Lepo pozdravljeni!

Začenjam 45. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Lepo pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in ostale prisotne!

Obveščam vas, da imamo eno menjavo, in sicer poslanec Robert Janev nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red seje, kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O UREDITVI DOLOČENIH VPRAŠANJ ZARADI KONČNE RAZSODBE ARBITRAŽNEGA SODIŠČA NA PODLAGI ARBITRAŽNEGA SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE,

ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada in je bil 14. 6. 2024 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 90. seji na predlog predlagatelja zakona sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo imamo na voljo mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet. Amandmaje so v poslovniškem roku vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, naknadno pa so isti predlagatelji vložili spremembo amandmajev k 2. in 3. členu.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi, v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili še glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj. Verjetno se strinjamo.

Besedo najprej dajem predstavniku predlagatelja predloga zakona, to je državni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano magister Ervin Kos.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovani!

S predlogom spremembe zakona, ki ga obravnavamo na današnji seji, želimo v čim večji možni meri omiliti posledice, ki so po razglasitvi sodbe Arbitražnega sodišča vplivale na slovensko ribištvo. V predlogu zakona tako urejamo nadomestilo ribičem zaradi izpada dohodka, ki je posledica oviranja gospodarskega ribolova s strani hrvaških ribičev in hrvaških organov, ter pravno pomoč ribičem, zoper katere so bili uvedeni prekrškovni postopki s strani organov Republike Hrvaške.

Državna pomoč oziroma nadomestilo ima velik pomen za ribiče, ki opravljajo gospodarski ribolov in na katere je arbitražna razsodba neposredno vplivala. Del morja, ki je v skladu z arbitražno razsodbo pripadel Republiki Sloveniji, predstavlja kar približno petino slovenskega ribolovnega območja, na katerem pa slovenski ribiči ulovijo pomemben delež svojega ulova. Zaradi stalne prisotnosti tujih plovil v morju Republike Slovenije, ki ovira opravljanje rednega gospodarskega ribolova slovenskih ribičev, je tem ribičem treba nadomestiti izpad dohodka z namenom, da bodo lahko še naprej izvajali svojo dejavnost. Nadomestilo se bo dodelilo pod pogoji, ki sledijo smernicam Evropske komisije o državni pomoči v sektorju ribištva in akvakulture. Nadomestilo se ribičem izplačuje že od leta 2018 dalje. Tokratna sprememba zakona pa je nujno potrebna, ker je s koncem leta 2023 na ravni EU prišlo do sprememb pravil, ki urejajo državno pomoč za ribištvo in akvakulturo. Predlog zakona tudi podrobneje opredeljuje pravno pomoč ribičem, katere stroške krije Republika Slovenija. Ribiči so fizične in pravne osebe, ki so državljani Republike Slovenije ali imajo svoj sedež v Republiki Sloveniji in so imetniki dovoljenj za gospodarski ribolov. Republika Slovenija že sicer po trenutni pravni ureditvi nudi pravno pomoč, ki zajema stroške izvajalca pravne pomoči in stroške postopkov pred organi Republike Hrvaške. Predlog sprememb zakona pa dodatno določa, kaj pravna pomoč sploh zajema, če oziroma ko bi hrvaški organi začeli s postopki prisilne izterjave pravnomočnih ter izvršljivih glob proti slovenskim ribičem. Dodatna ureditev pravne pomoči vzpostavlja pravno varstvo ribičem na način, da odvetniki oziroma odvetniške družbe zavarujejo pravice ribičev oziroma v primeru varščin in prisilne izterjave takoj nudijo pravno pomoč in odpravijo nastalo materialno škodo ribičem. Prisilna izterjava bi slovenske ribiče postavila v brezizhodni položaj in bi lahko ogrozila njihovo eksistenco. Pri prisilni izterjavi gre za neprostovoljno dejanje, zato v tem primeru država vzpostavlja mehanizem, s katerim se bo slovenske ribiče zaščitilo, ki pa ne pomeni priznanja pristojnosti hrvaških organov v slovenskem morju. Današnji predlog spremembe zakona dodatno ureja nudenje pravne pomoči tudi v primeru prisilne izterjave. Predlog tako ne zajema prostovoljnega plačila glob, kazni in drugih stroškov.

