Pozdravljeni, vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjam 28. sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: poslanka Lucija Tacer, ki jo nadomešča poslanec Jurij Lep, poslanka magistra Meira Hot, ki jo nadomešča poslanec Jonas Žnidaršič, ter poslanka magistra Andreja Kert, ki jo nadomešča poslanec magister Gregorič.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O PREDLOGU ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PARLAMENTARNI PREISKAVI, ki ga je Državnemu zboru na podlagi 184. člena Poslovnika Državnega zbora v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem in je bil 13. 5. 2024 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 12. 6. 2024.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni v imenu predlagatelja poslanka doktor Vida Čadonič Špelič, Zakonodajno-pravna služba in Ministrstvo za pravosodje.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je bil na podlagi 184. člena Poslovnika Državnega zbora v okviru tako imenovane prve faze obravnave Odbor za pravosodje posredovan v mnenje, kar pomeni, da ga bomo obravnavali, o njem razpravljali in nato podali mnenje o njegovi primernosti. Odločanje o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma je namreč pristojnost Državnega zbora, ki pa na mnenje odbora ni vezan. To torej pomeni, da odbor v tej fazi o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma ne odloča niti ne more posegati v njegovo vsebino, saj ne gre za akt, h kateremu bi se lahko vlagali amandmaji. Predlog do glasovanja o mnenju odbora lahko spreminja zgolj predlagatelj. Če bo Državni zbor na seji nato sprejel sklep o razpisu posvetovalnega referenduma, bo odbor na eni izmed naslednjih sej oblikoval predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma in šele v tej tako imenovani drugi fazi je mogoče tak predlog odloka tudi amandmirati.

Pričenjamo z obravnavo predloga za razpis posvetovalnega referenduma, v kateri bomo najprej opravili razpravo in nato glasovali o predlog mnenja odbora.

Povem še, da poslanca magistra Darka Kranjca nadomešča poslanka Sara Žibrat.

Torej najprej dajem besedo predstavnici predlagatelja, poslanki doktor Vidim Špelič. Izvolite, prosim.

Hvala za besedo. Dober dan vsem prisotnim.

Na kratko bom obrazložila to, kar je že razvidno tudi iz našega materiala, ki ste ga gotovo da vsi že videli, in sicer zakaj smo se odločili, da predlagamo posvetovalni referendum. Namreč novela Zakona o parlamentarni preiskavi prinaša nekatere novosti kot na primer uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v Uradnem listu več upravičencev predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z Ustavo odloči Ustavno sodišče; upravičeni predlagatelji so tretjina poslancev, Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, samoupravne lokalne skupnosti, preiskovanec ter vse fizične in pravne osebe zasebnega prava, ki so zajete v predmetu preiskave. Izvajanje preiskave pa je do odločitve torej Ustavnega sodišča na nek način blokirano, saj v tem obdobju Državni zbor ne more imenovati preiskovalne komisije za določeno parlamentarno preiskavo. Preiskovalne komisije, ki so bile v tem mandatu Državnega zbora ustanovljene do sedaj, takemu pregledu ter avtomatskemu zadržanju oziroma na nek način preprečitvi opravljanja njihovega dela pač niso bile podvržene. Spremembe prinašajo otežitev ustanavljanja parlamentarnih preiskav med mandatom, kar lahko razumemo pač kot opozicijska stranka tudi za poskus discipliniranja ali opozicije ali drugega doma parlamenta pri prizadevanjih za nadzor nosilcev oblasti, ker to je pač bistvo preiskovalnih komisij. Predlog zakona je nastal neposredno ob vložitvi zadnje zahteve za parlamentarno preiskavo Državnega sveta. Predmet te preiskave je tudi ugotovitev vloge aktualnega predsednika Vlade v določenih poslih ter financiranje trenutno seveda največje koalicijske stranke. Tudi predlagateljica predloga zakona je pač predsednica Državnega zbora in izhaja iz iste politične stranke kot predsednik Vlade. Večino predlogov zakona ne zagotavlja, pač zagotavlja, večino zagotavlja koalicija, pač ta koalicija, ki je tudi oba prej omenjena izvolila na njun položaj. Zato pač se ne moremo znebiti tudi občutka, da je predlog zakona namenjen vplivanju na točno določen postopek ustanavljanja parlamentarne preiskave, ki je usmerjena v preiskavo ravnanja oseb, ki so tesno povezane s stranko Svoboda. Potem, ko so v tem mandatu v koaliciji svoje preiskovalne komisije že ustanovili, se želi s predlogom zakona otežitev ustanavljanja novih komisij. Tako razumemo to v Novi Sloveniji. V času enega mandata bodo torej nekatere preiskovalne komisije pod posebnim pregledom Ustavnega sodišča, druge pač ne. Z novelo zakona se torej želi med igro spreminjati pravila igre, saj smo sredi mandata. Torej, če bi imela predlagateljica resen namen ali pa izključno resen namen izboljšati zakonsko ureditev, za kar bi jo mi podprli, ne pa tudi namena vplivati na orodje trenutne parlamentarne manjšine oziroma drugega doma parlamenta, to je Državnega sveta, bi se spremembe začele uporabljati z novim mandatom. Ko se bodo razmerja med vladajočimi in tistimi, ki vlado nadzirajo, lahko popolnoma na novo postavila, predlagani mehanizem, po katerem lahko 30 poslancev ter številni drugi upravičenci predlagatelji vlagajo zahtevo za presojo preiskave ter tako zavlačujejo začetek delovanja komisije, lahko povzroči pravzaprav daljšo blokado vzpostavitve parlamentarne preiskave. Ustavno sodišče pogosto tudi ne zmore odločati v zakonskih rokih, zato tudi ni povsem jasno, kako dolgo bi ta blokada lahko v resnici trajala. Obstaja torej tveganje, da bi ta predlog prinesel krnitev samega ustavnega instituta parlamentarne preiskave o zadevah javnega pomena ter otežitev dela pri preiskovanju oziroma ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij.

