71. izredna seja

Državni zbor

23. 5. 2024

Transkript seje

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 71. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih s seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 71. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek 17. maja s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 64 poslank in poslancev, za je glasovalo 64, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 64.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 71. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O POSTOPKU SODNEGA VARSTVA NEKDANJIH IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK, V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Ker k predlogu zakona amandmaji v roku iz tretjega odstavka 140. člena v povezavi s tretjim odstavkom 135. člena Poslovnika Državnega zbora niso bili vloženi v skladu z drugim odstavkom 140. člena Poslovnika Državnega zbora na začetku obravnave te točke dnevnega reda, predlagatelj ne bo podal dopolnilne obrazložitve, predstavniki poslanskih skupin pa ne bodo podali stališč do predloga zakona.

Zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona.

Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih v drugi obravnavi na matičnem delovnem telesu in na seji Državnega zbora predlog zakona neusklajen.

Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 20.

(Za je glasovalo 46.) (Proti 20.)

Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na - mir v dvorani, vljudno prosim - prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SKLEPA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TAKOJŠNJO ODPRAVO POMANJKLJIVOSTI ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI.

Predlog sklepa je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisano Jelko Godec.

Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predstavniku predlagatelja, kolegu Zvonku Černaču.

Izvolite.

Zvonko Černač

Lep pozdrav vsem!

Ko smo v Slovenski demokratski stranki pred desetimi dnevi vložili zahtevo za obravnavo neizvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi, si nismo predstavljali, da je stanje tako slabo. In da po skoraj petih mesecih od zakonske uveljavitve, prve izmed pravic, ki jih zakon upravičencem omogoča od 1. januarja letos dalje, niti en od preko tisoč 300-ih, ki so v tem času podali vloge za priznanje pravice do oskrbovalca družinskega člana, tega upravičenja še ne more uživati.

Prvi zakon o dolgotrajni oskrbi je bil sprejet decembra 2021 v času vlade, ki jo je vodila Slovenska demokratska stranka oziroma gospod Janez Janša. Določal je uveljavitev pravic oziroma upravičenj s 1. januarjem 2023, torej že od 1. januarja 2023 bi ta upravičenja upravičencem lahko šla. In od 1. januarja 2023 dalje bi bili bistveno stroškovno razbremenjeni vsi za 500 in več evrov mesečno, odvisno od obsega oskrbe, bi bili razbremenjeni upravičenci, ki so oskrbovanci domov za starejše. Okrepila bi se oskrba na domu in postopno bi se uvedle tudi vse ostale pravice. Vse te pravice bi starejši in ostali, ki jim zakon daje posamezna upravičenja, lahko uživali torej že dobro leto dni oziroma leto dni in pet mesecev, v kolikor seveda vladajoča koalicija strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, ne bi najprej za leto dni zamaknili uveljavitev vseh pravic zakona iz leta 2021, nato pa aprila lani na dopisni seji Vlade sprejeli nov zakon z dodatnim podaljšanjem zamika nekaterih pravic, ki ga je Golobova koalicija v Državnem zboru potrdila 17. julija lani. Istočasno je bil seveda razveljavljen zakon iz leta 2021, ki je bil sprejet v času prejšnje Vlade. S tem je koalicija strank Gibanje svoboda, Socialni demokrati in Levica upravičence za najmanj leto in pol prikrajšala za že uzakonjene pravice in preprečila pomoč ljudem, ki jo najbolj potrebujejo, ter preprečila, da bi bili osebni in družinski proračuni razbremenjeni za znatna sredstva. Pri domovih za starejše, pri oskrbovancih domov za starejše je ta zamik skoraj tri leta, ker po tem novem zakonu gredo pravice šele od 1. decembra 2025. V novem zakonu iz julija lani ste v Gibanju Svoboda, Socialnih demokratih in Levici uzakonili tudi drugačen vrstni red uveljavljanja pravic oziroma upravičenj uveljavitev nekaterih, omenil sem to upravičenje glede dodatnih finančnih olajšav pri oskrbovancih domov za starejše, pa še dodatno podaljšali. Tako bo prihodnje leto šele s 1. julijem uveljavljena pravica do oskrbe na domu in konec leta 2025 upravičenja, ki izhajajo pri oskrbovancih domov za starejše, in pravica do denarnega prejemka. Ste pa v zakonu, ki velja, predvideli nov prispevek v višini enega oziroma dveh odstotkov od bruto plače in celo od pokojnin, ki so v veljavi že čez leto dni, še prej, preden bodo ljudem na voljo vse pravice iz tega zakona. Prispevek pa bodo dolžni plačevati ne samo zaposleni, kot je to običajno za prispevke, recimo, za pokojninsko, zdravstveno zavarovanje. Prispevke plačujemo zaposleni, ne pa tudi upokojenci. S tem prispevkom ste obremenili za dolgotrajno oskrbo tudi vse, ki so uživalci pokojnin. Upravičence pa ste s tem zakonom dodatno obremenili s 1. 1. 2028 z 10-procentnim doplačilom storitev iz naslova izvajanja upravičenj iz naslova dolgotrajne oskrbe. Zakon, ki ga je sprejela koalicija strank Svoboda, Socialni demokrati in Levica 17. julija lani, je torej za ljudi bistveno slabši, saj jim bo iz denarnic letno pobral okrog 600 milijonov evrov. Slabši za ljudi pa je tudi zato, ker bi lahko pravice, ker bi jim lahko bile pravice iz dolgotrajne oskrbe dostopne že dobro leto dni od januarja 2023, pa seveda niso, njihovi osebni in družinski proračuni bi bili finančno bistveno razbremenjeni, pa seveda niso. Povprečnega uporabnika ste samo v letu dni prikrajšali za med 5 in 10 tisoč evrov.