V zvezi z obravnavanim predlogom smo v sodelovanju z ostalimi resorji, ki jih predlog zadeva, podrobno preučili tudi mnenje in pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora ter v skladu s podanimi pripombami pripravili amandmaje. Glede na navedeno menim, da je zakon pripravljen za obravnavo in sprejem s strani Državnega zbora.

Hvala za besedo.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Špeli Maček Guštin.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti in dala pisno mnenje, ki ste ga prejeli 21. junija 2024. S predlogom zakona se spreminjata 15. in 21. člen veljavnega zakona, ki urejata nadomestilo zaradi izpada dohodka zaradi oviranega gospodarskega ribolova oziroma pravno pomoč ribičem. Uvodoma smo opozorili na pomanjkljivo obrazložitev členov, ker ta zgolj povzema besedilo teh členov, ne pojasnjuje pa vsebine predlaganih rešitev in s tem ne komentira namena in medsebojnih povezav teh rešitev, kar seveda otežuje tudi presojo ustreznosti predlagane ureditve z vidika pristojnosti naše službe. Pri 1. členu predloga zakona smo tako opozorili na nejasnosti besedila glede naziva nadomestila, ki je tam urejeno, potem pogojev zanj in tudi glede izračuna nadomestila. Pri 2. členu predloga zakona so bile naše pripombe bolj kompleksne. Opozorili smo na sporno širitev vsebine ureditve v primerjavi s predmetom urejanja zakona v celoti, ki se nanaša na ureditev določenih vprašanj v zvezi z razsodbo Arbitražnega sodišča, in v ta krog po naši oceni ne spada vključitev mednarodnega prava mimo oziroma poleg arbitražne razsodbe in tudi ne urejanje pravnega učinkovanja odločb in postopkov organov Republike Hrvaške v zvezi s tem. Predlagana ureditev v tem delu poleg širitve predmeta zakona, namreč ne bi ustvarila pozitivnih pravnih učinkov, lahko pa bi imela negativne pravne učinke. Tak poseg v vsebino zakona bi povzročil tudi notranje neskladje tako z naslovom zakona, s 1. členom, ki opredeljuje vsebino zakona in vsemi ostalimi členi, ki se nanašajo izključno in neposredno na arbitražno razsodbo, zato je po naši oceni treba predlagano širitev vsebine odsvetovati. Z vidika ustavne ureditve smo izpostavili vprašanje skladnosti, zlasti z 8 in 153 členom Ustave, opozorili smo pa tudi na možno nasprotovanje načelu suverenosti kot avtoritete države in skupaj s tem nasprotovanje načelom demokratičnosti, pravne države in delitve oblasti. Samo izvajanje pravne pomoči je v predlogu zakona nejasno urejeno, kar bi lahko na izvedbeni ravni predstavljalo neskladje z vidika 120. člena ustave, po katerem mora biti delovanje upravnih organov v bistvenem urejeno že na ravni zakona.

Torej, predlagane rešitve je treba v določenih delih ustrezno popraviti, tudi dodatno pojasniti in dograditi tudi sistem prehodnih določb. Ugotavljam pa, da so vloženi amandmaji. Torej, problematika tega predloga zakona je večplastna, verjetno so možne tudi različne rešitve pri usklajevanju z našimi pripombami, vendar ti vloženi amandmaji, vloženi s strani poslanskih skupin koalicije, odpravljajo naše glavne pomisleke iz našega pisnega mnenja in tudi vsaj deloma je na ta način dopolnjena obrazložitev predlaganih rešitev, tako v tem delu nimamo več pripomb.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, državnemu sekretarju, gospodu Marku Štucinu.

