Spoštovani poslanke in poslanci, vsi vabljeni, prisotni na današnji seji, en lep pozdrav. Pričenjamo z 11. sejo Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da so zadržani in se današnje seje ne bodo mogli udeležiti naslednji poslanke oziroma poslanci, in sicer magister Bojana Muršič, poslanec Felice Žiža, poslanec Jožef Jelen in poslanka Jelka Godec, medtem ko pa na seji kot nadomestni člani s pooblastili sodeluje poslanec Gašper Ovnik, ki nadomešča poslanca Lenarta Žavbija.

Ker do pričetka seje ni bilo predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Izvolite proceduralno.

Ja, hvala. Lep pozdrav vsem.

Jaz predlagam, da se 2. pa 3. točka združita, ker gre za gradivo, katerega pripravljavci so isti. Gre za neko časovno obdobje in po moje ni nobene potrebe, da bi ločeno razpravljali o teh poročilih.

Hvala za predlog. Je to tudi predvideno, tako da bom to uvodoma, ko bomo začeli z 2., točko tudi povedala. Tako da me veseli, da se že s tem strinjamo.

Skratka dnevni red je: 1. točka - Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, druga obravnava, 2. točka dnevnega reda - Poročilo o izvajanju ukrepa iz prvega odstavka 15. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema za obdobje od 1. aprila 2023 do 31. julija 2023, 3. točka - Poročilo o izvajanju ukrepa iz prvega odstavka 15. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema za obdobje od 1. avgusta 2023 do 31. decembra 2023 ter 4. točka - Razno.

Prehajamo sedaj na 1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU, ki ga je v obravnavo v Državni zbor posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem.

Amandmaji k predlogu zakona so se vlagali do vključno petka 3. maja 2024. Ugotavljam, da do sedaj amandmajev nismo prejeli. Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, ste prejeli predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade in mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.

K 1. točki so bili vabljeni predlagatelji zakona - skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem, v njihovem imenu predlagatelja torej nastopa kolegica Iva Dimic, nato predstavniki Ministrstva za zdravje, Zakonodajno-pravne službe, Državnega sveta, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zveze organizacij pacientov Slovenije in Zdravniške zbornice Slovenije.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona, zakona. Kot že rečeno, amandmaji niso bili vloženi in predlagam tudi, da se razprava o vseh členih zakona združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje, nato pa glasovanje o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Torej sedaj dajem besedo predlagateljici zakona, kolegici Ivi Dimic. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Spoštovana ministrica, vabljeni gostje, kolegice in kolegi.