Zataknilo pa se je že pri uveljavljanju prve, po obsegu najmanj zahtevne pravice oziroma upravičenja do oskrbovalca družinskega člana, katere uveljavitev ste predvideli s 1. januarjem letos. Vloge za uveljavitev te pravice pa je bilo mogoče posredovati že od 1. decembra lanskega leta. Govorimo o družinskem pomočniku po prej veljavni zakonodaji, kjer so postopki že tekli in takih družinskih pomočnikov je bilo nekaj manj kot 500. In do danes je ministrstvo opravilo samo formalne prevedbe teh družinskih pomočnikov v oskrbovalce družinskih članov in že za to golo formalnost, za to golo administrativno opravilo je ministrstvo potrebovalo pet mesecev. Vendar pa je bistven drugi del, torej nove vloge, ki jih je preko tisoč 300 v tem obdobju. Upravičenja iz tega naslova pa ne uživa še nihče, nihče. Pol ure pred sejo odbora predvčerajšnjim smo šele prejeli mnenje Vlade glede naše zahteve za obravnavo te problematike, iz katerega izhaja, da so se odločbe pričele izdajati šele 13. maja letos. 13. maja letos, zanimivo, na isti dan, kot je bila vložena zahteva Slovenske demokratske stranke za obravnavo te problematike v Državnem zboru. In do seje odbora, ki je bila predvčerajšnjim, torej v tednu dni naj bi bilo izdanih 19 odločb od tisoč 300 vlog. Potrjen seveda na tej osnovi ni bil še noben osebni načrt. Ker je po odločbi, ki je pozitivna, ki upravičencu nudi to pravico do oskrbovalca družinskega člana, potrebno iti do tega človeka se z njim usesti, se pogovoriti, narediti osebni načrt in šele s podpisom in potrditvijo tega osebnega načrta, v skladu s sedmim odstavkom 20. člena zakona pridobi oskrbovalec ustrezno upravičenje. Že februarja letos je naša poslanska kolegica Karmen Furman v zvezi z neizvajanjem zakona posredovala poslansko vprašanje, pa se do vložitve naše zahteve pred desetimi dnevi problem neizvajanja zakona ni bistveno urejal. Ministrstvo ni pravočasno izvedlo vseh predhodnih postopkov za uveljavitev prve izmed pravic iz Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi morali biti izvedeni v drugi polovici lanskega leta po uveljavitvi zakona, se pravi, vsa ta pripravljalna faza, ki se je odvijala od februarja letos dalje bi se morala odviti pred decembrom lani. Časa je bilo dovolj, časa je bilo pol leta. Šele februarja letos je bil sklenjen sporazum z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za oceno stanja upravičencev preko invalidskih komisij. Šele konec aprila je bil vzpostavljen računalniški modul za vnos vlog in šele na dan vložitve naše zahteve za to sejo, torej 13. maja, so se začele izdajati prve odločbe, kot sem že povedal do danes jih je bilo izdanih 19, verjetno niso vse pozitivne - moje osebno mnenje je, da v takem primeru se najprej z mize pospravi tisto, kar ni upravičeno, torej velika verjetnost, da so negativne, po večini -, ampak tudi tiste, ki so pozitivne, in teh jih je verjetno na prste ene roke. Nobena ni operativna, ker za nobeno še ni potrjen osebni načrt, ki ga določa zakon. V Slovenski demokratski stranki smo zato z našim predlogom želeli pomagati ministrstvu in Vladi, da čim prej odpravita formalne in ostale ovire za nemoteno uveljavljanje pravic in da poskrbita, da do podobnih ali še hujših zapletov oziroma celo kolapsa sistema ne bo prihajalo prihodnje leto, ko se bodo uveljavljala upravičenja, ki zadevajo nekaj 10 tisoč upravičencev. Na nepotrebno administrativno kompliciranost sistema in zakona opozarja tudi sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo, po oceni katere zakon predpisuje zapleten proces dostopanja do pravic, namesto da bi zagotovil čim hitrejše odzivanje na potrebe ljudi. Opozorili smo tudi na kadrovski problem, problem izvajalcev, zato smo predlagali, da dobijo možnost vključitve med oskrbovance družinskega člana tudi upokojenci, česar zakon danes ne omogoča. Marsikje že doslej upokojeni partnerji skrbijo za svojega zakonca in ne vidimo razloga, da