Parlamentarna preiskava je posebej pomembna tudi za spoštovanje načela demokratičnosti, saj ustava daje možnost, da jo zahteva tudi tretjina poslancev ali Državni svet, gre tudi za orodje parlamentarne manjšine, kot sem že poudarila pri nadziranju delovanja vladne koalicije, torej večine. Zato se nam zdi prav, da bi na posvetovalnem referendumu volivke in volivci odločali o naslednjem vprašanju: "Ali ste za to, da Državni zbor sprejme Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, ki omogoča vlaganje zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti parlamentarnih preiskav na Ustavno sodišče ter s tem v obdobju do odločitve onemogoča izvajanje parlamentarne preiskave v zadevah javnega pomena?" Torej, kot sem že rekla, ker gre pri predlaganem posvetovalnem referendumu za vprašanje, povezano s spoštovanjem ter uresničevanjem 1. člena ustave, je predlagano referendumsko vprašanje nedvomno širšega pomena za vse državljane in državljanke Republike Slovenije. Glede na to, da v Državnem zboru že obstaja široko soglasje o izvedbi posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo na dan 24. 11. letos, bi istega dne lahko izvedli tudi ta posvetovalni referendum o vprašanju tega predloga za razpis referenduma. S tem bi bili pomembno zmanjšani seveda tudi stroški izvedbe referenduma. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, predstavniku - oprostite, sploh nisem okrog pogledala -, doktor Dušan Štrus, izvolite, prosim, besedo.

Hvala lepa.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci ter ostali navzoči! Zakonodajno-pravna služba je predlog za razpis posvetovalnega referenduma preučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika in o tem pripravila pisno mnenje. Predlog referendumskega vprašanja se nanaša na sprejetje rešitev iz predloga novele Zakona o parlamentarni preiskavi, kar je razvidno iz naslova predloga akta referendumskega vprašanja in obrazložitve predloga za razpis posvetovalnega referenduma, vendar namen posvetovalnega referenduma ni izrekanje o sprejetju pravnega akta, ki je v zakonodajnem postopku, temveč posvetovanje Državnega zbora z volivci o posameznem vprašanju iz njegove pristojnosti, ki je širšega pomena za državljane. V tem vprašanju mora biti zato podana jasna, enoznačna in objektivno povzeta vsebina, o kateri naj bi se volivci izrekli na posvetovalnem referendumu. Zato ni treba, da je posebej izpostavljeno, da gre za rešitev iz predloga novele Zakona o parlamentarni preiskavi tudi v referendumskem vprašanju. Predlagano referendumsko vprašanje je po mnenju Zakonodajno-pravne službe za volivce zahtevno. Sestavljeno je iz dveh delov: v prvem delu se volivce sprašuje, ali so za sprejetje zakona, ki omogoča vložitev zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti zoper akt o odreditvi parlamentarne preiskave, v drugem delu pa se referendumsko vprašanje nanaša na možnost zadržanja izvajanja parlamentarne preiskave v času do odločitve Ustavnega sodišča v zvezi z Aktom o odreditvi parlamentarne preiskave. V zvezi s tem menimo, da je treba v primerih, kadar posvetovalni referendum obsega več vsebin, zaradi jasnosti vprašanja oblikovati več ločenih vprašanj. Le tako je namreč volivcem dana možnost, da nedvomno izrazijo svoj glas in Državnemu zboru omogočeno, da voljo volivcev, izraženo na posvetovalnem referendumu, jasno in enoznačno ugotovi ter jo vsebinsko upošteva v postopku sprejemanja predloga novele Zakona o parlamentarni preiskavi.

Poleg tega še opozarjamo, da je pri oblikovanju referendumskega vprašanja treba uporabljati pravne izraze, ki jih uporablja predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi oziroma so uveljavljeni v pravu. Hvala za vašo pozornost.

Najlepša hvala.

