Spoštovane kolegice poslanke, poslanci, predstavnica Zakonodajno-pravne službe, en lep pozdrav.

Pričenjamo 39. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščam vas, da se današnje seje ne more udeležiti poslanka magister Bojana Muršič, poslanec Felice Žiža in poslanka Alenka Jeraj, medtem ko kot nadomestni člani s pooblastili sodelujejo na današnji seji torej poslanec Rado Gladek, ki nadomešča poslanca Zvonka Černača, poslanec Zoran Mojškerc, ki nadomešča poslanko Jelko Godec, poslanec Andrej Kosi, ki nadomešča poslanko magister Karmen Furman, poslanka Jožica Derganc, ki nadomešča poslanca magistra Rastislava Vrečka, poslanec Milan Jakopovič, ki nadomešča poslanko Natašo Sukič.

Ker do pričetka seje ni bilo predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem, in sicer z eno točko - Zahteva skupine poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije za oceno ustavnosti Odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Prehajamo torej kar na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TOREJ NA OBRAVNAVO ZAHTEVE SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OCENO USTAVNOSTI ODLOKA O RAZPISU POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O OBRAVNAVI UREDITVE PRAVICE DO POMOČI PRI PROSTOVOLJNEM KONČANJU ŽIVLJENJA, ki bo potekala na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Kot gradivo smo prejeli zahtevo z dne 8. maj 2024 in še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 16. maj 2024.

Sedaj torej k točki so bili vabljeni tako predstavniki Zakonodajno-pravne službe, kot tudi predstavniki Vlade, in sicer Ministrstva za zdravje, sedaj pa dajem kar besedo gospe Nataši Voršič, predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsednica. Lep pozdrav vsem.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje o obravnavani zahtevi za oceno ustavnosti, v tem mnenju pa se je pravno opredelila do vseh argumentov vlagatelja zahteve. Vlagatelj zahteve uveljavlja varstvo pred Ustavnim sodiščem s treh pravnih vidikov, in sicer glede jasnosti referendumskega vprašanja, glede vsebinske neskladnosti referendumskega vprašanja s 17., 34. in 35. členom Ustave in glede jasnosti in določnosti odloka ter razpisa referenduma na dan volitev poslancev v Evropski parlament.

Glede jasnosti vprašanja vlagatelj zahteve izpostavlja, da mora biti referendumsko vprašanje v skladu s prvim odstavkom 184. člena Poslovnika Državnega zbora jasno. V postopku odločanja o predlogu za razpis referenduma je tudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju opozorila, da mora biti referendumsko vprašanje jasno in svoje stališče obširno obrazložila, poslanci pa so v postopku odločanja zavzeli stališče, da mednarodna praksa jasno opredeljuje, da pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, da je to nadpomenka za pravico do pomoči pri samousmrtitvi in pravici do evtanazije, zato so predlagano referendumsko vprašanje poslanci podprli. Ustavno sodišče bo, če bo odločalo o referendumskem vprašanju, presodilo ali načelo pravne države iz 2. člena ustave dopušča tako široko polje presoje, da so vprašanja pri posvetovalnem referendumu lahko zelo splošna in pomensko široka ali pa morajo biti določena oziroma določljiva.

Glede vsebinske neskladnosti referendumskega vprašanja s 17., 34. in 35. členom Ustave je treba poudariti, da gre za odločanje na posvetovalnem referendumu, ki nima neposrednih pravnih posledic. Pravne posledice lahko nastopijo s sprejetjem zakona, ki pa ga Ustavno sodišče presoja, če je predmet presoje. Če bi Ustavno sodišče presojalo vsebino posvetovalnega referenduma, bi to pomenilo pravzaprav predhodno kontrolo ustavnosti, za katerega ni pristojno. Prav tako velja, da se posebno ustavno sodno varstvo referenduma uveljavlja pred razpisom referenduma, kar za posvetovalni referendum ni določeno, zato se glede na naravo referenduma to ne more uveljavljati niti v ustavnem sporu zoper predpis, s katerim je referendum že razpisan.

