Prav lepo pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene ter vse ostale prisotne! Pričenjam 44. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Obveščam vse, da se današnjega odbora ne bo udeležil magister Branko Grims in poslanec Žan Mahnič. Imamo pa tudi nekaj pooblastil: poslanec Jožef Horvat nadomešča poslanko doktorico Vido Čadonič Špelič in poslanec Robert Janev nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik seje zadeve in je določen dnevni red kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na obravnavo PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O UREDITVI DOLOČENIH VPRAŠANJ ZARADI KONČNE RAZSODBE ARBITRAŽNEGA SODIŠČA NA PODLAGI ARBITRAŽNEGA SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec in je bil 23. 5. 2024 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 86. seji, 28. 5. 2024, na predlog predlagatelja zakona sklenil, da se predlog obravnava zakona obravnava po skrajšanem postopku. Na voljo imamo mnenje Vlade z dne 11. 6., mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 7. 6. in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 11. 6. 2024. Vabljeni k tej točki so bili predstavnica predlagatelja predloga zakona poslanka Anja Bah Žibert, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet.

Amandmaje je v poslovniškem roku vložila Poslanska skupina SDS.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in potem tudi glasovanje o členih predloga zakona. Predlagam, da se razprava o vseh členih in tudi o vloženem amandmaju združi v skladu z odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili še glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj.

In besedo dajem predstavnici predlagatelja predloga zakona, poslanki Anji Bah Žibert, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Sicer se je zdaj malo poleglo pa je bolj mir v tem prostoru, ki je manjši. Upam, da boste v prihodnje, predsednica, zagotavljali, da bo takšen mir in ne tako, kot se je seja začela. Jaz vem, da je povolilni teden težek, ampak neki vzkliki oziroma opazke ob tem, da so nekateri člani upravičeni, res niso potrebni.

Skratka, današnja zakonska novela, ki smo jo v Slovenski demokratski stranki vložili 23. maja je pravzaprav odgovor na izjemno težko situacijo v kateri so se znašli slovenski ribiči. To ni rešitev v smislu obljub, ki smo jih vajeni s strani te koalicije. To je konkretna rešitev za stisko v katero so pahnjeni, ne po svoji krivdi, ampak zato, ker so spoštovali odločitve in tudi, bom rekla, usmeritve, ki so jih sprejemali s strani odgovornih, se pravi Vlade.

Z novelo pravzaprav razširjamo pomoč države, ki je sedaj nekako veljala v obstoječem zakonu na področju pravne pomoči, in sicer jo razširjamo s tem, da se ribičem omogoči tudi finančna pomoč za vse izrečene, izterjane globe. Skratka, sama zakonska novela ni obsežna, je pa zagotovo ta trenutek bistvena. In zato smo jo tudi predlagali po skrajšanem postopku. Cilj predloga zakona, da ga natančno opredelim je, da se zagotovi slovenskim ribičem, ki so fizične ali pravne osebe, ki so državljani Republike Slovenije ali imajo sedež v Republiki Sloveniji in so imetniki dovoljenja za gospodarski ribolov, zoper katere je pred organi Republike Hrvaške kljub opravljanju te dejavnosti v skladu z razsodbo uveden prekrškovni ali kazenski postopek. Se pravi, da se tem ribičem nudi s strani Republike Slovenije o pravni tudi finančno pomoč ter izplača plačani ali izterjani ali izrečeni znesek globe o prekrških, ki so nastali zaradi te dejavnosti. Vemo kaj se je zgodilo 16. maja 2024, ko je Evropsko sodišče seznanilo, da v primeru pritožb slovenskih ribičev proti Republiki Hrvaški zaradi kazni za ribolov v Piranskem zalivu odločajo, in to soglasno, da pritožbe niso dopustne. Zato je sodišče bilo mnenja, da so tožbe slovenskih ribičev neutemeljene v smislu 35. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in jih je zato potrebno zavrniti.

Potrebno je pri tem poudariti, da so slovenski ribiči, ki so res že siti obljub, siti obljub, ki ne zaupajo več pravzaprav, da jim bo država nudila širšo pomoč kot sedaj, da so takšno razsodbo pravzaprav pričakovali tudi zato, ker Slovenija do sedaj ni uspela v nobeni tovrstni pritožbi. Se pravi, tudi 2019 pred sodiščem Evropske unije. Skratka, seveda vedo, da uživajo neko podporo, ki pa je pravzaprav ta trenutek zgolj načelna in seveda do neke mere. Mi želimo, da se te obljube konkretizirajo, zato smo tudi predlagali konkretno novelo. Veste, to, da pristojna ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić obžaluje odločitev sodišča in da zunanje ministrstvo izjavi, da se stanje na morju ni spremenilo, ribičem, ki so prejeli te globe, ne daje kaj dosti. To se zavedajo, ampak globe nad njimi visijo kot Damoklejev meč. In predvsem, in to je zelo pomembno, spoštovani, so povedane njihove besede, ki pravijo, da v tem delu Piranskega zaliva ne lovijo več in da ne bodo šli več loviti, kajti kazni, ki so nad njimi, teh je preveč in nočejo imeti dodatnih težav.