Sedaj pa dajem besedo še predstavnici Ministrstva za pravosodje, državni sekretarki magistri Kokalj. Izvolite, prosim.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci! Danes se obravnava predlog za posvetovalni referendum glede novele Zakona o parlamentarni preiskavi. Z vidika ministrstva, resorno pristojnega za področje pravosodja, lahko podam stališča glede vsebine, ki se nanaša na delovanje neodvisnega sodstva in samostojnih državnih tožilstev, ter tudi glede vsebine urejanja dostopa do Ustavnega sodišča.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi je poslanski zakon, ki med drugim izvršuje dve odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Z resornega področja pravosodja glede nedopustnosti posegov v neodvisno odločanje sodišč ter v samostojno delovanje državnih tožilstev seveda lahko potrdim, da je področje parlamentarne preiskave eden od najpomembnejših mehanizmov zagotavljanja parlamentarne demokracije in delitve oblasti, je nadzorni mehanizem zakonodajne oblasti, ki je urejen v 93. členu Ustave Republike Slovenije in ga je treba zagotavljati, vendar mora ta mehanizem delovati v okviru Ustave in zakonov. In ravno s tega vidika je pomembno, da za področje sodišč in državnih tožilstev obstajata dve precedenčni odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije iz leta 2021, po katerih se s parlamentarno preiskavo ne sme posegati v neodvisno odločanje sodstva, neodvisno delovanje državnih tožilstev v zadevah konkretnih kazenskih pregonov, analizirati pravnomočnih sodb in podobno, in ti dve odločbi Ustavnega sodišča se s predlogom zakona uresničujeta. Poleg tega ni odveč pripomniti, da se s tem zakonom uresničuje še eno precej starejšo odločbo Ustavnega sodišča glede zaslišanja članov parlamentarnih preiskovalnih komisij kot prič ter njihovih izločitev kot članov navedenih komisij; gre za odločbo iz leta 2011.

Menim torej, da je treba glede na zamude pri uresničevanju odločb Ustavnega sodišča čim prej zagotoviti ustavno skladno in zakonsko skladno delovanje parlamentarnih preiskav in tako prispevati h krepitvi vladavine prava, kar pa je pomembno tudi z vidika Evropske komisije, ki v okviru projekta vladavine prava, naziv Evropski semester, že več let ugotavlja, da odločbe našega Ustavnega sodišča glede Zakona o parlamentarni preiskavi niso izvedene. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj pa nadaljujem, zaključujem pač predstavitve in dajem besedo članicam in članom odbora. Prva se je k razpravi prijavila magistra Klakočar Zupančič, izvolite.

Najlepša hvala.