ne bi bili izenačeni z ostalimi. Že ob sprejemu zakona pa smo nasprotovali novemu prispevku, novemu davku, pa smo bili takrat pri tem zavrnjeni. Nasprotovali smo seveda tudi doplačevanju. V tej fazi, dokler ne bo znano kakšen bo obseg izvajanja celotnega zakona, še danes ni znano kolikšen obseg sredstev poleg obstoječih, ker moramo vedeti, da ta zakon predstavlja nadgradnjo nekega sistema, ki že deluje in ki trenutno v velikem delu sloni tudi na prizadevnosti posameznih občin oziroma županov občinskih svetov, ki zagotavljajo znaten delež sredstev za oskrbo tistih, ki so oskrbovanci na domu. Zaradi tega predlagamo seveda ukinitev tega prispevka in ki bo, kot sem povedal, pobrala ljudem na letnem nivoju okrog 600 milijonov evrov. Tukaj bi rad spomnil na podobno situacijo, ki smo jo imeli lani konec avgusta, ko ste za poplavno obnovo uzakonili tako imenovani solidarnostni prispevek oziroma neke vrste davek. Takrat smo temu nasprotovali v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, vendar ste to uzakonili, potem ste pa po dveh mesecih sami spoznali, da je to napaka in ste ta prispevek oziroma davek ukinili oziroma ste ga v zakonu črtali. Na odboru so bili naši predlogi seveda zavrnjeni s strani Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice. Minister je sicer na odboru predstavil izhodišča nekega zakona, ki naj bi pomagal ublažiti kadrovski primanjkljaj pri izvajalcih storitev, ker vemo, da že nekaj časa niso več problem prostorsko premajhne kapacitete domov za starejše, ker je prejšnja vlada ogromna sredstva, tudi iz REACTA, nepovratna evropska sredstva, namenila krepitvi teh kapacitet in razpisanih je bilo za 2 tisoč 400 novih koncesijskih postelj. Pač pa so postelje v domovih za starejše prazne, zato ker ni dovolj osebja, predvsem negovalnega osebja. Vendar po tistem, kar smo slišali iz ministrovih ust, izražamo utemeljeno skrb v učinke predlaganih ukrepov. Minister je tudi povedal, da naj bi teh preko tisoč 300 vlog bilo dokončno obdelanih do konca letošnjega leta. Prav ste slišali, do konca letošnjega leta naj bi bile obdelane vloge, ki bi morale učinkovati že od 1. januarja letos. To je nesprejemljivo in za nerazumno dolgo obdobje odmika uveljavitev uzakonjene pravice upravičencem. Kljub temu, da naši predlogi glede spremembe Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi odpravili administrativno kompliciranost izvajanja in okrepili nabor izvajalcev, predvsem pa spremenili zapleten proces dostopanja do pravic ter odpravili v tem trenutku nepotrebno poseganje v žepe ljudi, in to še preden imajo ti isti ljudje možnost uveljavljati pravice iz tega naslova, kljub temu, da ti predlogi s strani Slovenske demokratske stranke niso bili sprejeti, smo v Slovenski demokratski stranki prepričani, da bosta minister in Vlada prej kot v pol leta prisiljena predlagati ustrezne spremembe, sicer nam bo v prihodnjem letu grozil na tem področju kolaps sistema oziroma, če do kolapsa že ne bo prišlo, pa bistveno omejen dostop do storitev na tem področju in neizvajanje vseh novih upravičenj, ki jih zakon predvideva za uveljavitev po 1. juliju in prihodnje leto in tista zadnja upravičenja, ki jih predvideva za uveljavitev po 1. decembru 2025. V Slovenski demokratski stranki smo tudi prepričani, da se brez naše zahteve administrativno kolesje, ki je bilo glede formalnih procedur pri uveljavljanju prve izmed pravic iz Zakona o dolgotrajni oskrbi dolge mesece v krču, ne bi sprostilo oziroma se ne bi vsaj začelo počasi vrteti. O tem nedvomno priča datum, ki po moji osebni presoji ni slučajen, da v trenutku, ko je bila ta zahteva vložena, se je začelo te odločbe procesirati, pričakujemo pa seveda, da bodo upravičenci čim prej, vsi ostali upravičenci čim prej lahko dostopali do pravic, ki jim jih je zakon omogočil s 1. januarjem letos in kot sem povedal, nobena od teh pravic še nobenemu dokončno ni bila odobrena. Hvala.

