preiskovalne komisije, ki jo je zahteval Državni svet.

Hvala.

Hvala lepa.

Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Da.) Ja.

Najprej kolega Cigler Kralj. Izvolite.

Hvala lepa spoštovana podpredsednica, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!

Če imaš 40 poslank in poslancev ali pa še kakšnega več še ne pomeni, da lahko delaš kar ti paše. Poslovnik Državnega zbora je v tej točki, ki so ga izpostavili kolegij jasen: Državni zbor mora odrediti preiskovalno komisijo, ki jo je zahteval Državni svet glede Gen-i in to čim prej. Zakaj? Več razlogov je. V tem času se je nabralo ogromno resnih očitkov in obremenjujočih dokazov o delu predsednika Vlade, ki je tudi predsednik stranke Svoboda. Ni samo Gen-i, seznanili smo se tudi s primerom Star Solar, seznanili smo se s primeri prisilne, s poskusi prisilne solarizacije Slovenije zaradi zasebnih interesov predsednika Vlade. Menimo, da javnost tukaj mora izvedeti resnico. Še več. Predsednik vlade Državni zbor ignorira, pojasnil poslankam in poslancem noče dati. Trikrat je bila sklicana seja Komisije za nadzor javnih financ glede Star Solara, ni prišel. Seja Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb in Komisija o vmešavanju v delo policije. Vabljen, pa vendar ni prišel. Predsednik Vlade se teh zelo pomembnih sej, ki bi dale lahko odgovore na številna vprašanja, ne udeležuje. Upravičeno se sprašujemo, ali se jih ne udeležuje zato, ker se boji neprijetnih vprašanj, ali pa morda se boji, da bi resnica prišla na dan? Tako poudarjeni pogum Stranke Svobode in predsednika vlade je izginil, tako kot argumenti. Preiskovalka je edino orodje, da dobimo odgovore in edini način, da ljudje izvedo resnico, zato bomo podprli širitev dnevnega reda.

Hvala lepa.

Želi še kdo v imenu poslanske skupine? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Želi predstavnica predlagatelja širitve, kolegica Jelka Godec dodatno obrazložiti predlog? (Da.)

Izvolite.

Ja, še enkrat bom ponovila.

Torej, Ustava jasno določa kdaj mora Državni zbor odrediti oziroma ustanoviti preiskovalno komisijo, torej na zahtevo Državnega sveta, to vsekakor mora storiti zdaj Državni svet. Predsednica Državnega zbora je sicer Državni svet pozvala, da naj dopolni, vendar pa je Zakonodajno-pravna služba jasno povedala, da Akt o odreditvi parlamentarne preiskave v zvezi z Gen-i Star Solar in Gibanjem Svoboda izpolnjuje vse točke 2. člena poslovnika o parlamentarni preiskavi, torej vse tiste elemente, ki jih akt mora imeti. Strinjamo se s tem, torej, kar je bilo rečeno, da edino preiskovalna komisija lahko da odgovore. Žal, v Državnem zboru teh podpisov nismo pridobili, zato je toliko bolj veselje v bistvu, da to zadevo Državni svet vendarle uspel torej s tem aktom. In zdaj je nerazumljivo, da Državni zbor oziroma predsednica Državnega zbora zavira ustanovitev preiskovalne komisije kljub temu, da še enkrat ponavljam, Ustava jasno določa, da mora Državni zbor ustanoviti preiskovalno komisijo na zahtevo Državnega sveta. Za to ker je danes v Sloveniji tako s strani koalicije kot predsednice Državnega zbora večkrat povedano, da je treba spoštovati ustavni red, da je potrebno spoštovati vsa zakonska določila, Poslovnik in torej vse akte, ki jih je sprejemal Državni zbor oziroma država Republike Slovenije, potem takem danes pričakujem, da bo ta predlog za širitev dnevnega reda tudi sprejet, kajti v primeru, da ne bo sprejet, torej da se dnevni red ne razširi, in da se ta akt o parlamentarni preiskavi na pobudo Državnega sveta ne obravnava, se krši Ustava Republike Slovenije. Zato torej apel koalicijskim poslancem oziroma vsem poslancem, da se danes ta širitev sprejme, in da se sprejme tudi pobuda Državnega sveta oziroma, da se torej izglasuje dnevni red oziroma razširitev, pardon, zaključek.

Hvala lepa.

Zaključujem predstavitev stališč o predlogu širitve. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 45.

(Za je glasovalo 28.) (Proti 45.)

Ugotavljam, da predlog ni sprejet.

Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 26.

(Za je glasovalo 49.) (Proti 26.)

Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda, sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 29. poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslanke in poslancev opozicije ter na vprašanja poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra, o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu.

Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predstavnik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: doktor Darjo Felda, minister za vzgojo in izobraževanje; Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve; Marjan Šarec, minister za obrambo, ter Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj.

Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade doktor Robert Golob. Poslanska vprašanja bo najprej zastavil kolega Janez Cigler Kralj.

Izvolite.

Hvala lepa podpredsednica.

Dober dan še enkrat vsem predsednik Vlade!