Predlagateljica je navedla, da se ne morejo znebiti občutka, da je ta novela pripravljena za neko določeno komisijo za parlamentarno preiskavo oziroma neko določeno parlamentarno preiskavo. No, jaz se tudi ne morem znebiti določenih občutkov, ampak to so subjektivna, subjektivna doživljanja in subjektivna doživljanja nimajo nič z objektivnimi dejstvi. Ja, seveda, dosedanje parlamentarne preiskave ne morejo biti podvržene tej noveli, ker z vsakim zakonom, z vsako novelo se ureja razmerje za naprej, ne; seveda ne bodo vplivale na že sedaj odrejene parlamentarne preiskave, bodo pa vplivale na parlamentarne preiskave, ki bodo odrejene naprej. To je pa tudi eno temeljnih ustavnih načel in to je prepoved retroaktivnosti. In ne morem se jaz znebiti enega občutka, pa jaz mislim, da ta občutek je bolj splošen kakor morda občutek predlagateljev, in sicer da gre za zelo jasno, zelo evidentno in ponovno zlorabo instituta posvetovalnega referenduma. Kako zelo se institut posvetovalnega referenduma zlorablja, smo videli v primeru, ko smo priznavali Palestino kot neodvisno in suvereno državo. Gre za tisti famozni 30-dnevni rok in da spoštovani predlagatelji računajo samo na to, da bodo za 30 dni odložili odločanje o noveli Zakona o parlamentarni preiskavi, je zelo jasno povedal prvak Nove Slovenije, ko je bil z mano na oddaji 24 ur. Takrat je on zelo in zelo jasno povedal, da se bo sedaj odložilo odločanje o noveli in da bo parlamentarna preiskava, ki jih tako zelo boli, in to je ta, ki je zdaj že ustanovljena komisija, ki že poteka, kjer je že bila prva seja in tako naprej, kjer se dogaja marsikaj, a ne, to je ta famozna GEN-I, Star Solar parlamentarna preiskava. Tako da, spoštovani predlagatelji, zlorabljate institut posvetovalnega referenduma, ker vam je popolnoma vseeno, kaj si mislijo ljudje oziroma vi tega sploh ne zasledujete; vi ne zasledujete namena, da bodo ljudje povedali, ali naj se uveljavi tak zakon oziroma da naj oni povedo, kaj si mislijo o tem, prosim lepo. Res, saj v bistvu pravzaprav bi bilo zanimivo slišati, kaj si ljudje mislijo o tem, da se akt o odreditvi parlamentarne preiskave lahko presoja na Ustavnem sodišču. Česa se bojite spoštovani predlagatelji? Česa se bojite? Tega, da bo Ustavno sodišče večkrat ugotovilo, da so Akti o odreditvi parlamentarne preiskave neustavni? Pa zdaj bom rekla tako, lahko so od opozicije ali pa koalicije ali pa Državnega sveta, je popolnoma vseeno, ker predlagatelj parlamentarne preiskave ni samo opozicija. In če se bojite Ustavnega sodišča, potem se vprašajte ali vi živite v pravi državi, ker v demokratični pravni državi veljata ustavnost in zakonitost in seveda uporaba pravnih institutov skladno z njihovim namenom? Kot predsednica Državnega zbora sem v teh dveh letih ugotovila, da ste skozi leta zlorabljali predvsem dva instituta, dva parlamentarna instituta, ste eklatantno in večkrat zlorabljali. En je Institut parlamentarne preiskave, sam institut parlamentarne preiskave, kjer je Ustavno sodišče ugotovilo ne samo enkrat, da so bili ti akti nezakoniti oziroma neustavni, ker ste posegali v človekove pravice ali pa ste posegali v načelo delitve oblasti. In spoštovani poslanke, spoštovani poslanci, niste vi tisti, ki boste ugotavljali kaj je javni interes, sodišče je tisto, ki ugotavlja kaj je javni interes, pa če je to še tako boleče slišati. Mogoče si mislite, da veste kaj je. Dejstvo pa je, da je to pravni pojem, ki ga zapolnjuje sodišče. In glede na to, da je bilo slišati na razpravi, da zdaj bo pa sodišče ali pa ne vem kdo, zdaj bo pa ne vem, nekaj imaginarno presojalo kaj je javni interes, verjemite mi, da zelo dobro vedo, kako napolniti pravne pojme, ki niso vsebinsko napolnjeni. Torej, Institut parlamentarne preiskave je jasno zlorabljen v primeru ukradenih otrok se to zelo lepo vidi. Zanima me, kako bo potekala ta preiskovalna preiskava? Na kakšen način? Koga boste klicali za pričo? Moje osebno doživljanje, mnenje je, da je ta parlamentarna preiskava zlorabljena z namenom pridobivanja političnih točk na račun tragedij, tragedij, ki so jih in jih še doživljajo matere in očetje pa morda še širši družinski člani, ki so lahko izgubili otroka oziroma se je morda res kje zgodilo kaj, kar morajo ugotavljati pristojni organi, ne pa vi poslanke in poslanci, ne pa vi. In seveda drug institut, ki je bil večkrat in zelo eklatantno zlorabljen, kar se je ugotovilo in še na tem bom vztrajala, v zadevi priznanja Palestine, ko seveda ni šlo za to, da bi se volivke in volivce vprašala kaj si mislijo o priznanju Palestine. Moje osebno mnenje je itak, da je bilo jasno, da je večinsko javno mnenje naklonjeno priznanju Palestine. Šlo je za to, da se za 30 dni zamakne odločanje o priznanju Palestine, spet teh famoznih 30 dni. In seveda, da ne govorim o tem, da je bil predlog vložen, umaknjen in potem spet vložen. In če se bomo to šli, glede na to, da lahko predlaga posvetovalni referendum en poslanec, če se bomo to šli, potem si lahko spomnite, če se še niste, pa bom jaz povedala, da boste kar eden po eden to vlagali. Pa bo gospod Tanko vložil pa bo umaknil pa bo gospod Grims dokler je še tukaj vložil pa bo umaknil pa bo ne vem nekdo drug vložil pa bo umaknil pa bo, gospod Tonin vložil pa bo umaknil in mi bomo kar čakali in čakali vsakič 30 dni do takih zlorab lahko to pride, če se še niste spomnili. Ampak, kot sem rekla, jaz kot predsednica, če bom lahko tega več ne bom dovolila, pa mi lahko pripisujete takšno ali drugačno avtoritarnost, ker zelo jasno vem, da ta institut zlorabljate. Predvsem posvetovalni referendum je najbolj pogosto zlorabljen parlamentarni institut. In tudi v tej zadevi je bil zlorabljen, kot je gospod Tonin jasno povedal: "No, v tem času bo pa komisija ustanovljena." in seveda komisija je ustanovljena in bi bila ustanovljena v vsakem primeru, ker eno osnovnih ustavnih načel je, da zakoni veljajo za naprej in to je bilo večkrat tudi povedano. Tako da, tukaj ste se majčkeno zaštrikali, majčkeno ste se zaštrikali. Komisija je ustanovljena. Zdaj jaz se v njeno delo ne bom vtikovala, bo tekla kakor bo tekla. Je pa še ena stvar, ker smo v bistvu zelo dobro, dobro, da smo jo v noveli tudi predvideli in jo je omenila tudi spoštovana državna sekretarka z Ministrstva za pravosodje in to je predlaganje poslancev za pričo. To, kar se je zgodilo v preiskovalki, zdaj ustanovljeni preiskovalki. Tako da ne vem, zakaj niste umaknili tega predloga za posvetovalni referendum, mimogrede to povem, ker je vaš cilj dosežen. Ker vaš cilj, še enkrat, ni, da boste vprašali volivke in volivce, kaj naj se zgodi zdaj s to novelo? To vas ne zanima. Vi ste samo želeli, da se ta komisija takoj ustanovi, da ne bi slučajno slučajno zapadla pod določbe te novele. Pa kljub temu, da smo vam zagotavljali, da temu ne bo tako, ste šli s tem posvetovalnim referendumom naprej in ga tudi zdaj niste umaknili. Morda zato, ker bi se tako še bolj jasno pokazalo, da ste ga res ta institut zlorabili.