Res je, v Novi Sloveniji, lahko rečem, ponovno vlagamo Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in lahko že danes povem tukaj, da bomo s tem zakonom vztrajali, dokler se razmere v slovenskem zdravstvenem sistemu ne izboljšajo. Katere razmere? Razmere dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse paciente, za bolnike, ki potrebujejo zdravstveno storitev in čakajo nad dopustno mejo. Se pravi, naš zakon govori o tem, da v, bistvu ima tri člene, ampak 1. člen predlaganega zakona govori: če je pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja presežena najdaljša dopustna čakalna doba, ima zavarovana oseba pravico do izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki ni del javne zdravstvene mreže in izpolnjuje pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, določene v zakonu, ki ureja zdravstveno dejavnost; plačilo opravljene zdravstvene storitve iz prejšnjega odstavka Zavod izvrši neposredno izvajalcu zdravstvene dejavnosti v višini cene storitve kot je določena v javni zdravstveni mreži. Dosedanji 2., 3. in 5. člen odstavka seveda postanejo četrti, peti in sedmi odstavek in govorijo seveda o prehodnih končnih določbah ter da zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Da je zakon namenjen temu, da sledi denar pacientu in da se zdravstvene storitve opravijo ne glede na izvajalca, to je bil naš namen, če želimo seveda skrajšati čakalne vrste oziroma čakalne dobe. Na dan 3. maja letos je število vseh čakajočih znašalo 309 tisoč 211, od teh jih je nad dopustno čakalno dobo čakalo 155 tisoč 10. V enem mesecu se je število nedopustno čakajočih povečalo za 7 tisoč 167. Pri diagnostičnih postopkih nad dopustno čakalno dobo čaka 41 %, pri prvih pregledih 60 % in pri terapevtskih postopkih 45 % vseh čakajočih. Lahko rečem, da vsi ukrepi, ki so bili storjeni in tudi znatna denarna sredstva bila namenjena za odpravo čakalnih vrst, kot kažejo podatki na dan 3. maj, niso prinesli želenih učinkov, ni prišlo do zmanjšanja števila nedopustno čakajočih. Zato v Novi Sloveniji ponovno poudarjamo, da se za najbolj problematične ali pa najdlje čakajoče storitve odpre možnost, da pacienti te storitve opravijo ne glede na vrsto izvajalca in da na ta način seveda se lahko - razumem, da ni amandmaja, kar pomeni, da predloga ponovno ne boste podprli -, da se seveda odpre zadevo za neko določeno obdobje in do tam doseže, bi rekla, izboljšanje razmer oziroma da se te čakalne dobe zmanjšajo oziroma da jih bistveno zmanjšamo. Zakaj, zakaj se, bom rekla na vladni strani ali pa na strani koalicije tega otepate in iščete različne druge vzvode, ki ne dajo rezultatov, lahko rečem, ni jasno. Marsikomu ni jasno. Ker vsak, ki razume ali pa ki potrebuje storitev, pričakuje, da bo to storitev dobil, še posebno če to storitev redno, mesečno vplačuje v zdravstveno blagajno. Opravljeno storitev, zdravstveno storitev ZZZS plača neposredno izvajalcu zdravstvene dejavnosti v višini cene storitve kot je določena v javni zdravstveni mreži. In povsem nerazumljivo je, da Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, 44.b člen, zdravljenje v EU in povračilo stroškov, če je doma presežena dopustna čakalna doba, to omogoča storitev opraviti izven mej Republike Slovenije. Izven mej Republike Slovenije lahko pacienti te storitve opravijo, v Sloveniji pa jih ne morejo. In ko preberete, bom rekla, ta prvi odstavek, po katerih zakonih zavarovana oseba ima v skladu z določbami uredbe pravico do socialne varnosti in zdravstvene oskrbe, glejte, piše spodaj, drugi odstavek: stroški zdravstvenih storitev iz prejšnjega odstavka se zavarovani osebi povrnejo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot znašajo stroški teh storitev v javni zdravstveni mreži v državi, v kateri so bile uveljavljene. Se pravi, da se za storitve na Hrvaškem, na, ne vem, mogoče v Avstriji, v Italiji, plačajo storitve za tiste, kjer je presežena dopustna čakalna doba nedopustna in za katero ugotavljamo v Sloveniji, da trenutno še nismo našli pravega vzvoda, da bi temu se uspešno zoperstavili. Zato res pozivam ali pa še enkrat poudarjam, tudi ministrica ni, druge variante verjetno ste že spravili, pa mogoče jih imate še veliko idej, pa bom, potem v kakšno prispodobo kakšnega bivšega politika iz bivšega režima, kako je imel tisoč idej, kako je zdravil eno žival. Ampak glejte, ljudje so danes tukaj med nami, zdaj in čakajo in vsi ukrepi, smo videli, niso prinesli rezultata, zato ker imate nek odpor, da bi denar sledil pacientu in da bi ljudje, da bi pacienti, bolniki lahko storitve opravili ne glede na izvajalca, ZZZS bi pa to plačal seveda za zavarovance, ki na zdravstveno storitev čakajo krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja čakajo. Skratka zelo enostaven zakon, zelo razumljiv zakon, zelo zakon, ki se ga da hitro implementirati, ki se ga da nadzorovati, ki se ga da časovno tudi omejiti lahko rečemo za pol leta, za osem mesecev, za tri segmente v zdravstvu, kjer je ta čakalna doba najdaljša. In ne vidim seveda zdaj pa res že kar skoraj eno leto nasprotovanja takemu načinu uvajanja nekih sprememb v zdravstveni sistem. Verjamem, napovedali ste, da boste spremenili napotnice: veljavnost iz 14 dni na 30 dni pri zelo hitro. Lahko rečem, da smo 2017 leta videli, kaj je ta sistem z napotnicami prinesel v naš sistem, še več, še dodatne čakalne vrste ali pa še več ljudi v teh čakalnih vrstah. Skratka, ne razumem, da ne pristopite k aktivnejšemu načinu reševanja tega problema, ki se pa je res v zadnjem času, tudi glede na stavko zdravnikov, samo še poslabšal. Jaz pa mislim, da ljudje, ki vplačujejo v naš zdravstveni sistem, ki so zavarovani, imajo pravico do kakovostne, hitre, pravočasne obravnave njihovega zdravstvenega stanja.