Glede jasnosti in določnosti razpisa posvetovalnega referenduma ter razpisa na dan volitev poslancev v Evropski parlament pa velja naslednje. Po mnenju vlagatelja zahteve je predvideni dan glasovanja nedoločen in nepredvidljivo opredeljen in je v nasprotju z namenom in naravo referenduma, ker bodo na isti dan volitve poslank in poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Odlok vsebuje v razdelku od 1 do 5 določno opredelitev vseh obveznih sestavin, ki jih zahteva Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi, dan razpisa in dan glasovanja na referendumu pa sta določena v zakonskem okviru kot ga določa Zakon o referendumu in ljudski iniciativi, zato so očitki vlagatelja zahteve neutemeljeni. Glede sočasne izvedbe glasovanja na referendumu in volitvah se je že večkrat opredelilo Ustavno sodišče v svojih odločbah in presodilo, da ni ustavnopravnih ovir niti zahtev za hkratno izvedbo volitev in referenduma. Državni zbor lahko v okviru zakonskih možnosti dan razpisa in dan glasovanja določi tako, da se referendum izvede hkrati z volitvami, pri tem pa mora pri razpisu referenduma upoštevati naslednja ustavnopravna izhodišča: zagotovitev učinkovitega uresničevanja pravice do glasovanja na referendumu kot pravice pozitivnega statusa, naravo pravice do glasovanja na referendumu in zahtevo po pošteni izvedbi referendumskega postopka. Dokler se giblje znotraj teh ustavnih okvirov, ima Državni zbor pri določanju datuma glasovanja na referendumu široko polje proste presoje. Datum glasovanja mora določiti tako, da bo omogočil čim večjemu številu volilnih upravičencev udeležbo na referendumskem glasovanju, hkrati pa lahko pri tem upošteva tudi pravno načelo racionalnosti in ekonomičnosti.

Glede na navedeno predlagamo, da Ustavno sodišče zahtevo v delu, glede katerega ni pristojno za odločanje, zavrže, v ostalem delu pa zavrne kot neutemeljeno. Hvala.

Hvala lepa.

Naj sedaj preden odprem razpravo, povem še to obvestilo, da poslanko Ivo Dimic danes nadomešča doktor Vida Čadonič Špelič. Torej sedaj odpiram razpravo. Opozarjam, da naj bo razprava o mnenju Zakonodajno-pravne službe. Zanima me ali želi kdo razpravljati. Tereza Novak, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Mi bomo, govorim v svojem imenu in v imenu Gibanja Svoboda, podprli mnenje. Seveda menimo, da je, da je vprašanje kljub vsemu, tako kot je povedala že predstavnica Zakonodajno-pravne službe, da smo že v vsej tej proceduri pojasnjevali, zakaj se nam zdi vprašanje dovolj jasno; namreč zato, ker je ga uporabljamo že kar nekaj let v Sloveniji, od leta 2021, ko se je začel, ko je bil prvi predlog za zakon, tudi evropska pobuda uporablja enak angleški izraz, namreč voluntary assistant dying, kar bi prevedli pri nas za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Prav tako imajo na tak način uzakonjeno pravico v Avstraliji, ki je tudi ves čas navedena kot referenca našemu pogledu na ureditev tega vprašanja. In zato menimo, da je vsekakor vprašanje dovolj jasno, da lahko volivke in volivci kvalificirano tudi odločajo o tem in da vedo, o čem odločajo.

Jaz bi mogoče dodala še to, da zakaj je to nadpomenka. Namreč pravica do pomoči je tudi evtanazija, je pravica do pomoči takrat, kadar sam v resnici ne moreš tega akta izvesti, če si ga želiš, ravno tako kot je to pomoč pri samousmrtitvi. Tako da menimo, da tukaj ne bo prihajalo do nerazumevanja in vsekakor menimo, da je smiselno glede na to, da je to tema, ki smo jo obravnavali pred nedavnim na pobudo volivk in volivcev, da se ta zakonodajni ta posvetovalni referendum izvede v času zdaj prvih volitev, ki so tudi organizacijsko taka, da ne prihaja do dodatnih večjih obremenitev ali pa drugačnih načinov vodenja, tako da vsekakor bomo podprli mnenje Zakonodajno-pravne službe.

Hvala.

Hvala.

Sedaj dajem besedo doktor Vidi Čadonič Špelič.

Najlepša hvala za besedo.

Ne glede na to, da smo že velikokrat povedali, da vsebinsko ta referendum ne sodi na dan evropskih volitev. In ne glede na to, da je stroka, zdravniška stroka proti uvedbi uzakonitvi evtanazije in pomoči pri končanju življenja, mislim, da tudi pravno formalno ni v redu zastavljeno to referendumsko vprašanje. Kar se tiče dneva volitev moram reči, da res ne vidim v Novi Sloveniji razloga, zakaj bi hiteli. Zakaj bi hiteli se spraševati ali v Sloveniji res nujno rabimo uzakoniti smrt? Jaz ne vidim niti enega razloga, da bi po tolikih letih čakanja morali mešati evropske vsebine, za katere vsi, ki tukaj sedimo oziroma naši predstavniki strank, se strinjajo, da so vsebinsko zelo, zelo letos pomembne, z temo, ki nima, res nima nič skupnega z evropskimi vsebinami, razen seveda to, da smo v Evropi in da nekatere države v Evropi imajo uzakonjeno smrt. Drugo še enkrat samo ponovim, da so zdravniki, vidni predstavniki zdravniškega poklica proti temu zakonu.