Zdaj, teh kazni se je nekako nabralo okvirno že za 3,4 milijona evrov. Danes seveda nismo tukaj zato, da polemiziramo ali razpravljamo o odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice, je pa nekaj, da je ta zagotovo odraz šibkosti, šibkosti naše politike, predvsem v tem primeru tudi zunanje politike in seveda povsem pokazatelj zgrešenih prioritet. To so problemi Republike Slovenije, to so problemi državljank in državljanov Republike Slovenije. Po vašem priznanju Palestine, ni za to noben mrtev manj, imamo pa tukaj problem ribičev, ribičev, ki ne vedo kako ravnati naprej in žalostno je, da se ob tem nekateri posmehujejo. Predstavljajte si sebe, da imate milijonsko kazen, nekateri od teh, ki imajo pač prijavljen gospodarsko družbo, imajo tudi že skupaj milijonskih kazni. Na sestanku s predsednikom Vlade pa prihajajo takšni predlogi, kot se bomo individualno pogovarjali in tako naprej. Skratka, mene veseli kar sem sicer slišala včeraj na seji Državnega sveta, pristojni seji delovnega telesa, da Vlada ima sedaj že rešitev in da jo vlaga. Zdaj, rešitev je danes na mizi, Vlada ne potrebuje nobene nove rešitve. Če karkoli v tem predlogu ni zadostno rešeno ga lahko danes popravimo z amandmaji. Zakon v petek sprejmemo in na podlagi zakona, ki določa, da se ribičem na podlagi vlog za prejete izterjane globe povrnejo ti stroški v 30 dneh. Se pravi, v 30 dneh praktično imamo rešitev za te ljudi. Ni popolna, ni trajna, je pa ta trenutek pomembna.

Morda bi samo še povedala neko dejstvo, ki me pa nekoliko čudi. Včeraj smo to obravnavali na seji Državnega sveta, kjer so najprej predstavniki ministrstva povedali, zunanjega ministrstva, da bi takšna rešitev pomenila neko novo stanje, neko priznanje več, več pravic Hrvaški in tako naprej. Na drugi strani pa je ministrstvo, pristojno za to področje povedalo, da ima rešitev, kjer bo prav tako povrnilo stroške glob. Se pravi, tega ne razumem. Govorite eni eno, drugi drugo, ob tem pa, ob tem pa, spoštovani, je predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve, to je tudi zapisano v stališču, povedal, da Vlada tega predloga zakona ne potrebuje. Danes je Vlada to odločitev sprejela. Vi ste govorili o odločitvi, ki je sploh ni bilo, ni je bilo. Vlada je o tem razpravljala in sprejela mnenje, da tega zakona ne podpira šele danes. To je precedens. To so izrečene neresnice. Seveda verjamem, da ste se pač dogovorili, da tega ne boste sprejeli, kajti še noben predlog, ki smo ga v Slovenski demokratski stranki namenili za to, da pridemo do neke rešitve, niste sprejeli in tudi tega ne boste. Kajti, če bi dejansko želeli, da pride do te rešitve, bi lahko pomisleke ali pa kakšne dodatne rešitve o katerih je bilo nekaj govora včeraj s strani predstavnice ministrstva, lahko vključili v omenjen predlog sprememb zakona. Kajti, mi predvsem predlagamo dopolnitev, vi ste tudi govorili o nekih dopolnitvah in to bi se lahko danes rešilo. Vem, da bo podala mnenje tudi Zakonodajno-pravna služba. Jaz vedno mnenje pač jemljem resno. Dejstvo je, da, veste, v tej državi smo kar hitro poskrbeli za vse tiste, ki so kolesarili v času covida in smo jim globe vračali. Tukaj imamo ljudi, ki imajo izrečene globe, pa iščemo pike in vejice za to, da se jim ne pomaga.