Hvala lepa. Predlog sklepa je na 30. nujni seji, 21. maja 2024 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga sklepa, je bila obravnava predloga sklepa na seji delovnega telesa končana. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, kolegu Milanu Jakopoviču. Izvolite.

Milan Jakopovič

Hvala lepa, predsedujoča. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 30. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval predlog sklepa Vladi Republike Slovenije za takojšnjo odpravo pomanjkljivosti Zakona o dolgotrajni oskrbi. Predstavnik predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi predloga sklepa pojasnil razloge za sklic izredne seje Državnega zbora ter predstavil temeljne vsebinske poudarke predlaganega sklepa. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je opozorila, da bi glede na predlagano vsebino sklepa, bilo možno Državnemu zboru predlagati sprejem priporočila Vladi in ne sklepa. Minister za solidarno prihodnost pa je predstavil pisno mnenje Vlade in obrazložil nekaj razlik med zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet leta 2021 in veljavnim zakonom, ki ga je pripravila aktualna Vlada. V razpravi so članice in člani odbora, ki so predlog sklepa podprli, izpostavili, da se z uveljavljanjem pravic dolgotrajne oskrbe zamuja. Zamude nastajajo pri izdajanju odločb za preverbo instituta družinskega pomočnika v institut oskrbovalca družinskega člana, pri čemer gre za pravico, ki bi se morala začeti izvajati že s 1. 1. 2024. Poudarili so, da se podobne zamude dogajajo tudi pri izdajanju novih odločb. Nastale zamude pripisujejo tudi odločitvi, da se enotne vstopne točke za dolgotrajno oskrbo prenesejo iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na centre za socialno delo, ki pa za razliko od zavoda niso imeli razvitega ustreznega informacijskega sistema. Prav tako so izpostavili težave pri izvajanju oskrbe na domu in na težave z zagotavljanjem ustreznega kadra. Poudarili so, da s 1. 7. 2025, nastopi obveznost plačevanja obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ko sploh še ne bodo uveljavljene vse pravice, zaradi česar je takšna ureditev po njihovem mnenju nepravična. Razpravljavci, ki predloga sklepa niso podprli, so poudarili, da prehodno obdobje postopnega uveljavljanja pravic do dolgotrajne oskrbe še vedno traja, in da je nekaj mesečno zamudo pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi možno pripisati tudi trem zakonodajnim referendumom iz leta 2022, med katerimi je bil tudi referendum o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, pobudnica vseh treh referendumov pa je bila Slovenska demokratska stranka. Strinjali so se, da je bil Zakon o dolgotrajni oskrbi iz leta 2021 po desetletjih usklajevanja med deležniki pomemben korak za ureditev področja dolgotrajne oskrbe, pa čeprav je vseboval nerealne roke za izvedbo in ni imel opredeljenih stalnih virov financiranja. Ta zakon je posegel tudi v statusno ureditev institucionalnega varstva, kar bi lahko privedlo do razgradnje javne mreže. Uvedba obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo z novim zakonom, ki je bil sprejet leta 2023 je bila nujna. Rešitve za kadrovski problem v socialnem varstvu pa je treba iskati tudi v lajšanju delovnih pogojev s tehničnimi pripomočki in v višjih plačah.

V odzivu na razpravo poslank in poslancev je državni sekretar Ministrstva za solidarno prihodnost med drugim izpostavil, da so bile izdane vse odločbe za preverbo nekdanjih družinskih članov v oskrbovalca družinskega člana. V zvezi z zagotavljanjem zadostnega kadra v socialnem varstvu pa je pojasnil, da gre za strukturni družbeni problem, pri čemer je višina plač na tem področju zagotovo zelo pomembna.

Po zaključeni razpravi je odbor glasoval o vseh točkah predloga sklepa skupaj in jih ni sprejel. S tem je bila obravnava predloga sklepa na matičnem delovnem telesu končana. Hvala.

mag. Meira Hot

Hvala lepa. Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer ministru za solidarno prihodnost, gospodu Simonu Maljevcu. Izvolite.

Simon Maljevac

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Pozdravljene poslanke in poslanci, gledalke in gledalci! Dolgotrajna oskrba, skrb za starejše, oskrba na domu, institucionalno varstvo in skupnostna oskrba, dolgoživost in tako naprej so teme, ki bi morale polniti televizijske in radijske urnike, razprave in predstavitve za javnost, šolske učne načrte ter tudi politični prostor in dnevni red sej v Državnem zboru. Tako da me veseli, da smo danes tukaj in da bomo skupaj govorili o tej pomembni temi, ki se tiče vseh nas in naših najbližjih. Poziv predlagatelja k razpravi o dolgotrajni oskrbi sloni na številnih pavšalnih, neresničnih in zavajajočih navedbah o stanju na področju socialnega varstva in o Zakonu o dolgotrajni oskrbi. Zato uvodoma poudarim dve ključni stvari, dve najpomembnejši podlagi za razumevanje vsega kar se v dolgotrajni oskrbi dogaja in o čemer bomo v nadaljevanju tudi spregovorili.

Prvič, težave v socialnem varstvu niso prišle s to vlado, težave se niso začele 24. januarja lani, ko smo vzpostavili ministrstvo za solidarno prihodnost. Pričele so se s privatizacijo javne mreže po osamosvojitvi. Pričele so se, ko je v starejših nekdo zavohal denar, prejšnje vlade pa temu niso nasprotovale in stisko neubogljenih tako prodale najboljšemu ponudniku kot tržno blago za drobiž. Predlagatelji današnje kritike področja starejših so bili na oblasti ⅓ tega časa. In imeli v rokah vse vzvode, da ta propad preprečijo. Pa tega niso storili. Aktualna vlada je prva, ki je brezpogojno stopila na pot krepitve javnega in univerzalno dostopnega sistema, torej začela pospravljati ruševine dela preteklih vlad in graditi sistem, ki bo dostopen za vse.

