Dobro jutro. Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in ostale prisotne in pričenjam 41. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Imam nekaj pooblastil, bom kar prebrala: poslanec Jurij Lep nadomešča poslanko Janjo Sluga, poslanka Lucija Tacer nadomešča poslanko Jožico Derganc, poslanec Rado Gladek nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert in poslanec Miha Lamut nadomešča poslanko Tamaro Vonta.

Dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, zato je določen dnevni red kot je bil opredeljen s sklicem.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O REFERENDUMU IN LJUDSKI INICIATIVI, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU PREDLOŽILA SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV S PRVOPODPISANO JELKO GODEC S PREDLOGOM ZA OBRAVNAVO IN SPREJETJE PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.

Predlog zakona je bil 22. marca objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kolegij predsednice državnega zbora, je na 78. seji, 4. aprila sklenil, da se predlog obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo imamo poleg predloga zakona na voljo še zahtevo skupine poslank in poslancev s prvo podpisano Jelko Godec za sklic izredne seje Državnega zbora, mnenje Vlade, mnenje Zakonodajno-pravne službe in tudi mnenje Državnega sveta.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavnik predlagatelja zakona, poslanec Anton Šturbej, Ministrstvo za javno upravo, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet, ki pa se je opravičil.

Amandmaji niso bili vloženi. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona in predlagam, da se razprava o vseh členih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o morebitnih amandmajih ter nato tudi glasovanje o vseh členih skupaj.

In zdaj dajem besedo predstavniku predlagatelja zakona, gospodu Antonu Šturbeju, izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki ministrstva!

Cilj predlagane novele zakona je še naprej omogočiti neposredno odločanje volivcev pri sprejemu in spremembi zakonodaje gre za pravico vseh državljank in državljanov z volilno pravico, da neposredno sodelujejo pri upravljanju javnih zadev in da so izvorni nosilci oblasti v Republiki Sloveniji, gre za 3. in 44. člen Ustave Republike Slovenije, tako da s splošnim in tajnim glasovanjem odloči o posameznem pravnem aktu zakonodajnega telesa. S tem bi se določil en dan v letu za referendum in ne omejuje pogojev za izvedbo in veljavnost referenduma, se posredno omogoči, da bodo državljanke in državljani bolj seznanjeni z vsebino referenduma saj bo dan za referendum splošno znan in pričakovan. S tem se bo tudi povečala udeležba na referendumu. Referendumski datum bi tudi pripomogel k demokraciji soglasja, saj bi povzročil, da politične stranke med seboj raje sklepajo kompromise ter se usklajujejo, kot da usklajevanja tudi z interesnimi skupinami sploh ne pride. To je dobra praksa tudi v določenih državah Evropske unije. Mi predlagamo, da bi bil referendumski dan druga nedelja v maju, in bi se na ta dan lahko izvedli vsi referendumi in pobude. Predlagamo tudi izjemo od določenega dneva glasovanja na referendumu, vendar samo v primerih, ko od dneva razpisa pa do dneva glasovanja na referendumu ne poteče manj kot šest mesecev. S tem bi sledili vsebini odločbe Ustavnega sodišča z dne 17. 4. 2014, ki je jasno poudarilo, da je pravica do referenduma tako imenovana pravica pozitivnega statusa, pri katerih je država vezana k določenemu ravnanju, ko gre za udejanjanje te pravice do glasovanja na referendumu, omogočeno z izvedbo referendumskega postopka na način, da se zagotovi čim bolj učinkovito uresničevanje pravice iz tretjega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije. V odločbi se je Ustavno sodišče Republike Slovenije oprlo tudi na kodeks dobre prakse pri referendumih, ki lahko tudi kot kodeks dobre prakse v volilnih zadevah, ki ga je prav tako sprejela beneška komisija leta 2002, ni obvezujoč pravni vir. Doktor Jadranka Sovdat je v svojem pritrdilnem ločenem mnenju pri tem opozorila na njegovo naravo in njegov nastanek. Evropska konvencija o človekovih pravicah sicer ne varuje pravice glasovanja na referendumu, vendar bi moral biti vpliv priporočil kodeksa dobre prakse pri referendumih na zakonsko ureditev države in njeno udejanjanje v temelju enak kot pri volilnem kodeksu. Gre za priporočila nastala na podlagi dobrih praks v demokratičnih državah, v katere se pogosto izvajajo referendumi, da bi se zagotovilo prav tisto, kar je bistveno, pošten referendumski postopek in verodostojnost njegovega izida, ki ga morajo kot obvezujoč upoštevati tudi tisti, ki so mu nasprotovali. Toliko z moje strani za enkrat. Hvala.