Zdaj pa še pravno formalno. Glejte, tudi zakonodajna služba je povedala, da ljudje, to, kar se mi pa zdi najbolj pomembno, če ste se odločili, da bomo hiteli s smrtjo in zakajanjem, dajmo potem se vprašati ali bodo ljudje, katerih mnenje pa je res pomembno za vse nas, ali bodo ljudje vedeli, o čem jih sprašujemo. Namreč nikakor se ne morem strinjati, da je pomoč pri končanju življenja enaka evtanaziji, kar je po slovensko usmrtitev. Ne, ni enaka. Mi veterinarji žal pa zelo pogosto pač evtanazijo imamo že dolgo uzakonjeno. In nobena evtanazija, veste, ni lahka in enostavna, tudi če gre za žival, ker žival je čuteče bitje in mu vzame življenje. Kaj je evtanazija? To ni nikakršna pomoč, to je dejstvo, to je usmrtitev. In mi imamo dva vprašanja, iz katerega pravzaprav, iz katerih ni jasno tudi ne samo to, o čem bodo ljudje odločali - o pomoči pri končanju življenja, kar je čisto nekaj drugega kot pri usmrtitvi; kaj bomo mi uzakonili in navsezadnje kako bomo te rezultate ali pa boste tisti, ki boste, če boste pripravljali zakon, kako jih boste interpretirali. Zato jaz mislim, da če odmislimo vse drugo, moramo biti do ljudi pošteni in ne sme biti kančka dvoma o tem ali bodo ljudje vedeli, o čem bodo odločali.

In jaz osebno in naša stranka pač v tem vidimo dvom v tako postavljenem vprašanju, kar je ugotovila tudi ZPS. Zato mislim, da bi bilo dobro, da tega referenduma zdaj ne bi bilo iz več najprej vsebinskih, navsezadnje moralnih in etičnih in na koncu tudi pravnih vprašanj. Torej mi smo res proti temu, da bi ta postopek šel naprej kot referendumski postopek, kasneje pa seveda, kasneje bo pa tako kot bo reklo ljudstvo. Pri tem se pa sprašujem ali bo ljudstvo sploh vedelo kaj bo reklo. Hvala lepa.

Repliko ima Tereza Novak. Izvolite.

Hvala lepa.

Jaz bi rekla, da res ne smemo podcenjevati ljudi. To, da se pravzaprav negira, da je ta tema v Sloveniji že dolgo na mizi, ni pošteno, ker se o tem res že leta pogovarjamo. In da ljudje zdaj naenkrat ne bodo vedeli, o čem bodo odločali, se meni zdi poniževanje ljudi. Bi pa rekla, da seveda ne gre za uzakonitev smrti. Mislim, to je je izraz, ki se ga uporabi za to, da se ljudi straši. Gre za pravno ureditev svobodne odločitve o tem, da če se bo znašel, žal, v situaciji, ko bo zaradi neke neozdravljive bolezni tako zelo trpel in vsa sodobna dostopna paliativa ne bo mogla izničiti tvojih bolečin in trpljenja, da boš lahko imel to pravico in se v naši državi med svojimi ljudmi, med svojimi najbližjimi, z njimi ob strani lahko odločil, da boš to neznosno trpljenje prekinil, na svojo željo in takrat, ko boš ti želel. Seveda, pri tem so tudi drugi ljudje, ki bodo pri tem sodelovali, in ne brez svojih mnenj, pa vendar gre za izključno osebno odločitev trpečega človeka in nikogar drugega. In v tem smislu tudi jaz vidim obe možnosti, ki ju je zakon, o katerem smo govorili in zaradi katerega, pravzaprav zaradi želje ljudi, ki so želeli, da to uredimo, gremo zdaj na referendum, predvidel. In pomoč pri samousmrtitvi in pomoč pri evtanaziji je tista, ki jo jaz še najbolj razumem kot pomoč trpečemu, zares, ker lahko se zgodi komurkoli od nas, da bomo na koncu svojega življenja v tako slabem stanju, da ne bomo mogli niti popiti zdravila, ki je mogoče zadnje. In tu jaz vidim to kot pomoč in mislim, da tako razumejo tudi ljudje. Če pa ne bo priložnosti za to, je tudi čas pred referendumom, da se vsa ta različna stališča dajo na mizo in potem samo prosimo ljudi, naj pridejo in naj povedo, kaj želijo, ker to bo za nas potem tudi vodilo naprej, kako pravzaprav to stvar urediti. Hvala.