Hvala lepa, predsedujoča.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Torej, kot smo tudi že slišali prej državnega sekretarja z Ministrstva za kmetijstvo, je Vlada pripravila Zakon o spremembi Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe Arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, s katerim, kot je bilo rečeno, se spreminjata 15. člen, ki ureja vprašanje nadomestil za izpad dohodka zaradi oviranega gospodarskega ribolova, in 21. člen, ki se nanaša na pravno pomoč ribičem. S predlaganimi spremembami se zagotavlja oziroma zasleduje cilj, da se ribičem nadomesti izpad dohodka, do katerega je prišlo zaradi hrvaškega nepriznavanja arbitražne razsodbe ter poravna stroške v zvezi z zagotavljanjem pravne pomoči ribičem. Predlagane spremembe ZOR so potrebne zaradi različnih razlogov. Sosednja Hrvaška arbitražne razsodbe, kot vemo, ne priznava, čeprav je arbitražno sodišče v delni razsodbi odločilo, da Hrvaška ni imela pravice zahtevati razveljavitve arbitražnega sporazuma in da ta ostaja v veljavi. Hrvaška policija in ribiška inšpekcija tako še naprej izrekata globe slovenskim ribičem, ki lovijo na tem območju. Tako postopanje je v jasnem nasprotju z mednarodnim pravom in slovenskimi predpisi, zdaj pravna pomoč slovenskim ribičem bo torej nudena zgolj z namenom, da se zavaruje njihove pravice oziroma odpravi škoda, ki bi nastala kot posledica protipravnega ravnanja druge države, in nikakor ne pomeni priznanja ravnanj hrvaških oblastnih organov na slovenskem ozemlju. S tem se tudi v ničemer ne spreminja stališča Slovenije glede veljavnosti arbitražne razsodbe in z njo določene meje na kopnem in morju. Odločbe hrvaških organov o izrečenih globah so v nasprotju z ustavnim redom Republike Slovenije in mednarodno pravnimi obveznostmi Republike Hrvaške in zato brez pravnih učinkov v Republiki Sloveniji.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem še predstavniku Državnega sveta, gospodu Rajku Fajtu.

Lep pozdrav!

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Spoštovane gospe in gospodje!

Komisija za državno ureditev je predlog zakona obravnavala na 23. seji, 1. 7. 2024. Na komisiji je bilo izpostavljeno, da je nujno zagotoviti pomoč ribičem, saj je bilo do sedaj uvedenih že preko 3 tisoč 500 prekrškovnih postopkov in gre za velik pritisk na ribiče in njihove družine. Vsote glob pa so izjemno visoke, tudi po nekaj 100 tisoč evrov na posameznika.

Sicer pa so člani komisije izpostavili nekaj vprašanj glede rešitev v predlogu zakona. Kot prvo so prosili za pojasnila glede vsebinskih razlik med obravnavanim predlogom zakona in predlogom zakona, ki ga je pred časom v zakonodajni postopek vložila Poslanska skupina SDS, ki je bil zavrnjen z argumentom, da bi s predlaganim načinom finančne pomoči ribičem bil ogrožen arbitražni sporazum. Komisija je izpostavila torej, da v obeh primerih, torej to, kar je predhodni predlog in pa zdaj ta predlaga, torej gre v obeh primerih za poravnavo škode, ki bi jo opravila Republika Slovenija, in potem ne vidimo bistvene razlike med prejšnjim in tem predlogom. Seveda je pa predstavnik Ministrstva za zunanje in evropske zadeve pojasnil, da bi po oceni Vlade neposredno poplačilo glob, kot je bilo predlagano s poslanskim zakonom, pomenilo priznanje hrvaške jurisdikcije, zato je Vlada s svojim predlogom zakona izhajala iz tega, da bodo ukrepi izvedeni le v skrajnem primeru, če bi Hrvaška sprožila prisilne izterjave izrečenih glob. Komisija je izpostavila zapis v petem odstavku 1. člena predloga, v katerem piše, da se nadomestilo dodeli v višini do 60 procentov izračunanega izpada dohodka glede na razpoložljiva sredstva in ne presega 30 tisoč evrov na upravičenca na leto. Ker je zapisano, da gre za izplačila glede na razpoložljiva sredstva v proračunu, se je postavilo vprašanje, ali v primeru nezadostnih sredstev ne bi prišlo do izplačil nadomestila, kar je nedopustno glede na situacijo, v kateri so se znašli ribiči brez svoje krivde. Komisija je opozorila, da je nedopustno tudi, da bi prišlo do zamikov pri izplačilih nadomestil, kot je to v primeru, na primer, izplačevanja odškodnin kmetom v primeru škod, ki jih povzročajo zveri. Torej, izpostavljeno je bilo vprašanje glede definiranja rokov, v katerih bodo pokrite morebitne izvršbe za izrečene globe, saj gre za ukrep, ki mora biti izveden takoj, ko pride do kritične situacije. Prav tako je komisija izpostavila enajsti in dvanajsti odstavek 1. člena predloga zakona in poudarila, da je posamezniku škoda, zaradi katere prejme nadomestilo in manj kot v petih letih preneha z dejavnostjo ali plovilo prenese v države izven EU, škoda pa je bila izračunana recimo za leto 2023, in zato je nesmiselno, da bi moral ta denar vrniti, saj je utrpel dejansko škodo, ki mu je bila potem na osnovi ocenitve povrnjena. V zvezi s tem je komisijo zanimalo, zakaj mora biti morajo biti te pomoči potrjene na nivoju Evropske unije in kaj se bo zgodilo, če Evropska komisija ne bo dala soglasja za izplačilo nadomestil. Predstavnik ministrstva je pojasnil spremembe pri izplačani pomoči.