Hvala lepa. Naslednji dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Katarini Kralj. Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica. V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili pisno mnenje. Povzela bom samo bistvene poudarke.

Kot je že povedal predstavnik predlagatelja, predlog zakona uvaja tako imenovani referendumski dan. Vsi referendumi naj bi bili izvedeni drugo nedeljo v mesecu maju, pri čemer zakon dopušča izjemo, Državni zbor lahko s kvalificirano večino določi drug dan glasovanja, vendar le pod pogojem, da od dneva razpisa do druge nedelje ne preteče manj kot šest mesecev. Pomembno je, da bi ta ureditev veljala za vse štiri referendume na državni ravni, ravno tako pa tudi za vse lokalne referendume, ker se v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi določbe o postopku za izvedbo referenduma smiselno uporabljajo tudi za lokalne. Zdaj primerjalno pravni pregled je sicer priložen, vendar je pomanjkljiv. Manjka predvsem informacija, na kakšen način je v drugih državah EU urejen referendumski dan, ali tako kot v razponu, kot imamo zdaj v veljavni ureditvi, ali na točno določen dan, tako kot je sedaj predlagano. Kar je za nas pomembno je, da že veljavna ureditev v 33. členu, ki je bila uveljavljena z novelo D leta 2006 omogoča izvedbo več referendumov oziroma združevanje referendumov in volitev na isti dan v posameznem letu in s tem seveda zniževanje stroškov, pri čemer pa veljavna ureditev vsebuje pomembno varovalo, če od dneva razpisa do dneva glasovanja preteče več kot 45 dni, mora takšno odločitev sprejeti državni zbor s kvalificirano večino. Mimogrede, ta možnost od leta 2006 do danes še ni bila uporabljena. Zakaj je pomembna ta varovalka? S tem se strinja tudi teorija. Takšno stališče pa izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva ob sprejemanju ZRLI-D. Ta namreč preprečuje odlaganje izvedbe referenduma brez razumnih razlogov in političnega soglasja v Državnem zboru in s tem varuje učinkovito izvrševanje njegove zakonodajne funkcije. Pomembno je namreč, da bi nerazumno trajanje referendumskega postopka, ki je del zakonodajnega postopka, v širšem smislu lahko pretirano omejilo zakonodajalca pri učinkovitem izvrševanju zakonodajne funkcije. V tej zvezi še posebej izpostavljamo zakone, ki so sprejeti po nujnem postopku, pa ne gre za zakone, ki so izvzeti iz referendumskega odločanja, tu si lahko predstavljamo na primer različne zakone in interventne narave. Zdaj, pravna služba sicer meni, da v skladu z ustaljeno ustavno sodno prakso sama ureditev načina določitve datuma glasovanja na referendumu na točno določen dan, tako kot je sedaj predlagano ali pa v okviru v določenem časovnem okviru sodi v polje proste presoje zakonodajalca. Zakonodajalec vse, kar mora narediti, izkazati razumne razloge, če pa se v zakonu določi dan glasovanja na točno določen dan v letu, kot je sedaj predlagano, pa bi moral po našem mnenju predvideti možnost, da Državni zbor določi tudi druge dneve glasovanja. Predlagana izjema v skladu s katero izvedba referenduma na drugi dan ni dopustna, če od izvedbe do druge nedelje v mesecu preteče manj kot šest mesecev, lahko po naši oceni prekomerno poseže v učinkovito izvrševanje zakonodajne funkcije in s tem tudi druge ustavne vrednote. Takšna omejitev bi, da bolj poenostavljeno povem pomenila, da Državni zbor ne bo mogel niti s kvalificirano večino v posameznem primeru kljub morebitni izkazanosti utemeljenih razlogov za čimprejšnjo odločitev volivcev na referendumu določiti dneva glasovanja o tem sorazmernem dolgem obdobju šestih mesecev, in smiselna ugotovitev velja tudi za učinkovito izvajanje funkcije občinskih svetnikov, ki bi morali spisati referendum v skladu z novelo tega zakona.