In tisto kar sem pa prej govorila je pa, da novela zagotavlja pravno varstvo poslancu, ki je član preiskovalne komisije in je predlagan za pričo. To je to kar ste vi naredili pri tej ustanovljeni preiskovalki glede Gen-I in Star Solar, kjer ste, mimogrede, tudi mene predlagali za pričo, pa nimam pojma kaj naj bi jaz sploh povedala. S tem, da itak to, kar vi... /oglašanje iz klopi/, gospod Tanko, samo trenutek, itak to kar vi zdaj, ne vem, pišete, za vsako pričo je treba povedati, o čem bo izpričala, kaj bo z njenim pričanjem dokazano in tako naprej. Ja, smejte se, ampak dejstvo je, gospod Tanko, vi ste tukaj toliko časa v tem parlamentu in zlorabljajo se ti instituti, ki so seveda, to je pa treba povedati, namenjeni ljudem s politično integriteto. Instituti parlamentarizma so namenjeni ljudem, ki jih ne bodo zlorabljali. Tem ljudem so namenjeni. In če takih ljudi ni v parlamentu, imamo potem to, kar imamo. Predlagana cela poslanska skupina Svoboda za pričo, kar je spet eklatantna zloraba procesne možnosti v tej preiskovalni komisiji. Eklatantna zloraba. In naj državljanke in državljani vedo, da se parlamentarni instituti tukaj zlorabljajo, zlorablja se parlamentarna preiskava, zato je čas, da tem storimo konec in bomo storili konec, najprej s to novelo. Če bo potrebno, potem še s kakšno novelo, naj gredo akti o odreditvi parlamentarne preiskave na zahtevo, ne bodo šli kar tako po uradni dolžnosti, ker je predlagateljica predstavila kot, da bodo kar po uradni dolžnosti šli, da bomo kar samega tja poslali, na zahtevo na Ustavno sodišče in naj Ustavno sodišče pove, ali je akt o odreditvi parlamentarne preiskave v skladu z Ustavo. Najbolj pomembno, da ne posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Ne bodo, poslanke in poslanci, kršili človekovih pravic in temeljnih svoboščin naših državljanov, ne bodo. Temu bomo naredili konec. To je prvo ... /oglašanje iz klopi/ Mogoče želi gospod Hoivik kaj povedati? To je prvo.

Drugo, ne boste se igrali s tem, kdo bo poklican za pričo. Za pričo bo poklican tisti, za katerega se bo utemeljilo, kaj ve in o čem naj izpove. In se ne boste s tem igrali in si sami zamislili koga boste imeli v parlamentarni preiskavi, ker to ste si zamislili in ste pač tri izbrali po ključu, najverjetneje, tisti trije, ki najmanj govorijo predvidevam, predvidevam. Ampak zlorabili ste parlamentarno preiskavo, ker vemo kaj je zakonodajno-pravna služba povedala, in tudi pravna služba Državnega sveta, mimogrede, o tej dotični parlamentarni preiskavi glede Gen-I in Star Solar, ki bo sedaj tekla, ker novela nanjo ne bo vplivala. Tako je in vem, da imam prav, ker se zlorabljajo ti instituti, zlorabljajo za vaše politične igrice, lahko tudi za politične igrice kakšne koalicije. Velja za oboje. Ne boste poslanke in poslanci se igrali s človekovimi pravicami naših državljank in državljanov. In tudi ne s pravico poslancev, da bodo sodelovali pri parlamentarni preiskavi, tako da jih boste predlagali za pričo. In to sta dve poglavitni rešitvi, ki to naslavljata. In tudi ne boste se konec koncev igrali s tragedijami ljudi iz preteklosti. Naj Ustavno sodišče pove, ko se boste izmislili še kakšno parlamentarno preiskavo, ali je ta v skladu z Ustavo, ali je zakonita, ali je določen namen, ali je konkretizirana, ali se točno ve, kaj bo preiskovala, ali so dokazi podani. Tako je in tako mora biti v urejeni državi. Pri parlamentarni preiskavi se uporablja Zakon o kazenskem postopku. Parlamentarna preiskava ni kar nekaj, ni kar nekaj. Marsikdo lahko pride pred parlamentarno preiskavo oziroma pred komisijo in marsikaj se tam lahko krši in to želimo mi zaščititi od kogarkoli. Kot sem že rekla, zakon bo veljal za opozicijo, bo veljal za koalicijo in bo veljal tudi za Državni svet in teh obvodov preko Državnega sveta pač več ne bo in teh igric s člani preiskovalnih komisij pač več ne bo. Boli? Boli, ampak je za zaščito ljudi tam zunaj, vseh tistih, ki se lahko znajdejo v parlamentarni preiskavi ne samo kot preiskovanci, tudi kot morda nedolžni mimoidoči. Tako, da to je prva stvar.