Bi pa nekaj povedala, pravna pomoč, po katerem ZPS ugotavlja, da ni definirana, je sedaj že v zakonu in govori samo o pravni pomoči in ni nikjer definirana, kakšna je ta pravna pomoč. Tako tudi ne more biti problem, da dodamo tudi finančno pomoč. Smo pa nekatere zadeve tudi predlagali z rešitvijo amandmajev, kot rečeno, zadeve se lahko tudi s strani koalicije na predlog tistega, kar je bilo povedano s strani predstavnikov Vlade, tudi dopolnijo, če je seveda interes, da se tem ljudem pomaga. Hvala lepa.

Naslednja dobi besedo predstavnica Zakonodajno-predsednica pravne službe, gospa Špela Maček Guštin. Izvolite.

Hvala za besedo. Naša služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti in dala pisno mnenje, ki ste ga prejeli 7. junija. Vsebina predloga zakona je v normativnem delu osredotočena v 1. členu, ki spreminja 21. člen osnovnega zakona in naše pripombe se zato nanašajo predvsem na ta člen.

Upoštevaje veljavno ureditev je mogoče ugotoviti, da predlagane spremembe širijo krog pravic upravičenih subjektov, kar po naši oceni ni dovolj jasno in enoznačno urejeno. Zato smo najprej opozorili na spoštovanje načela pravne države in načela zakonitosti, ker je tudi s tem predlogom zakona predvideno nadaljnje urejanje teh pravic na podzakonski ravni in zato je pomembno, da je zakonska materija, s katero se določajo pravice in obveznosti naslovnikov ureditve, jasno in izrecno opredeljena že z zakonom, da ne bi prišlo do izvirnega urejanja pravic in dolžnosti s podzakonskim predpisom. V primerjavi z veljavno ureditvijo se v 21. členu osnovnega zakona zdaj dodatno ureja finančna pomoč, ki ni podrobneje urejena, ne po namenu oziroma vsebini, niti glede postopkov za njeno uveljavljanje. Izrecno je urejeno samo plačilo glob oziroma izplačilo glob, to je pravi izraz, in tudi stroškov prekrškovnega postopka, medtem ko finančna pomoč lahko zajema tudi druge oblike ali namene. K nejasnosti v zvezi s finančno pomočjo prispeva tudi posebna omemba stroškov, nastalih zaradi opravljanja dejavnosti gospodarskega ribolova, kar tudi ni posebej definirano.

In glede pojma finančne pomoči smo navsezadnje opozorili tudi na morebitno prikrivanje tega pojma s področjem državnih pomoči, ki pa so predmet urejanja tudi po pravu Evropske unije in bi bilo tudi v zvezi s tem treba zavzeti stališče ali je treba to uskladitev opraviti že na tem mestu. Podobno smo opozorili tudi glede pomoči, ki naj bi bila upravičenim subjektom zagotovljena v zvezi s kazenskimi postopki. Tu bi bilo treba posebej pojasniti potrebo po zakonskem urejanju, ker iz zakonodajnega gradiva ni razvidno, da so zoper prizadete gospodarske subjekte uvedeni tudi kazenski postopki poleg prekrškovnih, glede katerih pa podatki celo so.

Nedosledna je tudi procesna ureditev obravnavanja zahtevkov za izplačilo glob in stroškov prekrškovnih postopkov, ker se ta nanaša tudi na nepravnomočne in s tem neizvršljive odločbe o prekrških, kar je vprašljivo zlasti z vidika varstva javnih sredstev, ker je mogoče s pravnimi sredstvi zoper nepravnomočne odločbe o prekrških doseči celo ugodnejši izid v konkretnem postopku, kot pa je naknadno izplačevanje glob.

Nejasno je tudi, kako naj bi se upoštevali morebitni postopki prisilnih izterjav pravnomočno izrečenih glob in stroškov postopkov.

Opozorili smo na sistemsko naravo veljavnega 21. člena, ki bi se morala odražati tudi v predlaganih spremembah, ki pa so očitno naravnane samo na primere izrečenih glob in stroškov prekrškovnega postopka, ki obstajajo v trenutku uveljavitve tega predloga zakona. Zato se zastavlja vprašanje ali naj bi predlagana ureditev urejala zgolj takšno stanje ali pa naj bi urejala pravice in obveznosti tudi za morebitne bodoče primere, kot to ureja veljavna ureditev.

To so glavni pomisleki zoper predlagane spremembe 21. člena. Ostale pripombe, ki smo jih dali v zvezi s tem, so redakcijske narave in se nanašajo na notranjo skladnost novega besedila 21. člena.