Na koncu samo še eno kratko opozorilo. Gre za pomembno spremembo v konceptu, zato smo tudi razmišljali, če bo teh referendumov, ki se bodo celo leto nabirali na koncu veliko na ta dan bo seveda bo seveda prišlo do prepletanja referendumskih kampanj, tolikšnega števila referendumskih kampanj kot bo razpisanih referendumov, mogoče sočasno z volitvami, zato se nam je zastavilo tudi vprašanje z vidika ustavne zahteve po informiranosti odločitev volivcev, kar je nujni pogoj za izvrševanje referendumske pravice, to večkrat poudarja Ustavno sodišče, če bi bilo treba tudi ustrezno prilagoditi tudi recimo določbe Zakona o volilni in referendumski kampanji. Samo 30 dni te kampanje za recimo sedem, osem referendumov, če bi do tega prišlo, je najbrž premalo. Toliko za enkrat.

Hvala lepa. Besedo dajem še predstavniku Ministrstva za javno upravo, državnemu sekretarju gospodu Juretu Trbiču. Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Dobro jutro, lepo pozdravljeni. Pozdravljeni torej s strani Vlade.

Dejstvo je, predlagatelji zakona predlagajo, navajajo, pardon, da je potrebno ključno omejiti stroške državnega proračuna, ki nastajajo z izvedbo referenduma ali več njih. Kot pojasnjujejo, to potem edino primeren kompromis. Seveda, da pride samo do enega dneva točno določenega in to naj bi bila druga nedelja v mesecu maju. Vlada meni, poudarjamo, da je veljaven zakonski okvir glede rokov za razpis referenduma primeren in že sedaj omogoča, kot vemo, da se v določenih pogojih na en dan razpiše tudi več referendumov. To je tisti ključen razlog, zato predloga zakona ne podpiramo.

Zdaj, kot že tudi navedeno v s strani Zakonodajno-pravne službe Zakon o referendumu in ljudski iniciativi ureja več vrst referendumov, konkretno štiri različne vrste, ki se razpišejo na pobudo različnih predlagateljev in v različnih fazah sprejemanja različnih aktov. To so denimo sprememba Ustave, zakona ali podpisa mednarodne pogodbe oziroma zakona o ratifikaciji. Dodatno pa zakon ureja še tako imenovani posvetovalni referendum, v okviru katerega je postopek za sprejem akta iz pristojnosti sicer Državnega zbora, a se še sploh ni začel. Nameni različnih vrst referendumov so seveda različni glede na to, Vlada meni, da je še enkrat bolj primerna že veljavna ureditev, ki tako Državnemu zboru kot zakonodajalcu v vsakem posamičnem primeru prepušča proste roke, da pri razpisu referenduma dan glasovanja določi po pravilu, torej da od dneva razpisa pa do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 in ne več kot leto dni. Državni zbor kot tak, tako ni vezan izključno na en referendumski dan, ki prinaša svoje omejitve, temveč v vsakem primeru posebej določa dan glasovanja. Hkrati poudarjam zopet pa ima seveda tudi možnost, da na isti dan razpiše več referendumov, seveda če tako presodi, da je združitev le teh smotrna in ne preobsežna. Bistven tu je seveda konkreten razmislek o konkretnih okoliščin, upoštevanje le teh, kolikor je le možno, in ne en avtomatizem. Namreč, zakonodajni referendum torej v Sloveniji je do sedaj najbolj pogosto uporabljen, je del zakonodajnega postopka in kot tak pomeni najmanj časovni zamik uveljavitve nekega zakona. Državni zbor tako razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki bi ga sprejel, če to zahteva najmanj 40 tisoč volivcev. V kolikor bi uvedli enoten referendumski dan, bi tako lahko v določenih primerih po principu tega avtomatizma lahko najmanj nesorazmerno podaljšali negotovo usodo spremembe nekega zakona ali celo ustave, posledično s tem bistveno podaljšali sam zakonodajni ali ustavno revizijski postopek. To pa ne vpliva dobro na učinkovitost, v skrajnem primeru bi lahko tako od potrditve zakona v državnem zboru pa do glasovanja na referendumu potekalo skoraj celo leto. Dodatno po podatkih zgodovinskih pregledov s strani Državne volilne komisije vemo, da je v zadnjih desetih letih do danes v večini izveden po en referendum na leto, kot se spomnimo, le jeseni 2022 pa smo imeli tri na isti dan. Torej, še enkrat poudarjam, obstoječa zakonodaja to popolnoma omogoča. Torej to pomeni, da v praksi načeloma ne prihaja do primerov, ko bi bilo v enem letu razpisanih več referendumov na več različnih dni. Zdaj ne bom ponavljal mnenja Zakonodajno-pravne službe, lahko pa rečem, da se Vlada tu popolnoma strinja. In recimo, predvsem mi je v oči padlo tudi to, da recimo lahko na tak način, sploh z enim dnevom se s tem prekomerno in nesorazmerno poseže v učinkovito izvrševanje same zakonodajne funkcije Državnega zbora.