Prav tako je v nadaljevanju komisija glede 2. člena predloga zakona, ki govori o pravni pomoči, opozorila, da v drugem odstavku piše, kaj obsega pravno pomoč, in jo je zanimalo, kako bo na primer zagotovljena pravna pomoč v primeru zasega nepremičnin, ki jih imajo ribiči na Hrvaškem ali v tretji državi, in kako bi se nadomestila škoda zaplembe nepremičnine, če bi se Hrvaška odločila sprožiti takšne postopke zaradi neplačanih glob in katero ministrstvo bo ponudilo pravno pomoč. Prav tako je člane komisije zanimalo, kako bo urejeno, če pride recimo do smrti nosilca gospodarske dejavnosti ribolova, kazni pa preidejo na njihove dediče, in ali bodo tudi dediči upravičeni do pravne pomoči države. Tukaj je bilo s strani predstavnikov ministrstva pojasnjeno in poudarjeno, da gre za relevantna vprašanja, o katerih so razmišljali tudi sami ob pripravi predloga zakona. Izpostavljeno je bilo, da je predvideno, da bi se ukrepi za poplačilo glob v primeru prisilne izterjave izvedli takoj in po plačilu globe bi bili vsi ukrepi proti posameznem ribiču, posameznemu ribiču odpravljeni, torej, ne vem, zaseg premoženja, zapor in tako dalje.

Prav tako še je bilo pojasnjeno, da bo Vlada način izvedbe in financiranja pravne pomoči za ribiče podrobneje določila v podzakonskih aktih v obrazložitvi predloga zakona. Piše torej, da javnost ni sodelovala pri pripravi predloga in komisija je zato opozorila, da bi morali biti vsaj ribiči vprašani za mnenje o predlaganih rešitvah, glede na to, da je od tega od tega odvisno njihovo delo. Predstavnik ministrstva je pojasnil, da je njihovo ministrstvo v stalnih stikih z ribiči, z njimi so kontaktirali in se srečevali tudi po odločitvi evropskega sodišča.

Prav tako je bilo zastavljeno tudi vprašanje, kako Slovenija na delu ozemlja, ki je bil opredeljen z arbitražnim sporazumom, izvaja efektivno oblast in na kakšen način poteka komunikacija s sosednjo državo glede reševanja položaja ribičev. Glede izvrševanja efektivne oblasti Slovenije nad slovenskim morjem je bilo pojasnjeno, da policija in ribiška inšpekcija izdajata kazni za vse nedovoljene prehode z arbitražo, arbitražo določene meje in za izvajanje gospodarskega ribolova s strani hrvaških plovil. Kazni se izdajajo dnevno in na ta način država izvaja efektivno oblast nad slovenskim morjem.

Po opravljeni razpravi je komisija z enim glasom za in sedmimi vzdržanimi predlog zakona podprla.

Hvala.

Hvala lepa. Preden začnemo razpravo, samo opozorim, da me, če nameravate navajati podatke, ki so varovani na podlagi zakona, o tem predhodno opozorite, da v skladu s 1. členom Poslovnika sejo zapremo za javnost. In zdaj še eno pooblastilo, poslanka Iva Dimic nadomešča poslanko doktorico Vido Čadonič Špelič.

Prehajamo na razpravo. Besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Ja, Anja Bah Žibert.

Hvala lepa za besedo.

Jaz bom seveda nekako tudi potegnila vzporednice s predlogom zakona, ki smo ga pred časom oziroma pred kratkim vložili v Slovenski demokratski stranki in je zagotovo tudi naslovil aktualno problematiko. Problem tega pa je, da je ta problematika široka in bistveno širša od tega, kar tudi danes predlagate v svojih rešitvah, nekatere zadeve tudi povedala, zakaj tako mislim.