In druga pomembna točka, preden podrobno razčlenim samo kritiko, zakon o dolgotrajni oskrbi je v prehodnem obdobju. Kot piše v samem besedilu, zakona v celoti sploh še ne velja. V olje zarjavelega kolesa, ki je stalo 30 let, pod pogoji, ki sem jih opisal tudi prej, seveda nismo šli čez noč. Novo videnje, skupnostna oskrba, krepitev javnega sistema, nove pravice in storitve. Potrebujejo svoj čas. Vzpostavitev in polno uveljavljanje zakona je predvideno do prvega 12.25 oziroma z letom 26 toliko uvodoma, zdaj pa h konkretni vsebini. Pred sabo imamo v sklicu seje več strani pavšalnih navajanj o tem, kako naj bi bil neizvedljivi zakon iz časa Janševe vlade boljši v primerjavi z zakonom te vlade. Kot da je dolgotrajna oskrba tekma in ne skrb za naše najranljivejše. Navedbe so seveda v celoti neargumentirane, neutemeljene oziroma preprosto napačne. Sprehodil se bom po seznamu navedb in pojasnil, zakaj aktualna vlada ni imela druge možnosti kot sprejema novega zakona, funkcionalnega zakona, izvedljivega zakona, predvsem zaradi naslednjih pomanjkljivosti Janševega zakona dolgotrajne oskrbe. Zakon o dolgotrajni oskrbi prejšnji veliko dela zakonske materije ni urejal, število predlagane rešitve, številne predlagane rešitve pa so bile v praksi neizvedljive. Nejasno so bili določeni splošni pogoji za pridobitev pravic iz dolgotrajne oskrbe, tu je bil problem tudi s pogojem gostote zavarovanja, prihajalo je tudi do zakonske nedoslednosti, zaradi katerih zakon ni bilo mogoče, v zakonu ni bilo mogoče podeliti pravic iz dolgotrajne oskrbe. Hkrati pa tudi ni bilo možno izvajati institucionalnega varstva po socialnovarstveni zakonodaji. Zakon je vseboval tudi nekatere omejujoče pogoje zaposlovanja, obstoječ že zaposlen kader, zato nekateri ne bi mogli nadaljevati s svojim delom, obenem pa so bili izpuščeni tudi ključni profili za uspešno izvajanje dolgotrajne oskrbe. Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije je opozarjal, da zaradi pomanjkljivih pravnih podlag niso bili zagotovljeni ustrezni pogoji za vzpostavitev vsebin iz zakona. Ključna pomanjkljivost zakona pa je bila, da ni določil načina financiranja sistema dolgotrajne oskrbe, temveč je določal, da se bo v tem delu sprejel nov zakon o financiranju dolgotrajne oskrbe, kar je pomenilo, da so zakonske zaveze ostale prazne črke na papirju.

Poudarjamo, da aktualni zakon predstavlja nujno nadgradnjo Janševega zakona, po domače stvar ni bila izvedljiva in tako smo morali nujno urediti zakon na način, ki odgovarja na štiri vprašanja: prvič kako se bo zakon izvajal na operativni ravni, kako je vključen v socialnovarstveni ekosistem, torej, kdo izvaja, kdo financira, kako je vključen v pravni red in kaj imajo od tega ljudje. Zato smo bili prvenstveno primorani urediti naslednje pomanjkljivosti in sprejeti zakon tako ureja, prvič, sistemsko financiranje dolgotrajne oskrbe, vzpostavlja vstopne točke na centrih za socialno delo, ker smo želeli okrepiti tega in omogočiti več terenskega socialnega dela, prednostno krepi dolgotrajno oskrbo na domu in tako omogoča posameznikom, da ostanejo čim dlje v domačem okolju oziroma v okolju, v katerem želijo biti, postavlja posameznika v središče odločanja o pravicah iz naslova dolgotrajne oskrbe, je vključen, katere storitve bo uporabljal, določa ocenjevalno orodje, ki je bilo preizkušeno v pilotnih projektih in ki izhaja iz paradigme samostojnosti posameznika, financira storitve dolgotrajne oskrbe, jasno opredeljuje primerljive pravice in jasno določa izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji, pri čemer domovi za starejše postanejo izvajalci dolgotrajne oskrbe, preostali izvajalci kot so varstveno delovni centri, centri za usposabljanje, delo in varstvo ter posebni zavodi, pa svojo dejavnost opravljajo še naprej v skladu z zakonodajo, ki je veljala pred uveljavitvijo predloga zakona. Razširja nabor poklicev v dolgotrajni oskrbi in zasleduje poenostavitev, debirokratizacijo in postopke, ki bodo uporabniku prijaznejši. Ključni podatek k novemu zakonu, ki ga je potrebno razumeti, in upam, da bo tudi malo pomirilo paniko: Zakon o dolgotrajni oskrbi ne krči nobenih pravic nikomur. Naštete pravice, ki jih je zagotavljal Janšev zakon, zagotavlja tudi nov Zakon o dolgotrajni oskrbi. Nov zakon torej pravic ne krči, nasprotno, državljanom prinaša več že zgolj z vidika določanja jasnih, oprijemljivih in dorečenih virov financiranja sistema. Predlagatelj v pobudi za to razpravo poda še nekaj pavšalnih in nepovezanih točk o zakonu in področju dolgotrajne oskrbe, ki pa verjamem, da jih bomo tudi razčlenili v razpravi.

Vseeno bi pa tudi v tem uvodu namenil nekaj besed o izvajanju pravice do oskrbovalca družinskega člana. Inštitut oskrbovalca družinskega člana je pravica, ki se je kot prva začela izvajati z letošnjim letom. Izdane so bile vse privedbene odločbe; torej vsi tisti, ki so bili v lanskem letu družinski pomočniki, so dobili prevedbeno odločbo in postali oskrbovalec družinskega člana. Informacijski modul za podporo odločanju o pravici do oskrbovanja oskrbovalca družinskega člana na podlagi novih vlog je vzpostavljen in polno delujoč. CSD-ji, Centri za socialno delo so že začeli z izdajanjem odločb na podlagi vlog vlagateljev, ki v letu 2023 niso bili upravičeni do družinskega pomočnika, torej novih, nove vloge, tudi pozitivne, se izdajajo in izdani so bili tudi že prvi osebni načrti. Tako, da se pravica v polnosti izvaja.