Kar se tiče pa posvetovalnega referenduma, posvetovalni referendum je namenjen temu, da se ljudi vpraša, kako oziroma ali naj se uredi neko določeno vprašanje, ki je splošnega širšega družbenega pomena za vse. In kar sem opazila, kar se je dogajalo sedaj, je, da se je zasledovalo ta rok 30 dni, kjer je bila parlamentarna praksa takšna, da ko je bil vložen predlog za posvetovalni referendum, smo pospravili zakon, ker po navadi se je to vložilo preden, pred glasovanjem - tik pred glasovanjem o zakonu se je vložilo, ne, kako neverjetno, a ne - zato, da se je zakon pospravil za 30 dni oziroma da se je ta predlog odložil za 30 dni v predal. Neumnost, ki je še nisem videla nikjer, ker roki v pravu niso določeni za to, da nekdo ne dela nič in niso določeni za to, da so organi pasivni. Roki so vedno določeni zato, da tisti, ki so mu namenjeni, da so aktivni, ali državni organi ali pa posamezniki. Nikjer niste videli, da mora nekdo čakati 30 dni, ne vem, preden vloži tožbo ali pa da ko tožba pride na sodišče, da mora sodnik za 30 dni dati v predal - neumnost, ki je ostala, ko je bil določen še predhodni zakonodajni referendum in se zdaj uporablja za posvetovalni referendum. In ta stvar se je zlorabljala; ko ni bilo več ničesar drugega, je pa opozicija vložila predlog za posvetovalni referendum in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo spomnila, da lahko predlog za posvetovalni referendum vloži samo en poslanec. In potem ga pa umakne pa ga drug vloži pa ga umakne pa ga tretji vloži pa ga umakne pa gre leto naokrog. In tako zavlačevanje zakonodajnega procesa je ne-, prvič, neetično, neetično za poslance, drugič pa tega si naši državljani ne zaslužijo; verjetno nas niso za to volili, da ne bomo delali, ne, da ne bomo sprejemali odločitev. Ta dva instituta, kot sem povedala, parlamentarna preiskava in posvetovalni referendum sta najbolj zlorabljena instituta in zato je treba njuno uporabo spraviti nazaj v ustavne okvire. V ustavne okvire. Parlamentarna preiskava naj bo namenjena temu, čemur je namenjena, naj bodo akti o odreditvi parlamentarne preiskave zakoniti, ustavni, naj točno določajo, kakšna odgovornost se preverja, v katerem obsegu se preverja - tudi to ne, ker časovno bi mi kar malo šli v preteklost, ne, tako daleč v preteklost, ne, pa preverjali, ne vem, ljudi, ko sploh niso bili še recimo javni funkcionarji, ne, vse to bi počeli, vse to bi počeli. / oglašanje iz dvorane/ Ja, res je, res je, res je, vam bo povedal predstavnik Zakonodajno-pravne službe, če meni ne verjamete. Glejte jaz vem, da boli to kar govorim ampak imam prav. Ja, imam, imam prav. Parlamentarno preiskavo bomo spravili nazaj v zakonite in ustavne okvire in Zakon o parlamentarni preiskavi, novela zakona določa ravno to. Ali se bojite tega, da bi bil akt o odreditvi parlamentarne preiskave neustaven. Če se tega bojite, potem niste v pravi državi. Potem je kakšna druga država za vas, ne Republika Slovenija, ki je pravna država, kjer je Ustava poglavitni pravni akt, s katerim morajo biti usklajeni vsi drugi, nižji pravni akti, da sploh ne govorim o posamičnih pravnih aktih, kot je akt o odreditvi parlamentarne preiskave in drugo. Norca delati se iz poslancev, ki so člani preiskovalnih komisij, tudi temu je treba narediti konec, ker vidim, da se je taka praksa začela. Vsak poslanec, ki je član preiskovalne komisije, bo imel na voljo pravno varstvo, takšno, kot je zapisano v noveli Zakona o parlamentarni preiskavi. To vas ne bi smelo motiti, ker se boste morda sami znašli kdaj v taki situaciji.

In posvetovalni referendum - posvetovalni referendum naj postane spet posvetovalni referendum. Če imate resen namen, vprašajte ljudi prej, preden je spisana novela zakona, ne pa tik pred glasovanjem. In ponovno poudarjam, prvak stranke Nova Slovenija je zelo jasno povedal, kakšen namen zasledujejo s tem posvetovalnim referendumom. Zelo jasno. Namen je bil, da se ustanovi komisija v zadevi Gen-I, Star Solar, ker niso verjeli, pa ne vem, zakaj niso verjeli, da bo ta komisija ustanovljena, ne glede na to novelo, ker mi vemo, bom rekla kar za celo poslansko skupino, da zakoni veljajo za naprej, ne za nazaj, za naprej. In si želim, da parlamentarna preiskava ni več instrument političnega obračunavanja med političnimi strankami in merjenja mišic. Naj bo namenjena temu, čemur je namenjena, in naj bo posvetovalni referendum namenjen temu, čemur je namenjen, ne pa temu, da se zavlačujejo zakonodajni postopki. In na tem bom vztrajala zato, ker je pravo tukaj zato, da ga uporabljamo skladno z njegovim namenom, ne zato, da iščemo luknje, obračamo besede, da si izmišljujemo, kako bomo kaj prilagodili, ker vedno se to da. Veste, če nimate ljudi z integriteto, se bo vedno našel obvod zakona. Nikoli ne boste imeli zakona, ki bo tako popoln, da bo naslovil čisto vse možne situacije. Kako zelo se da zakon obiti, imamo celo vrsto primerov, celo vrsto primerov bo treba spremeniti. Še kakšen zakon tudi, ki je na najvišji ravni, zato da se ti obvodi ne bodo več dogajali. Povem pa tako še enkrat, če imamo ljudi poštene, če imamo ljudi, ki uporabljajo pravne institute skladno z njihovim namenom, potem mi ne rabimo vsega zapisovati, pa mi ne rabimo zakonov, kjer bomo imeli do pičice natanko vse zapisano, če pa tega nimamo, potem pa to rabimo. In zato rabimo zdaj novelo Zakona o parlamentarni preiskavi, ki bo zaščitila tiste, ki so v parlamentarni preiskavi šibkejši. In to so preiskovanci. Nihče me ne bo prepričal drugače. Preiskovanec je vedno šibkejša stran, vedno. In konec koncev tista pomembna določba še, da bo imel član preiskovalne komisije, poslanka ali poslanec, pravno varstvo v primeru, da bo predlagan za pričo, da se ne bo tega izkoriščalo.