Zdaj sem še jaz prijavljena k razpravi.

Torej, jaz bi tukaj podobno delila mnenje kolegice Tereze. Res sila nenavadno je, da se reče, da se uzakoni smrt, smrt je dejstvo. Vsi hodimo po poti, ki vodi v smrt, ali si želimo ali ne. Zdaj pa imamo priložnost, da če smo v hudih bolečinah, da bo ta vsaj dostopna. Tako glede na to, da pomoč pri prostovoljnem končanju življenja ni nekaj novega, ampak že več let je to področje, ki ga nekatere države po svetu imajo že dobro urejene. Zato tudi tukaj neki argumenti, da ljudje ne bi vedeli, o čem odločati, so tako, kar malo za lase privlečeni. In tudi bi rada demantirala, da ne drži, da je stroka proti, ker vsa stroka ni proti. Lahko je del stroke proti, ampak to smo v zdravstvu že vajeni, ker vsakič, ko nekaj predlagaš, en del stroke za, en del stroke proti. Pa da ne bom na pamet govorila, imam pred sabo glasilo Zdravniške zbornice Slovenije, maj 2024, kjer je prispevek enega dela stroke, in sicer doktorja Stanislava Šuškoviča, rednega profesorja interne medicine, ki je napisal svoj prispevek; ne bom celega prebrala, bom pa samo en del citirala, ker se mi zdi, da je zelo pomemben. In sedaj ga citiram, pravi: "Moje mnenje, ki sem ga že večkrat zapisal, je, da osebe, ki pomagajo umreti hudo bolnim in trpečemu bolniku, so lahko le tisti z najvišjo stopnjo osebne moralne integritete, ki si zaslužijo vse naše spoštovanje. Naloga zdravnika je, po mojem prepričanju, da z vsemi možnimi načini maksimalno pomaga bolniku. In pomoč pri smrti je tista končna, največja možna etična pomoč bolniku." In še en odstavek v istem prispevku zdravnika: "Ne glede na izid referenduma bo Zakon o pomoči v Sloveniji, verjemite, prej ali slej sprejet, ob negativnem referendumu pač kasneje, kar bi pomenilo, da bo do tega časa neznosno in po nepotrebnem trpelo še veliko ljudi. In sedaj imajo priložnost naši državljanke in državljani, če do referenduma pride, da se odločijo ali želijo, da ti neznosno trpeči ljudje še naprej trpijo ali da se jim omogoči dostojno smrt." Moje mnenje, jaz tukaj res absolutno nimam dvoma, zato bom tudi sama potrdila današnje mnenje Zakonodajno-pravne službe.

K razpravi se je prijavila doktor Vida Čadonič Špelič, izvolite.

Hvala lepa ponovno za besedo.

Ne domišljam si, da bi danes uspela kogarkoli prepričati kot medicinsko izobražena oseba, pa vendar se moram oglasiti. Kajti pomoč pri končanju življenja ali pomoč pri samomoru je eno dejstvo, to se pravi, rada bi samo, da mi tukaj ozavestimo, da je eno dejstvo, če ti nekomu daš v roke, da spije strup, to je pomoč pri končanju življenja. Evtanazija je pa usmrtitev. In, glejte, na Wikipediji piše, kaj je evtanazija, povzročitev ali pospešitev smrti. Ko govorimo pa o tretji osebi, samo to bi rada, da vemo, da je eno pravzaprav pomoč, ko se ti sam usmrtiš in pri tem ne rabiš pomoči tretje osebe, torej, pravi, ne zdravnik ne drugo medicinsko osebje pri tem ne izvrši akta usmrtitve, medtem ko pri evtanaziji, to je velika razlika, pa tretja oseba, ne ti, torej tretja oseba, ki pa mora biti zdravnik ali medicinsko izobražena oseba, izvrši akt usmrtitve. In proti temu, predvsem proti temu zadnjemu, so bili zdravniki, ki pravijo, da so zato, da rešujejo življenja, ne pa da ubijajo. Zato jaz pravim, da je, prevedeno iz grščine, evtanazija dejansko uzakonjena smrt. Tu ne želim biti do nikogar žaljiva, rada bi samo, da se mi in tudi ljudje, ki bodo o tem odločali, zavedamo, da govorimo v resnici o dveh različnih dejanjih; ljudje pa imajo na koncu seveda vedno prav, s tem se pa strinjam. Hvala.