Hvala lepa, zaenkrat.

Hvala, predlagateljici.

Naj povem, da poslanec doktor Matej Tašner Vatovec nadomešča danes poslanko Natašo Sukič.

Sedaj pa predajam besedo predstavniku Ministrstva za zdravje, ministrici za zdravje doktor Valentini Prevolnik Rupel.

Izvolite.

Najlepša hvala.

Zagotovo se na ministrstvu popolnoma strinjamo, da smo tukaj zaradi pacientov in da si pacienti zaslužijo dostopno, hitro, kakovostno, pravično zdravstveno obravnavo čim prej glede na svoje potrebe. To, da ne upoštevamo dejstva, da mora denar slediti pacientu, absolutno ne drži. Mislim, da se tako ministrstvo kot tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije s svojimi plačilnimi modeli in s celotno prenovo - trenutno je v prenovi tako / nerazumljivo/, se pravi na bolnišnični ravni kot tudi sistem glavarinskih količnikov na primarni ravni skuša doseči ravno to, da bi denar sledil pacientu v čim večji možni meri.

Sicer pa glede Zakona vlada meni, da se s predlagano dopolnitvijo 80. člena posega v sistemsko ureditev na parcialen način. Brez upoštevanja veljavnega sistema zdravstvenega varstva in da predlagane spremembe enostavno ni mogoče izvesti na način, da se v zakon dodata zgolj dva odstavka, ki dopuščata različne možne interpretacije. V Republiki Sloveniji je uveljavljen sistem zdravstvenega varstva, ki se zagotavlja z obveznim zdravstvenim zavarovanjem v okviru javne mreže, pri čemer obveznost vodenja čakalnih seznamov velja le za izvajalce v javni mreži. Tudi predlog dopolnitev 80. člena se nanaša le na zdravstvene storitve, pri katerih obstaja nedopustno dolga čakalna doba, saj v določbe drugega do četrtega odstavka veljavnega 80. člena ZZVZZ, ki ureja izbiro osebnega zdravnika, ne posega, prav tako ne posega v veljavni peti odstavek tega člena, ki pooblašča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da način uresničevanja pravice do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda uredi s splošnim aktom, to so pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega opozarjamo, da iz predloga zakona ni jasno na kakšen način se bo v praksi presojala okoliščina iz prvega odstavka predlaganega novega drugega odstavka 80. člena. To je, če je pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja presežena najdaljša dopustna čakalna doba kako se bo izvajala pacientova pravica do proste izbire izvajalca zdravstvene dejavnosti izven javne mreže, saj slednji ni zavezan k vodenju čakalnih seznamov in kako bo zagotovljen nadzor nad spoštovanjem vrstnega reda obravnave. Vodenje čakalnih seznamov namreč celovito urejata Zakon o pacientovih pravicah in Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah kot rečeno, za izvajalce zdravstvene dejavnosti v javni mreži. Še posebej, bi rada opozorila na tveganje selektivne obravnave pacientov pri izvajalcih izven javne mreže, ker slednji nimajo obveznosti, da pacienta sprejmejo v zdravstveno obravnavo, kar lahko sledi v prenašanje finančnega bremena zdravljenja težjih oziroma bolj zahtevnih zdravstvenih stanj v javno mrežo, medtem ko bi izvajalci izven javne mreže izvajali pretežno zdravstvene storitve, ki so bolj profitabilne. Navedena necelovita in selektivna obravnava pacientov izven javne mreže z izogibanjem stroškovno zahtevnim pacientom, bi zato lahko vodila v vračanje teh pacientov nazaj v javni sistem, kar pa nenazadnje pomeni, da tudi cilj, ki ga predlagatelj zakona zasleduje ne bi bil dosežen.