Moram pa povedati, da so k predlogu zakona vloženi amandmaji Poslanske skupine SDS, ki sicer predhodno niso bili usklajevani z našo službo in bom pripombe nanje dala zdaj. Torej, amandmaji pripomb iz našega mnenja ne odpravljajo v celoti, upoštevajo naše pripombe torej v manjši meri, se pa z amandmajem k 1. členu pojavljajo še nova vprašanja. Tako bi bilo treba pri novi 4. točki drugega odstavka opustiti besedo "morebitnih", ker je nejasna. V četrtem odstavku je potem nadalje nejasen veznik "oziroma", ker omogoča razumevanje, da se stroške, ki nastanejo v zvezi s pravno pomočjo in izplačilom glob krije alternativno, enako glede veznikov oziroma tudi v šestem odstavku, tudi tam je nejasen. Potem v petem odstavku pa opažamo, da se še vedno upoštevajo ne pravnomočno izrečene globe. Glede na to, predlagamo dodaten razmislek o besedilu 1. člena predloga zakona. Hvala.

Hvala. Nadaljujemo s predstavnico Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z državno sekretarko Evo Knez. Izvoli.

Hvala. Lepo pozdravljeni tudi z moje strani! Vlada Republike Slovenije predloga zakona o spremembi zakona, ki je danes pred vami, ne podpira. Sprva bi želela izpostaviti, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že pripravilo ustreznejši predlog novele ZUVRA, ki bo v kratkem obravnavan na Vladi Republike Slovenije. Vladni predlog poleg ustreznejše opredelitve pravne pomoči vsebuje tudi predlog nadomestila ribičem za povračilo škode zaradi oviranega gospodarskega ribolova. Nadomestilo je nujno potrebno zaradi stalne prisotnosti tujih plovil v morju Republike Slovenije, ki ovirajo opravljanje rednega gospodarskega ribolova slovenskih ribičev in imajo ti izpad rednega dohodka. Na tem mestu pojasnjujem, da se nadomestilo izplačuje že od leta 2018 dalje, tokratna novela pa je nujno potrebna zaradi spremenjene zakonodaje EU na področju državnih pomoči.

Nadalje je v noveli ZUVRAS, ki jo je pripravilo ministrstvo, tudi ustrezneje opredeljena pravna pomoč ribičem. Poudarjam, da je predlog že medresorsko usklajen. Glede novele ZUVRAS, ki jo obravnavamo danes, pa bi želela izpostaviti, da je Republika Slovenija že po trenutni pravni ureditvi dolžna kriti stroške, ki nastanejo v zvezi s pravno pomočjo in s postopki pred organi Republike Hrvaške. Vlada Republike Slovenije pa bo v že pripravljenem predlogu na zakonski ravni uredila tudi povračilo varščin in v primeru prisilne izterjave povračila glob, denarnih kazni ter stroškov. Do sedaj je bilo navedeno namreč urejeno na ravni vladne uredbe, kar pa ni nomotehnično ustrezno.

Glede predloga poslancev je potrebno izpostaviti tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki je izpostavilo nedodelanost obravnavanega predloga spremembe zakona, pri čemer ponovno poudarjam, da predlog tudi ni mogoče ustrezno amandmirati, saj je poleg področja pravne pomoči potrebno urediti tudi področje nadomestil ribičem. Ministrstvo vseskozi podpira ribiče, razume njihove stiske ter išče rešitve. Predloga, ki ga obravnavamo danes, pa zaradi njegove nedodelanosti in neustreznosti ne more podpreti. Hvala.

Hvala. In besedo dajem še predstavniku Državnega sveta, gospodu Rajku Fajtu. Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica, spoštovane gospe in gospodje. Torej Komisija za državno ureditev je izpostavila težave ribičev v slovenskem morju, ki zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe s strani Republike Hrvaške prejemajo globe, ki se jih je nabralo, kot je bilo povedano, že za več kot 3,4 milijona evrov in obstaja skrb, da bi Republika Hrvaška v nekem trenutku lahko začela z izterjavo teh izrečenih kazni. Predstavnik Ministrstva za zunanje in evropske zadeve je sicer poudaril, da razumejo stanje negotovosti, ki vlada pri ribičih in je povezano s tem, če bi Republika Hrvaška v nekem trenutku začela izvrševati te pravnomočne globe. Pri tem je poudaril, da velja nenapisan dogovor s sosednjo državo, da državi ne bosta šli v izvršitev teh pravnomočnih glob za prekrške, kajti tudi Republika Slovenija je hrvaškim ribičem izrekla večje število glob. In če se Republika Hrvaška odloči, da bo začela s postopki prisilne izvršitve bo na podlagi vzajemnosti to vplivalo tudi na izvršitev pravnomočnih glob na naši strani.