Kompleksnost uvajanja pravic kaže na to, da je bila spremenjena časovnica uveljavljanja pravic dolgotrajne oskrbe ustrezna odločitev, zavedati se je pa treba, da gre za uvajanje novega sistema, ki ima velik vpliv na spremenjen način dela izvajalcev in ostalih deležnikov dolgotrajne oskrbe, zato je ustrezno, da se sistem vzpostavlja postopoma. Preletel sem glavne točke kritike, s katerimi predlagatelji primerjajo neizvedljiv zakon Janševe vlade z zakonom, ki ga je oblikovala aktualna vlada in ki naj bi, na tej točki ni v popolni uveljavitvi. Kot rečeno, je v prehodnem obdobju, ključne pridobitve, kot so dolgotrajna oskrba na domu in v instituciji, denarni prejemek in tako naprej, še pridejo.

Še enkrat poudarim, glavna prioriteta aktualnega ministrstva in zakona je krepitev dostopnosti storitev dolgotrajne oskrbe, javna mreža, ki vsem, ne glede na to, kje živimo, kakšne so naše družinske in finančne okoliščine, ponudi vse, kar potrebujemo za čim bolj samostojno življenje. Odvisnost od drugih, pa če gre za prijateljsko ali družinsko pomoč ali posredovanje strokovnih institucij, je resna stvar, ki jo moramo kot družba solidarnosti postaviti na vrh prioritet. Pomoč tistim, ki ne zmorejo sami, ni in ne sme biti predmet političnih navijanj in predvolilnih igric.

Bom tudi iskren, aktualni Zakon o dolgotrajni oskrbi najbrž ni popoln. Kaj bo z njim treba postoriti, bodo pokazali predvsem čas, najbolj pa ugotovitve strokovnjakinj in strokovnjakov na področju socialnega varstva. Od prvega dne govorim, da je zakon živ in da bo treba prilagajati realnim situacijam. Strokovnjakom in strokovnjakinjam so vrata na Ministrstvu za solidarno prihodnost vedno odprta in z njimi tudi aktivno sodelujemo. Čeprav jih je veliko in so tudi njihova stališča, želje in motivi med sabo kdaj krešejo, vedno pristanemo v skupnem imenovalcu. Aktualni zakon je nujen in primerna podlaga za krovno urejanje celotnega področja dolgotrajne oskrbe.

Spoštovani uporabniki in izvajalci ministrstvo z Zakonom o dolgotrajni oskrbi želi vsem najbolje in predvsem poskrbeti za najšibkejše.

Hvala.

mag. Meira Hot

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Najprej ima besedo Poslanska skupina Svobode, zanjo kolegica Sandra Gazinkovski.

Izvolite.

Sandra Gazinkovski

Hvala za besedo, predsedujoča.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Zakon, ki bi dokončno uredil področje dolgotrajne oskrbe, osebne asistence in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, je bil eden tistih, ki smo ga predolgo čakali. Več kot 20 let je trajalo, da je bil sprejet okvir za enotno ureditev dolgotrajne oskrbe. V prejšnji Vladi tako moramo priznati prvi korak k izboljšanju problematike za krepitev statusa starejših oziroma vseh, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo, a se je kljub temu izkazalo, da to ni bilo dovolj. Zakon, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu, ni bil dober in rešitve, ki so bile vanj vključene, niso bile dorečene ne le, da je pomanjkljivo uredil nekatera področja, ampak tudi ni predvideval dolgoročnega in stabilnega javnega financiranja dolgotrajne oskrbe. To je prepustil sprejemu posebnega Zakona o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, prav tako pa je bistveno posegel v organizacijo dela v institucijah.

Zakon o dolgotrajni oskrbi velikega dela zakonske materije ni urejal, poleg tega se je ob pripravi podzakonskih aktov in ostalih izvedbenih rešitev izkazalo, da so predlagane rešitve v praksi neizvedljive. Ker je bilo treba številne vidike zakona ponovno preučiti, smo predlagali podaljšanje prehodnega obdobja do začetka uporabe zakona. Ob tem naj poudarim, da je zakon še vedno v prehodnem obdobju in se bo začel izvajati leta 2026, zato ni prišlo do nikakršnih zamud pri izvajanju, kot to zmotno skuša prikazati predlagatelj tega sklepa. So pa težave pri izvajanju vsekakor pestile Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela prejšnja Vlada, nejasno določeni splošni pogoji za pridobitev pravic iz dolgotrajne oskrbe, zakonske nedoslednosti pri izvajanju institucionalnega varstva. Nepremostljivo težavo pri izvajanju so predstavljali tudi omejujoči pogoji zaposlovanja, ki pa bi lahko povzročili, da obstoječ že zaposlen kader zaradi omejujočih zakonskih pogojev glede smeri izobrazbe ne bi mogel nadaljevati s svojim delom in bi prišlo do odpuščanj. Hkrati pa je ZDOS s področja socialnega varstva izpuščal ključne profile, na primer psihologe, sociologe, specialne pedagoge, socialne pedagoge in pa habilitatorje. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je kot osrednji nosilec sistema dolgotrajne oskrbe opozarjal, da zaradi pomanjkljivih pravnih podlag niso bili zagotovljeni ustrezni pogoji za vzpostavitev vsebin iz Zakona o dolgotrajni oskrbi in da s tem ni bilo zagotovljene ustrezne osnove za nadaljnje izvajanje aktivnosti v skladu z zakonsko določenimi roki. Zaradi pomanjkljive opredelitve vključitve v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je bil vprašljiv tudi status zavarovane osebe in posledično pridobitev pravic iz naslova Zakona o dolgotrajni oskrbi. Predvidena časovnica je bila v celoti nerealna in neizvedljiva.