Kar se tiče pa posvetovalnega referenduma je pa druga stvar. Tukaj pa sem že predlagala izvedbo nujne seje Komisije za poslovnik. In tudi če je zavrnjena, moj predlog, če je zavrnjen, bom vztrajala naprej, da se neha izrabljati teh 30 dni za posvetovalni referendum, ker sicer je izgubil pomen, ker je pravzaprav izgubil pomen. In ponovno poudarjam, te spremembe bodo veljale za vse, za koalicijo, za opozicijo, za vse, ki lahko parlamentarno preiskavo predlagajo, za vse. Vsak predlog oziroma zahteva za parlamentarno preiskavo mora biti utemeljena, pravilna in ustavna in zakonita - in to je pravna država. In tako pravno državo moramo graditi, tako pravno državo moramo graditi. Političnih preigravanj preko parlamentarne preiskave in preko posvetovalnega referenduma, državljanke in državljani ne zaslužijo, ne zaslužijo. Raje se politično preigravajte na kak drug način, ne pa preko institutov, ki, kjer so celo pooblastila smiselno iz kazenskega postopka, ne pa preko teh institutov. Politično preigravanje preko teh institutov je zavržno. Predlagam seveda, kajne, kot predlagateljica novele Zakona o parlamentarni preiskavi, ki je tako boleča, vidim, to že nekaj pomeni, kajne, tak zelo, tak odpor, a veste, tak odpor, ki je že kar malo oseben, me zelo čudi. To pomeni, da res nekaj boli, da res nekaj boli, mogoče pa ne bo moglo, se ne bo moglo več na tak način igrati, kot se je, kajne, ker je to tak preveč, prevelik odpor je to. Ker, če boste tudi vi, kajne, pa verjamem, da boste rekli, da ste za pravno državo, da ste za ustavnost in zakonitost, jaz ne vem česa se bojite potem? In to, da bo za 30 dni, ne bo, bo ustavljeno imenovanje, Komisije za parlamentarno preiskavo, pa lepo vas prosim. Povejte mi prosim, koliko preiskovalnih komisij je končalo delo, ki so bile ustanovljene, ker so delale leta in leta in leta in leta in to vas zdaj moti, ker je 30 dni časa za to, da se kvalificirani predlagatelji potem pač podajo zahtevo na Ustavno sodišče ali pa ne, kajne, to vas moti. Preveč se upirate in meni je to sumljivo, imam subjektivni občutek, seveda lahko nimam pravega, ampak upirati se nečemu, ko daješ nek posamični pravni akt v presojo Ustavnemu sodišču, pomeni, da imaš nekaj za bregom. Ampak veste kaj, jaz mislim, da bo ta novela sprejeta in jaz mislim, da kakršnekoli igrice bi se vi šli, da bi državljani vam tudi svoje povedali, ker mi moramo državljane ščititi in jaz jih bom ščitila vedno, tudi pred poslankami in poslanci, ki želijo preiskovati preko preiskovalnih komisij. Naj preiskujejo, ampak naj preiskujejo v okviru Ustave in v okviru zakona, ne kar vsevprek, zato, ker je politično to zanje ugodno, zato, ker bodo lahko v javnosti skomunicirali nekaj kot velik škandal.

Zadnjič je prišla k meni ena novinarka, me je vprašala, če so kakšne umazane igrice v politiki, ne in sem rekla z veseljem, da v umazanih igricah nikoli nisem bila udeležena, res z veseljem, zaradi tega, ker ljudje nekako vidijo, kakšen si in te potem niti ne vabijo v te igrice. Ampak, jaz si kot državljanka ne želim, da bi kdorkoli, pa naj bo to sodišče, katerikoli drug organ ali pa poslanke in poslanci, ki sodelujejo v parlamentarni preiskavi, da bodo kakorkoli neustavno, nezakonito posegali v moje ustavne pravice, moje človekove pravice in temu bomo naredili konec. Temu bomo naredili konec in temu je namenjena novela o parlamentarni preiskavi, samo temu in posvetovalni referendum, ja, morali se bomo naučiti, da ga uporabljamo skladno z namenom, takrat, ko nas bo res zanimalo in bo šlo za takšno vprašanje, na katerega mi sami ne bomo mogli odgovoriti, ker veste, volivke in volivci so nas izvolili zato, da bomo odločali namesto njih, kajne, zato so nas izvolili, kajne, ne, da se bomo igrali tukaj s temi instituti. Takrat, ko pa bo prišlo do takega vprašanja, ki se tiče, ki ima tolikšen družbeni pomen, moralni pomen, da takrat, takrat jih pa bomo vprašali kaj oni mislijo in najbolj iskreno se bo to videlo takrat, ko ne bo zakon tik pred glasovanjem, pa vložiti potem predlog za posvetovalni referendum.

Tako, da to, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, toliko z moje strani.