Člani komisije so opozorili na veliko negotovost ribičev, ki so lahko zaradi neplačanih glob na ozemlju Hrvaške v težavah. Res, da sicer ni več mejnih kontrol, ampak torej, če gredo urejati kakšne zadeve na Hrvaško, lahko, torej ob identifikaciji so tako izpostavljeni plačilu globe, kajti zaradi neplačanih glob seveda na Hrvaškem lahko Hrvaška vzpostavi ustrezne postopke oziroma tudi kaznuje slovenske državljane. Država je ribičem sicer ves čas obljubljala pomoč in po moje, po mnenju komisije je zato prav, da se z novelo naredi še korak naprej. Člani komisije so poudarili, da je treba slovenskim ribičem priskočiti na pomoč z razširitvijo pomoči države in da jim torej poleg pravne pomoči zagotovi tudi izplačilo izrečenih glob o prekrških, ki so nastali zaradi opravljanja njihove dejavnosti v slovenskem morju. Na komisiji je bilo s strani predstavnikov, kot sem že rekel, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano povedano, da je sicer v medresorskem usklajevanju novela zakona, vendar je komisija poudarila, da bi morala država oziroma pristojno ministrstvo po izgubljeni tožbi na Evropskem sodišču za človekove pravice ukrepati takoj. Zato komisija meni, da bi se lahko z določenimi popravki, amandmaji, tudi glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora upošteval predlog zakona in bi tako do ustreznega predloga v Državnem zboru prišlo še hitreje. Komisija je izpostavila, da mora biti urejanje odnosov z Republiko hrvaško prioriteta slovenske zunanje politike in da je treba s sosednjo državo glede težav ribičev aktivno oziroma aktivneje iskati rešitve za nastalo situacijo, ki bo omogočila normalno gospodarsko dejavnost ribičev v slovenskem morju. Tudi, na primer, v smeri dogovora o znižanju izrečenih glob ribičem. Prav tako je bil izpostavljen ključni slovenski interes, to je dostop do odprtega morja in do mednarodnih voda.

S strani predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo tudi poudarjeno, da je novela zakona tako rekoč pripravljena in gre še v tem tednu na Vlado. Izpostavljeno je bilo, da so ribiči v preteklosti dobili nadomestila za omejen ribolov v slovenskem morju, ki si ga prisvaja tudi Republika Hrvaška. V predlagani noveli bo to še dodatno opredeljeno. Novela prinaša spremembe 15. člena, ki govori o izpadu dohodka zaradi oviranega gospodarskega ribolova po shemi državne pomoči. Prav tako pa se bo spremenil tudi 21. člen, v skladu s katerim bo država Slovenija zagotovila tudi morebitna sredstva za nadomestilo škode ribičem v obliki povračil glob oziroma denarnih kazni, če bi organi Republike Hrvaške začeli s postopki prisilne izterjave. Torej, ta navedba, da se zagotavlja oziroma da bodo zagotovljena morebitna sredstva, bi torej s tem prišlo do priznavanja stališč Hrvaške glede nespoštovanja arbitraže oziroma do priznavanja Slovenije, da so ribiči bili kršitelji? Na komisiji je bila sicer dopuščena možnost korekcije novele zakona, ki je torej danes na mizi z amandmaji, hkrati pa je bila seveda nujnost rešitve problema in to takoj, saj je torej s temi globami in s to negotovostjo ogrožena eksistenca ribičev in njihovih družin. Komisija je predlog zakona soglasno podprla. Hvala.

Hvala. Zdaj prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Pred tem pa še eno pooblastilo: poslanec doktor Matej Tašner Vatovec nadomešča poslanko Natašo Sukič.

Prvi se je k besedi prijavil Damijan Zrim. Izvoli.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Zdaj pa mogoče direktni nagovor predlagateljem, ste Slovenska demokratska stranka, ne Hrvaška demokratska stranka. Jaz vas res pač spodbujam, da tega ne speljemo do konca, kajti s tem dejanjem bi priznali oziroma se odpovedujete slovenskim vodam, katere so del Republike Slovenije. Ne morete tega narediti, da dejansko se svojemu ozemlju odpoveste na podlagi teh kazni.

Do zdaj jih, saj je bilo že rečeno, da slovenski ribiči niso dobili nobene izvršbe. Jaz verjamem, da ko bo ta prva izvršba priletela, bo cela Vlada, cela Slovenija se poenotila in tem ribičem pomagala. Vse do takrat pa je zgolj neko hujskanje, odpiranje nekih novih tem. In še najhujše, odpovedali se bomo svojem ozemlju oziroma vodam. Hvala.