Na vse našteto in še kaj so ob sprejemu osnovnega zakona opozarjali tudi strokovnjaki, ki jih seveda v prejšnji Vladi niso poslušali. Povedano je, da je bil njihov zakon v Državnem zboru sprejet s preglasovanjem in popolnoma brez posluha za utemeljene pripombe deležnikov. Razočarani smo, da je bila ureditev tako pomembne problematike, kot je dolgotrajna oskrba, ki smo jo čakali več kot 20 let, talec takratnega predvolilnega obdobja in pripenjanja medalj za volivke in volivce. Zakon, ki je bil sprejet, je tako ostal nedorečen in nič drugega kot okvir brez slike. Naši Vladi tako ni preostalo drugega, kot da podaljša prehodno obdobje z namenom vzpostavitve preglednega ter izvedljivega sistema dolgotrajne oskrbe z jasno določenimi stabilnimi viri financiranja, kar smo seveda tudi storili. Naša novela zakona tako predstavlja nadgradnjo prvotnega Zakona o dolgotrajni oskrbi, in sicer predvsem v naslednjih vidikih: sistemsko ureja financiranje dolgotrajne oskrbe in umešča do sedaj razpršeno področje dolgotrajne oskrbe pod eno resorno ministrstvo, vzpostavlja vstopne točke na centrih za socialno delo, prednostno krepi oskrbo na domu in tako omogoča posameznikom, da ostanejo čim dlje v domačem okolju, postavlja posameznika v središče odločanja o pravicah iz naslova dolgotrajne oskrbe financira storitve dolgotrajne oskrbe izključno v javni mreži. Jasno opredeljuje primerljive pravice, jasno določa izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji ter razširja nabor poklicev v dolgotrajni oskrbi. Zasleduje poenostavitev, debirokratizacijo sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo uporabniku prijaznejši. Odpravljene so bile torej ključne pomanjkljivosti, zaradi katerih je bil zakon prejšnje Vlade neizvedljiv. Naša Vlada je sprejela dogovor in politično zavezo o načinu financiranja sistema dolgotrajne oskrbe primerljivo z ureditvami drugih evropskih držav, kar pa seveda prejšnji Vladi ni uspelo oziroma ji ni bilo v interesu. Prevedbene odločbe kot tudi prve pozitivne odločbe o pravici do oskrbovalca družinskega člana, ki je edina v veljavi v letu 2024, pa se že izdajajo, zato se z navedbami predlagatelja tega sklepa nikakor ne moremo strinjati. Tako kot je bil vaš zakon le okvir brez slike, tudi vaš predlog sklepa ni kaj dosti drugačen, le opozicijsko nagajanje in nabiranje političnih točk pred evropskimi volitvami. Sklepa, ki nima pravne podlage, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, seveda ne podpiramo. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Naslednja ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo kolegica magistrica Karmen Furman. Izvolite.

mag. Karmen Furman

Hvala lepa za besedo.