V javnosti se pojavlja vedno več trditev in dokazov, da je tudi v Sloveniji kot v več ostalih bivših republikah bivše SFRJ med leti 1965 in 1991 tudi, da so se dogajali primeri nezakonitih odvzemov otrok v porodnišnicah. Oblikovala se je do danes že skupina prizadetih mater, ki deluje tudi pod nazivom Izgubljeni otroci iz Slovenije, ki je do danes obravnavala že skoraj 60 primerov domnevno ukradenih otrok v porodnišnicah. Vse te zgodbe imajo eno skupno točko, otroci, praviloma 3., 4. otrok v določeni družini ali pa določene matere porodnice naj bi po porodu domnevno umrli, dokazov o tem te matere niso dobile, do dokumentov niso imele dostopa in še danes ne, starši jih niso nikoli videli, jim je bilo to preprečeno ali onemogočeno niti jih niso mogli pokopati oziroma se od njih dostojno in ustrezno posloviti.

Da povzamem oziroma, da ne nizam teh dejstev, gotovo tudi vi kot oče otrok, sam kot oče otrok in marsikdo tukaj, živimo v družinah, si ne moremo predstavljati kakšna grozna stiska in travma je lahko takšna, takšen dogodek za mater in tudi očeta, za celotno družino. In gotovo se strinjava, da nam ni v čast, da v Republiki Sloveniji tudi po 30. letih samostojnosti, samostojne države in demokracije, še vedno ti starši, te matere nimajo odgovorov na to ali so starši še kakšnega otroka, ali je ta otrok res umrl, je živ, kje živi, ali je bil dan nevede v posvojitev in tako naprej, komu in podobno.

Nedavno smo bili prisotni in zgroženi, / znak za konec razprave/ pretreseni na seji Komisije za človekove pravice, ko smo slišali osebne zgodbe teh mater in pa hkrati tudi malo upanja je dalo, ker so predstavniki nekaterih inštitucij kot je Varuh človekovih pravic in pa Ministrstvo za pravosodje rekli, da je to resnično kršitev človekovih pravic in človekovega dostojanstva.

Zanima me, predsednik Vlade, kaj boste kot predsednik Vlade ob vsem tem vedenju storili / znak za konec razprave/ zato, da se ta tragična zgodba o domnevno ukradenih otrocih v porodnišnicah dokončno razišče?

Hvala lepa.

Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor, izvolite.

Hvala lepa za to vprašanje.

Jaz moram reči, da ne glede na to, da gre za zgodbe iz v resnici zgodovine, so ta pričevanja, ki so še danes živa, res srhljiva. Ne rabiš biti oče, da te to pretrese. To je srhljivo za vsakega od nas in je skorajda nepojmljivo razumeti, da se je kaj takega lahko dejansko dogajalo.

Te predstavniki teh mater, smo jih sprejeli v kabinetu predsednika Vlade že lani poleti. Ne gre za to, da bi ta kabinet in ta Vlada ni naredila nič, ravno obratno, ravno v času te Vlade so se začele stvari premikati, ampak žal, res, pričevanja so srhljiva in seveda teh otrok je nekaj, kar se nikoli ne bi smelo zgoditi.

Ministrstvo za notranje zadeve je dalo navodilo že lani julija vsem upravnim enotam, naj sodelujejo s predstavniki društva oziroma materami, ministrstvo za zdravje se trudi po svojih močeh, najpomembnejši premik, pa verjamem, da se lahko zgodi pri tem, da se te matere podpre pri opravljanju tako imenovanih DNK testov. Samo na ta način, ker vseeno gre za obdobje, ki je res v tem trenutku že daleč nazaj in je pri, ravno zaradi časovne oddaljenosti pri pridobivanju dokumentacije obstajajo taki in drugačni zapleti, medtem ko DNK analize pa lahko pokažejo ali gre za, v konkretnih primerih, za dejansko otroke, ki so bili odtujeni ali ne. Po mojih informacijah, naj bi se od teh 59 primerov, 45 primerov zaključilo. So, moje informacije niso nujno preverjene, za to je pristojno državno tožilstvo, v teh 45 primerih, če prav razumem, niso našli dovolj dokazov, da bi nadaljevali s postopki, 14 jih je še odprtih in baje, - poudarjam baje -, so v enem od teh primerov analize DNK pokazale, da bi lahko šlo za upravičeno dvom v dejansko usodo tega otroka. Jaz se ne bi hotel spuščati na področje špekulacij. Zaradi tega, ker imamo za to pristojne inštitucije, ki morajo svojo vlogo odigrati od Policije, Državnega tožilstva in vseh inštitucij naprej razen da povem, da sem zgrožen, da se je ta primer, če se bo izkazal kot resničen, pojavil tudi v Sloveniji. Poznamo resnične primere iz drugih republik bivše Jugoslavije. In sem bil prepričan, da bo mogoče, v Sloveniji se je izkazalo, da je realnost drugačna, pa žal mogoče ni. Kar se tega tiče, bomo ne samo v kabinetu, ampak tudi v Vladi se maksimalno potrudili in nudili vso podporo. Tudi posredno finančno, ne moremo neposredno finančno. Ampak napotili smo predstavnike mater na Društvo Ključ, Društvo Ključ je na razpolago za to, da zagotovi tudi materialna sredstva zanje, za izvajanje postopkov, ker ti postopki pač stanejo. V kolikor se bo izkazalo, da ta podpora ni dovolj, bomo sprejemali nadaljnje ukrepe. Na vse inštitucije pa lahko samo urgiramo, da te postopke čim hitreje pripelje do konca in zato, da družine teh otrok, pa tudi otroci, če so še živi, čim prej dobijo odgovor na vprašanje, kakšna je dejansko bila usoda teh otrok.