Mene bo sedaj zamenjal kolega Rastko Vrečko. Upam, da sem povedala dovolj jasno in ponovno poudarjam, ne želimo si zlorab teh dveh parlamentarnih institutov. Želimo si, da se uporabljata tako in na način kakor sta bila tudi vzpostavljena. Jaz verjamem, da tisti, ki so pisali tako Ustavo kot Poslovnik Državnega zbora kot konec koncev tudi Poslovnik o parlamentarni preiskavi in Zakon o parlamentarni preiskavi niso si mogli misliti kaj vse se bo porodilo v glavah poslank in poslancev za to, da bodo drug drugim politično obračunavali. Naša Slovenija je praznovala 33 let od nastanka in mislim, da je čas, da parlamentarno preiskavo spravimo tja, kamor kjer je mesto pravzaprav in prav tako posvetovalni referendum. Hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala lepa. Besedo sedaj predajam doktor Vidi Čadonič Špelič. Izvolite.

Naj rečem hvala lepa.

Pa bom rekla za to učno uro. Hvala, gospa predsednica. Ste predsednica Državnega zbora, vendar ste samo prva med enakimi. Zdaj sem začutila, da vam grejo procesi v državnem zboru, če jih predlaga opozicija, na živce, ker je bilo to vendarle čutiti. Uporabili ste zelo, zelo velikokrat besedo zloraba in mislim, da je že to zloraba parlamentarne procedure, če se legitimen, s Poslovnikom skladen predlog znajde pred poslanci. Torej, poslanke in poslanci, slovenska javnost, jaz se vam opravičujem, ker smo si v Novi Sloveniji upali predlagati ta referendum. Pravna služba ni niti z eno besedo rekla, da smo kršili Poslovnik. Nihče razen predsednice, ki nam je povedala, da smo nebodigatreba in da bomo odslej delali tako kot bo rekla ona oziroma opozicija, ni ugovarjal vsebini naše točke, o kateri bomo seveda glasovali in koalicija ima večino in bo izglasovala točno to, kar bo želela. Ob tem res ni bilo nobene potrebe, da bi se poslanci počutili krive, da bi se počutili kot drugorazredni, zato ker ne mislimo tako, kot misli predsednica Državnega zbora in to se mi ne zdi prav. Ni bilo nobenih vsebinskih odgovorov na naš vsebinski predlog. Bili so samo čustveni odzivi, kako smo mi imeli nekaj za bregom in kako se mi nečesa bojimo. Nič, ničesar se ne bojimo in nič nimamo za bregom. Ker če bi imeli kaj za bregom, ne bi prišli pred vas s predlogom, ki je spisan v skladu s Poslovnikom. In zato prosim, spoštovana predsednica in koalicija, ne nas žaliti, lahko nam nazaj, seveda ugovarjate vsebinsko, ne pa nam žaliti, da ne rečem celo žugati, kako bo odslej naprej: kaj bomo poslanci smeli in kaj ne bomo smeli. In to izvajanje, gospe predsednice je jasen znak, da smo imeli prav, da nismo zaupali oziroma smo očitno izpostavili nekaj, kar je imela predlagateljica, kot je sama rekla, za bregom. In jaz bom zdaj naštela tisto kar mi mislimo, da ni dobro pri tem zakonu, ampak bom vsebinsko naštela. Poglejte, zakon je bil vložen v proceduro istočasno, kot je bila vložena zahteva za preiskavo Gen-I, istočasno. Zelo se je hitelo, saj smo bili priča skrajšanemu postopku, imeli smo nujne oziroma izredne seje za sprejem tega zakona. To se pravi, nekam se je zelo mudilo. Ne vemo zakaj. Mi smo izkoristili parlamentarno možnost vložitve predloga, nič drugega, in pri tem nismo nikogar žalili. Smo pa na glas povedali takrat in tudi sedaj, kaj vsebinsko mislimo, da ni prav. Pa bom še enkrat ponovila. Ni prav hitenje, ker ne vidimo za hitenje nobene potrebe. In ni prav spreminjanja igre sredi mandata. To so naši vsebinski pomisleki, zato smo si upali, kljub temu, da smo razhudili predsednico, vložiti ta predlog.

In če grem še k besedam predsednice, da je Slovenija pravna država in tisti, ki si tega ne predstavljamo po njeno, da živimo v nepravi državi. Ne zdi se mi prav, da nas je tako naslovila. Mi v Novi Sloveniji živimo v pravi državi in to je država Slovenija. In nihče, nihče nas ne bo pošiljal nikamor drugam ne glede na to koliko glasov imate. Koalicija, prosim, ne pošiljajte nas iz te naše ljubljene države, ker smo bili zraven, ko je nastajala.

In zdaj še nekaj o plemenitem namenu. Nisem mislila o tem govoriti, zdaj pa bom, ker je tudi gospa predsednica omenjala različne preiskovalne komisije. Spoštovani vsi, če res živimo v pravni državi, in jaz še vedno verjamem, da živimo, potem naj zaboga vaš predsednik Vlade Robert Golob pride pred eno od preiskovalnih komisij. Naj pride in naj priča. Naj pove svojo resnico, ki jo je obljubil javnosti pred kamerami oktobra lani. Kot članica preiskovalne komisije sem večkrat predlagala, da pride, in kot članica preiskovalne komisije ga še vedno čakam. Toliko o pravni državi.

Želim si, da bi s tem vsaj z moje strani zaključili razpravo, da bi poslušali seveda druge poslanke in poslance in da bi šli odločati v skladu z vsebinami, ne pa s subjektivnimi ocenami in občutki. Hvala lepa.