Naj za zaključek poudarim, da vprašanje morebitne neustreznosti več hkratnih referendumov je potrebno razumeti predvsem v kontekstu tega predlaganega enega konkretnega od določenega dneva, kar bi, kot je tudi ZPS opozorila, morebiti vodilo lahko do večjega števila referendumov. Vi ste omenili sedem, osem, lahko tudi več, ne le nekaj njih, dva, tri, kar je verjetno še obvladljivo, kot pač poudarja Zakonodajno-pravna služba. Še enkrat, tak predlog nesorazmerno posega v izvrševanje zakonodajne funkcije.

Torej, za zaključek. Obstoječa ureditev omogoča, Vlada tu ne vidi potrebe po spremembi in seveda glede na to predloga zakona ne podpira. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zdaj prehajamo na razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Najprej je prijavljena magistrica Tamara... Aha, najprej predlagatelj. Izvolite, gospod Šturbej.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Predmet zakonodajnih referendumov od sprejema Ustave Republike Slovenije do danes pokaže, da je bilo skupaj izvedenih 25 referendumov, od sprejema ustave pa je bilo 120 pobud, zahtev in predlogov za razpis zakonodajnega referenduma, od tega je 70 pobud se nanašalo na naknadni zakonodajni referendum, ki je edini sedaj dovoljen. In tukaj mogoče so pomisleki resnično tisti, da dejansko v kolikor pride do naknadnega zakonodajnega referenduma, da bi mogoče kazalo tudi, da se izvede prej zaradi tega, ali pride do zavrnitve zakona ali pa potrditve zakona. Pregled pa pokaže tudi, da referendumska iniciativa v Sloveniji je zelo dejavna, vendar do same izvedbe pride le v 16 procentih. Tako da dejansko od leta 2018 je bil izveden en referendum in leta 2021 dva oziroma eden in še v letu 2022 so bili izvedeni trije referendumi. In zato, ker smatramo, da tam, kjer je izveden en referendum, v tistem letu bi lahko še bilo razpisanih več referendumov. In dejansko, ker pride tudi do stroškov, nekako za en referendum cirka 4 milijone evrov, smo s tem mislili praktično, da se privarčuje določena sredstva predvsem pri posvetovalnih referendumih, ki bi jih lahko tako izvedli na en referendumski dan, ki bi bil znan, pričakovan in bi se ljudje lažje pripravili na določena referendumska vprašanja. In to predlagamo pač drugo nedeljo v mesecu maju. Toliko mogoče z moje strani.

Hvala lepa.

Naslednja ima besedo magistrica Tamara Kozlovič.

Dobro jutro v mojem imenu. Hvala za besedo. Zdaj, ko sem na koncu poslušala predlagatelja, ne vem, ali bomo mi dobili še kakšne amandmaje na mizo, glede na to, kar je povedal, ali ostajajo predlagatelji na tem predlogu. Ker če sem ga jaz prav zdaj razumela, je tudi on izpostavil pomanjkljivost predloga predlagatelja, sploh v navezavi z zakonodajnimi referendumi, tako da mogoče tukaj eno prvo vprašanje. Moje mnenje je, da lahko se ta predlog, ki smo ga dobili na mizo, mogoče na prvo žogo celo zdi všečen, ampak res zgolj na prvo žogo. Mene veseli predvsem to, kar je predlagatelj napisal v predlogu zakona, torej, kaj je cilj njihovega predloga za spremembo Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. In predlagatelj navaja dva cilja: eden je, da se omeji stroške za izvedbo referendumov, drugi cilj pa je zvišanje volilne participacije, torej volilne udeležbe. Pa bom načrtno ponovila... / pogovarjanje v dvorani/