Najprej mora biti povsem jasno, da je naš predlog nastal takrat kot odziv na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je ugotovilo, da Hrvaška ostro izpodbija uporabo in veljavnost omenjene arbitražne razsodbe, saj je 30. julija 2015 Slovenijo obvestila, da je arbitražni sporazum odpovedala. Slovenski ribiči so lahko razumno predvideli, da bodo njihova ravnanja v spornih vodah pomenila manjše kršitve po veljavni hrvaški zakonodaji. Tako je zapisalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Mi smo na podlagi tega predlagali konkretne rešitve za ribiče, ki so v bistvu glede na to odločitev ostali na suhem. Vse to, kar se jim je obljubljalo, da ne bo težav, da naj lovijo v tem delu nemoteno, se je izkazalo, da temu ni tako. Imajo težave, in danes poskušate te težave reševati tudi s tem zakonom. Zdaj pa mogoče samo nekaj. Jaz mislim, da je pravilna odločitev tudi to, kar so povedali sami ribiči: če se državi ne bosta dogovorili, se nihče ne bo. Mi sedaj seveda tukaj nekaj rešujemo, ampak od ministrstev, ki imajo ves trust, tudi pravnega, bi pričakovali, da bomo naredili dosti več, kar se tiče odnosa s sosednjo državo. Nam se je očitalo, da prodajamo suverenost. Jaz danes ne bom nastopala s primitivizmi, ki smo jih poslušali ob našem predlogu zakona, tudi ne z diskreditacijami, ki smo jih poslušali, ne tistih navideznih domoljubnih parol, ki ste jih takrat izrekali. S svojim ravnanjem pravzaprav vsak dan kažete, koliko vam je zares mar; ampak pustimo to, to je vaš način, naš je drugačen. Danes bom govorila o tem zakonu in povedala, da v bistvu ni bistvene razlike, zakaj v samem zakonu predlagate rešitev, kot je na primer ta, da je potrebno, bom rekla, podrobneje ali pa nekoliko drugače definirati pomoč, pravno pomoč, in pa seveda tudi, kar se tiče potem ostalega, tudi glede pomoči izpada dohodka za, bom rekla, omejeno delovanje. Zdaj pa poslušajte to: "Ne bomo," to je stališče svobode, "ne bomo dovolili, da se slovenskim ribičem omejuje ribolov v slovenskem morju." Kako ne? Nadomestilo je ravno za omejen ribolov. Nadomestilo je ravno zato, ker nekdo ne opravi svoje dolžnosti. Nadomestilo je ravno zato, ker naši ribiči ne morejo loviti, brez da bi imeli težave. Ali s tem ne priznavate, da nekdo drug prihaja sem in odloča o tem, ali bodo naši ribiči lovili ali ne in jim izrekajo kazni. Seveda, priznavate, ampak v svojem predlogu zakona ste celo vi, ki ste ga tako natančno pripravljali, in mi smo ga, zato ker so bile evropske volitve, tako ste govorili, mi smo ga, zato ker so bile evropske volitve, kot da niste doumeli razsežnosti odločitve Evropskega sodišča za človekove pravic. In na obljube, ki so bile ribičem dane iz leve Vlade, ste pripravili zakon, ki seveda ste ga zdaj pač popravili, ampak vseeno, kjer pa omejujete, kdo bo deležen tega denarja za nadomestilo izpada. Oprostite, ampak zakaj kilogrami rib? In še s tem ste se igrali, da najprej, mislim, da 300, 200, zdaj pa 500 kil jih mora ribič naloviti, da bo nadomestila deležen, tisti, ki jih pa nalovi 50, pa nima težav. Hkrati tudi pravzaprav, in to je bila tudi ena od pripomb Zakonodajno-pravne službe, niti konkretno ne vemo točno, kaj vse se počne, da se jim omejuje. Napisali ste v svojem odgovoru oziroma v pojasnilu na odboru pristojnem Državnega sveta, da so to različne zadeve in da jih ni mogoče opredeliti. Bi bilo fajn, da jih danes slišimo, da slišijo državljanke in državljani, kaj vse se počne v slovenskem morju. Kar se mi zdi še bolj žalostno iz tega predloga zakona, da po dveh letih do zdaj niste naredili nobenega koraka naprej v tem, da se dogovorimo s sosedo. Še več, priznavate celo to, da se bo to dogajalo še v prihodnje. In govorite tudi o izplačilih še za štiri leta naprej in tako naprej. Se pravi, naša zunanja politika in celotna politika ne misli pristopiti nekoliko bolj proaktivno k temu in odgovorno, da na koncu koncev vendarle pridemo do takšnega položaja, da nikomur ne bo v škodo, še najmanj slovenskim ribičem. Nam ste očitali, da bi s tem priznali kazni. V svojem zakonu, predlogu, napišete, da se bodo poravnavale izvršbe pravnomočnih kazni s strani Republike Hrvaške, pravnomočnih kazni. Veste, kaj pravnomočno pomeni? O tem, o čemer je odločeno resnično dokončno. Torej priznavate, da so te kazni dokončne, resnično zakonite? Nam ste pa očitali, da ne vem kaj želimo. Samo pomagati smo želeli slovenskim ribičem. In veste, je tudi razlika, je razlika. Na koncu se bo, če bo prišlo do izvršb, v bistvu bodo te izvršbe, zato, ker se bo na ta način poplačalo globe, izvršba je za to, da se poplača tisto, kar je bilo določeno s kaznijo. Razlika je v tem, da danes pač ribiči vedo, bodo vedeli, da se bo z izvršbo jim pomagalo, ampak veste kako je to živeti, da je nad tabo neka izvršba? To je tisti Demoklejev meč, ki sem ga takrat omenjala in ta ostaja. Ta ostaja, ker pač ta rešitev ne predvideva tega, da pač so oni postali prosti teh zadev, niso. Niso ostali prosti. In zato menim pač, da je ta rešitev nepopolna.