Na koncu bi želela tudi poudariti, da v tem konkretnem primeru ne gre za poseg v začasne, temveč trajne narave, pri čemer v predlogu zakona ni opravljene analize in ocene finančnih posledic. Navedeno je le, da po podatkih predlagatelja nima neposrednih finančnih učinkov na državni proračun oziroma ne predvideva porabe proračunskih sredstev, pri čemer ni jasno, na katerih podatkih ta ocena temelji prav tako se ne opredeli do ocene finančnih posledic na druga javnofinančna sredstva, zlasti na sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Na podlagi navedenega Vlada predloga zakona ne podpira in meni, da ni primerna za nadaljnjo obravnavo. Dodaja še, da predlagatelj s tem predlogom zakona ni upošteval nobenih pripomb, ki jih je na prejšnji predlog zakona podala Vlada, Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Hvala ministrici.

Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, magister Sonji Bien Karlovšek.

Izvolite.

Hvala lepa.

ZPS je predlog zakona preučila z vidika svojih poslovniško določenih nalog, torej z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika. Pripravila je pisno mnenje in ker k predlogu zakona amandmaji niso bili vloženi so vse pripombe iz tega pisnega mnenja še zmeraj relevantne. Če jih na kratko strnem. Se pripombe nanašajo na navedbe v zakonodajnem gradivu, da je veljavna zakonska ureditev v neskladju z 51. členom Ustave, saj ta ustavna določba ne zagotavlja takšne pravice do proste izbire zdravnika kot jo utemeljuje predlagatelj. Javna zdravstvena služba in javna služba obveznega zdravstvenega zavarovanja sta povezani, kar je prepoznano tudi v ustaljeni ustavno sodni presoji zlasti pa v odločbi Ustavnega sodišča, številka U-1-125/97 iz leta 1998, v kateri je Ustavno sodišče razložilo 80. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in ni poseglo v ureditev, po kateri zavarovanec sam krije stroške zdravstvenih storitev opravljenih v samoplačniški ambulanti pri izvajalcih izven javne zdravstvene službe. Javna zdravstvena služba izvajalcem zdravstvene dejavnosti tudi nalaga določene omejitve, zlasti pa dolžnost, da pacienta ne zavrnejo in da zagotavljajo enako dostopnost do zdravstvenih storitev. Predlagana dopolnitev 80. člena pa izvajalcem izven javne zdravstvene službe ne nalaga izvajanja načela enake dostopnosti, poleg tega pa tudi ne rešuje vseh razmerij do zavarovanca in do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot izvajalca obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar bi po naši oceni lahko predstavljalo kršitev 51. člena Ustave. Hvala.