Spoštovane, spoštovani! Decembra 2021 je bil v Državnem zboru sprejet prvi Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravila takratna vlada Janeza Janše in s katerim so bili zagotovljeni pogoji za dostopno, kakovostno, varno in celostno oskrbo tistih, ki jo potrebujejo. Zakon je po dolgih letih obljub ljudem končno prinesel upanje, da v starosti ne bodo ostali sami in brez potrebne pomoči. Z njim je bila oskrba zagotovljena vsem, ki bi jo potrebovali, in sicer tako oskrba na domu kot v instituciji, v zakonu pa so bila predvidena tudi potrebna finančna sredstva za njegovo izvedbo. A ni minilo dolgo od prisega trenutne vlade Roberta Goloba, ko ste v koaliciji z lažno utemeljitvijo, da se zakona ne da izvajati, sprejeli novelo s katero ste ljudem zamaknili roke za uveljavitev zakonsko zagotovljenih pravic do oskrbe za leto dni in več. V nasprotju z voljo volivcev na referendumu pa kasneje niste pripravili niti podlag za uveljavitev že veljavnega zakona, za kar so vam navsezadnje ljudje na referendumu tudi dali mandat, pač pa ste mimo tega pripravili in kar na dopisni seji Vlade sprejeli nov zakon, ki ste ga nato koalicijski poslanci 21. julija 2023 v Državnem zboru sprejeli po nujnem postopku, torej postopku, ki velja za sprejemanje zakonov v izrednih razmerah oziroma vojnem stanju. Ob vseh teh procesnih zlorabah pa izstopa tudi dejstvo, da zakon, ki ureja tako pomembno in občutljivo področje, niste uskladili niti s socialnimi partnerji, ste pa z njim vsem delovnim državljanom in upokojencem uspeli uzakoniti še en nov davek oziroma prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bodo z julijem prihodnjega leta morali plačevati vsi zaposleni, kmetje, samostojni podjetniki in upokojenci. Vsem tem boste vsako leto iz njihovih žepov torej pobrali še dodatnih 600 milijonov evrov. A kljub tej dodatni obdavčitvi ljudje danes ostajajo brez priznanih pravic oziroma potrebne oskrbe. Vaš zakon pa je tako le mrtva črka na papirju. S 1. januarjem letošnjega leta je namreč v veljavo stopila prva pravica iz sistema dolgotrajne oskrbe, to je pravica do oskrbovalca družinskega člana, ki pa je na novo do danes ni mogel pridobiti še nihče. V javnosti zato odmevajo zgodbe več kot tisoč razočaranih državljanov, ki so svoje vloge oddali, njihova zakonska pravica pa po sedaj že skoraj petih mesecih še vedno ostaja le na papirju. To ste priznali tudi sami, saj ste v mnenju Vlade na sklic te seje zapisali, da je po podatkih centrov za socialno delo novih vlog okrog 1300, v sistemu pa imate zabeleženih zgolj 41 vlog. Dodatno pa ste na seji izjavili, da je bilo do zdaj izdanih zgolj 19 odločb, in še to ne veste, ali so bile te vloge rešene pozitivno. Ministrstvo je tako precej grobo kršilo lasten zakon, s tem pa številnim upravičencem onemogočilo uveljavitev pravice, ki jo imajo po zakonu. Slednje je povsem nesprejemljivo, še zlasti ob dejstvu, da gre za ljudi z najtežjo obliko oviranosti, ki pomoč potrebujejo takoj, a so pod to vladno koalicijo očitno postali ujetniki nesposobnega in neoperativnega Ministrstva za solidarno prihodnost. Povsem diskriminatorno pa ste z zakonom spregledali upokojence, ki sedaj statusa družinskega oskrbovalca sploh ne morejo pridobiti, s tem pa seveda tudi plačila za izvajanje oskrbe ne, pa čeprav so prav upokojenci tisti, ki v največji meri skrbijo za svoje družinske člane. Na dosedanje nerazumne zamude in tveganja, da v prihodnosti tudi sistem izvajanja ostalih pravic v praksi ne bo pravočasno zaživel vas že kar nekaj časa tudi javno opozarjajo praktično vsi deležniki, ki dolgotrajno oskrbo izvajajo. Odprta namreč ostajajo številna vprašanja, ki jih nesposobno ministrstvo ne zna ali pa ne zmore rešiti, med njimi predvsem vprašanje pomanjkanja kadra, torej kdo bo ob vse večjem kadrovskem manku dolgotrajno oskrbo sploh izvajal? Po veljavni zakonski časovnici bi se z julijem prihodnjega leta morala pričeti izvajati pravica do oskrbe na domu in e oskrba, z decembrom pa tudi pravica do oskrbe v instituciji, a tisti, ki te storitve danes že izvajajo povsem upravičeno se sprašujejo, kako bo z uveljavljanjem teh pravic v praksi, saj kadra že sedaj praktično ni. Obstaja pa tudi upravičena skrb, če se bodo pravice, ki začnejo veljati naslednje leto, sploh izvajale, glede na to, da se je za več mesecev zataknilo že pri izvajanju prve pravice in izdajanju odločb zanjo. V osmih strokovnih organizacijah, ki se ukvarjajo s socialnim in zdravstvenim varstvom, ministrstvo zato že dlje časa tudi pozivajo k uresničevanju zavez o vključevanju stroke v dopolnjevanje sistema dolgotrajne oskrbe. Ministru za solidarno prihodnost, Simonu Maljevcu, so zato posredovali poziv, naj jih nemudoma vključi tako v sodelovanje pri dopolnjevanju zakona o dolgotrajni oskrbi kot tudi v dopolnjevanje spremljajočih pravilnikov. A tako Vlada, minister kot očitno tudi širša koalicija teh pozivov stroke oziroma tistih, ki v sistemu delujejo in na vse večje probleme tudi opozarjajo, ne sliši. Glede na dosedanjo neučinkovitost vladne koalicije pa nas lahko v opoziciji tudi upravičeno skrbi, da ne bodo slišani niti tisti, ki oskrbo potrebujejo. Plačati bodo morali nov davek, a ko bodo oskrbo potrebovali, je ne bodo mogli dobiti.

Spoštovani minister in poslanci koalicije! Zakon o dolgotrajni oskrbi ni zgolj en zakon, je način življenja, je pred kratkim dejala predsednica Socialne zbornice Slovenije in tega bi se v prvi vrsti morali zavedati predvsem vi, minister, pa seveda tudi širša koalicija, ki je nekoč polnih ust solidarnosti za to področje celo ustanavljala novo samostojno ministrstvo. Za razliko od vas, pa se v Slovenski demokratski stranki jasno zavedamo, da je urejena dolgotrajna oskrba pomembna in potrebna za boljši jutri vseh nas. Zato smo tudi pripravili sklic te seje, da se tukaj v Državnem zboru, kot zakonodajni veji oblasti odpre razprava in izpostavijo vse slabosti in pomanjkljivosti vašega sistema, ki se v praksi na račun najranljivejših sploh ne izvaja, ter da se pozove Vlado, da vendarle nemudoma pristopi k prepotrebnim spremembam, da bodo ljudem pravice ne le na papirju, ampak v praksi tudi uresničene. Hvala.