Zdaj tudi kot drugo pač omenjate, to sem že povedala, v redu, treba je nekako ugotoviti, kdo pač ima ta gospodarski ribolov in ta dnevnik zagotovo je en pokazatelj. Ampak še vedno menimo, da vsi tisti, ki ribarijo v te namene, da jih pač ne moremo omejevati s tem, koliko so ulovili. Ampak bi vsak, ki je omejen, moral prejeti nadomestilo. Dali ste tisto spodnjo mejo, ne vem, 50, to je pač logično. Nekje se tu pač vidi, kaj se je v bistvu sploh še uporabno in ne. Ampak generalno gledano pa mislim, da pač se te zadeve ne bi smelo in kot rečeno, ste z amandmajem prešli iz 200 na 500 kilogramov. Se pravi, tik pred zdajci. Verjetno ste pač te zadeve tudi prej nekako preigravali. Ampak kot rečeno, če je nekdo omejen, je omejen, mu ne moreš dati pravico, če dosti lovi. Saj mogoče je pa omejen tako, da sploh ni mogel takrat loviti in da tudi noče več tam loviti. Tako da pač te zadeve se pač gotovo na ta način ne rešujejo dobro. Je pa še enkrat tudi, kar sem pač razbrala iz mnenja Zakonodajno-pravne službe, zelo pomembno pri teh zadevah, da nekatere zadeve s tega področja ne moremo urejati z, bom rekla, pravnega vidika, z notranjo zakonodajo, temveč z mednarodnimi, z mednarodnim pravom oziroma to kar sem prej povedala. Treba je rešiti zadevo generalno, generalno na način, da pač nihče ne bo imel občutka, da v Republiki Sloveniji mu je na našem ozemlju karkoli onemogočeno. Ampak, kot rečeno, s tem se tako kot že prej v ničemer ne spreminja to dejstvo, da kazni so, da se jih bo pač vračalo, če bo prišlo do izvršb. Se pravi, bomo pač počakali, da nekoga vklenejo ali pa mu vzamejo nepremičnino in bomo potem pomagali. Ob tem tudi hkrati priznavamo, da rešujemo zadeve zaradi omejenosti, se pravi zato, ker pač imajo omejene svoje zmožnosti in s tem seveda v ničemer v tem zakonu ne vidim tisti udarec po mizi, ne, zdaj bomo pa to rešili generalno. Ribiči pač v našem morju ne morejo imeti omejenega ribolova in ne morejo dobivati kazni. Udarite po mizi, pa rešite to. Hvala lepa.