Besedo sedaj dajem predstavniku Državnega sveta, svetniku Danijelu Kastelic. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Poslanke in poslanci, gospa ministrica in ostali prisotni.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 11. seji 15. aprila. Komisija ugotavlja, da je predlog zakona istega predlagatelja in z enako vsebino že obravnavala, in sicer na 18. seji v novembru 2023. Komisija je takratnemu predlogu zakona izrekla podporo, prav tako ga je izrekla tudi tokratni različici. Izpostavljamo, da bi bilo treba akutno stanje s čakalnimi dobami v zdravstvu opraviti čim prej, saj se ne glede na sredstva, vložena v rešitev te problematike (v zadnjih treh letih več kot milijon evrov), slednje zgolj še poslabšuje. Tako kot na 18. seji v letu 2023 so tudi na tokratni seji komisije njeni člani v razpravi do predlaganih zakonskih rešitev zavzeli različna stališča. Del članov komisije je predlagane rešitve podprl, ker jih ocenjuje kot ustrezno rešitev, saj je bilo treba čakalne dobe nujno skrajšati predvsem v primeru tistih storitev, kjer je predolgo čakanje na poseg lahko za pacienta tudi usodno oziroma mu lahko resno poslabša kakovost življenja. Pri tem je bilo ocenjeno, da je pacientom večinoma vseeno, kdo jih jim izvede storitev - izvajalec iz javnega ali zasebnega dela zdravstva -, le da je pravočasna in kakovostna. Tudi zdaj se pacienti obračajo na zasebni del zdravstva, le da plačujejo storitve iz svojega žepa, kar je na dolgi rok nevzdržno predvsem za tiste, ki imajo slabši socialno-ekonomski status. Ocenjeno je bilo tudi, da zadnja dva vladina interventna zakona, ki naj bi doprinesla k skrajšanju čakalnih dob, očitno nista dosegla želenega učinka, zato je treba iskati nove rešitve, slednje pa se lahko po naši oceni najde le tako, da se najprej temeljito preuči, kakšni so bili učinki dosedanjih ukrepov in kaj smo se naučili storjenih napak. Rešitve bi po oceni, po oceni komisije morale biti strokovne in podprte s podrobnimi analizami in izračuni predvidenih posledic. Ocenili smo tudi, da je v sistemu še vedno dovolj manevrskega prostora tudi pri spremembi upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, obenem pa se zavedamo, da zgolj dodatni finančni vložki v zdravstveni sistem ne bodo rešili vseh nakopičenih težav. Zato pozivamo k reorganizaciji zdravstva v celoti, v kar pa je treba aktivno vključiti vse skupine zdravstvenih delavcev in sodelavcev ne zgolj zdravnike. Tisti člani komisije, ki so podvomili v ustreznost predlaganih rešitev, so se postavili v bran dobro obstoječemu vsem dostopnemu javnemu zdravstvenemu sistemu. Opozorili so tudi na to, da se izven javne zdravstvene mreže izvaja zlasti tiste zdravstvene posege, ki terjajo manj finančnega vložka in podpornih storitev, vse najzahtevnejše posege pa se praviloma še vedno izvajajo v okviru javne zdravstvene mreže; to se je jasno pokazalo tudi ob enem prvih zakonskih poskusov skrajševanja čakalnih dob, v katere se je vključilo tudi zasebne izvajalce zdravstvene dejavnosti. So pa bila hkrati izražena pričakovanja, da vlada čim prej najde rešitev za odprto vprašanje v zdravstvu, tudi za zdravniško stavko, v zvezi s katero smo izrazili obžalovanje, da še vedno traja. Kot že večkrat smo izrazili tudi pričakovanje, da se bo zagotovilo bolj usklajene, predvsem pa točne podatke o dejanskih čakalnih dobah, saj slednje predstavlja enega od temeljev za sprejemanje odločitev v zvezi s problematiko čakalnih dob. Že v zvezi z učinki trenutne zdravniške stavke se pojavljajo različne informacije o dejanskem vplivu te stavke na podaljševanje čakalnih dob, kar ni dobro z vidika zaupanja javnosti v zdravstveni sistem. Prav tako smo ugotavljali, da je bilo vsem prisotnim na seji komisije v interesu, da se čim prej najde ustrezna, četudi zgolj začasna rešitev za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu. Zato smo v svojem mnenju pozvali predlagatelja in seveda tudi Vlado, da naj skušata do današnje seje vašega odbora uskladiti svoja stališča in prilagoditi predlagane zakonske rešitve na način, da bodo lahko zavarovanci, ki potrebujejo zdravstvene storitve do slednjih prišli čim prej. Veseli bi bili, če bi vam to uspelo in pa hvala za pozornost.