Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 77. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.
Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 77. izredne seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli danes, 15. julija, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 65, proti 8.
(Za je glasovalo 65.)(Proti 8.)
Ugotavljam, da je dnevni red 77 izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PARLAMENTARNI PREISKAVI, v okviru skrajšanega postopka.
Ker je bil 13. maja 2024 vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, je Državni zbor moral pri odločanju o predlogu zakona na 70. izredni seji 13. maja upoštevati 28. člen Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, kar pomeni, da je moral najprej odločiti o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma. O predlogu za razpis referenduma je Državni zbor odločal na 22. seji 10. julija ter sklenil, da se referenduma ne razpiše, zato je pogoj za odločanje o navedenem predlogu zakona na tej seji izpolnjen.
Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske kolegica Urška Klakočar Zupančič.
Izvolite.
Hvala lepa.
Z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi se po več letih uresničujejo priporočila Evropske komisije o vladavini prava in tri odločbe Ustavnega sodišča, in sicer dve odločbi iz leta 2021. Z novelo se uvaja ustavno sodno varstvo zoper parlamentarno preiskavo oziroma zoper akt o odreditvi parlamentarne preiskave, glede katerega obstaja dvom o zakonitosti ali ustavnosti, ker je predmet in namen preiskave nedoločen, ker predstavlja nedopusten poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine preiskovanca oziroma, ker predstavlja poseg v drugo vejo oblasti ali pa pristojnosti drugega samostojnega in neodvisnega organa. Novela določa, da pred odločitvijo Ustavnega sodišča, če je upravičen predlagatelj podal zahtevo za ustavno sodno presojo, ne more biti ustanovljena preiskovalna komisija. Ustavno sodišče mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno in v roku 60 dni. S tem se onemogočijo nedopustni, nezakoniti oziroma neustavni posegi parlamentarne komisije, ki je oblastveni organ, v človekove pravice in temeljne svoboščine oziroma v pristojnosti drugega organa, poglavitni pomen in namen pravne države je namreč omejitev in nadzor oblastvenih organov v državi tako, da so podrejeni pravu, kjer so ustavna načela, delitev oblasti in človekove pravice najvišji postulati in tem postulatom je podrejena tudi parlamentarna preiskava. In še ena odločba se uresničuje s to novelo, to je pa odločba iz leta 2011, ki je ostala neuresničena. Ureja se vprašanje izločitvenih razlogov za člane, namestnike članov preiskovalnih komisij oziroma pogoste situacije, ko se za pričo ali preiskovanca predlaga poslanca, ki je član ali pa namestnik člana in naj kot zanimivost navedem naslednje. V zahtevi za oceno ustavnosti, ki je bila podlaga za navedeno ustavno odločbo, je zapisano, citiram: "Veljavni zakon o parlamentarni preiskavi ne določa natančno, pod kakšnimi pogoji je lahko nekdo od članov preiskovalne komisije sprejet kot priča, niti ne določa, da mora biti takšna zahteva obrazložena in torej utemeljena". Skladno s Poslovnikom o parlamentarni preiskavi ima tretjina članov možnost, da nekoga predlagajo kot pričo. Zaradi podnormiranosti 3. člena zakona je sedaj v praksi že prišlo do popolne blokade dela ene od preiskovalnih komisij, saj manjšina v njej brez kakršnekoli pisne utemeljitve sedaj že drugič predlaga predsednika komisije kot pričo. Ali veste, kdo je vložil zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o parlamentarni preiskavi leta 2011? Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Je vse jasno, ali ne? Ker se z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi odpravljajo neustavnosti oziroma se uresničujejo tako odločbe ustavnega sodišča kot tudi priporočila Evropske komisije bo Poslanska skupina Svoboda novelo zakona podprla?
Hvala.
Najlepša hvala, podpredsednica.
Dober dan vsem!
Nekaj ključnih dejstev. Obravnavana novela o kateri bomo danes glasovali, nikakor v bistvenem ne odpravlja nejasnosti in nepravilnosti iz ustavnih odločb. Tako da, ta argument predlagateljice pade. Drugi proti argument oziroma argument za to, da zavrnemo to novelo je da je bila zlorabljena ključna institucija, ki je predlaganje novel zakonov in sicer, ker se ta novela zakona nanaša na čisto konkretno predlog parlamentarne preiskave predsednika Stranke Gibanja Svoboda, ki je tudi predsednik Vlade in želi predlagateljica s tem to parlamentarno preiskavo, ki je opozicijski instrument zablokirati in se čisto konkretno z novelo zakona odzvala na možnost ustanovitve preiskovalne parlamentarne komisije, ki bi preiskovala dotično osebo. Gre za zlorabo predlagateljske funkcije. In tretjič imamo, to je, lahko rečem iz teksta mnenja Zakonodajnopravne službe k temu zakonu. V slovenskem parlamentarnem sistemu imamo večinsko parlamentarno preiskavo in manjšinsko parlamentarno preiskavo. Manjšinsko parlamentarno preiskavo predlaga ali Državni svet ali manjšina v Državnem zboru in ta je še posebej občutljiva in pomembna, da jo imamo, da ima opozicija in Državni svet možnost nadzora nad delom izvršne veje oblasti. Predsednik Vlade je prvi odgovoren za delo izvršne veje oblasti Vlade in opozicija mora imeti ta instrument. To opozarja Zakonodajno-pravna služba, da bi ta novela lahko ovirala in preprečila, zablokirala to možnost nadzora nad delom koalicije. To je nesprejemljivo. Pa še nekaj. Čisto politično gledano, se med igro, torej v sredini mandata, spreminja pravila igre. To se ne dela. To se ne dela koalicija. Vi ste svoje parlamentarne preiskovalne komisije ustanovili: nagajate, ovirate opozicijo, prihajajo ven take in drugačne stvari, ko pa ste dobili občutek, da bi lahko pa opozicija sedaj začela nadzirati vaše delo, nas pa želite s tako novelo zakona utišati, zalepiti, sil vrteti čez usta. To delate in zato bo Poslanska skupina Nove Slovenije odločno proti.
Hvala lepa za besedo.
Tudi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo glasovali proti tej noveli.
Prvič zato, ker je bila vložena namensko. Za to, da se zaščiti predsednika vlade Goloba in pa vse njegovo poslovanje v Gen-i, Star Solar in pa tudi v povezavi s financiranjem stranke Svoboda.
Drugič zato, ker praktično skoraj v nobeni zadevi ne odpravlja pripomb iz odločb Ustavnega sodišča - to so samo fraze oziroma izgovor, da se tukaj nekaj rešuje, ampak se v resnici nič ne rešuje.
Tretjič zato, ker se roki za odreditev parlamentarne preiskovalne komisije podaljšujejo vsaj za tri mesece in kar zadeva preiskavo preiskovancev za naslednje tri mesece, kar pomeni, da se bodo postopki zelo podaljšali in otežili.
Četrtič tudi zato, ker se Državni zbor, da se zmanjšujejo pristojnosti Državnega zbora in se ga ustavlja, postavlja v izrazito podrejen položaj do sodne veje oblasti in s tem se tudi zmanjšujejo možnosti Državnega zbora za preiskavo politične odgovornosti in pa tudi ovira se morebitne spremembe zakonodaje. Obstaja velika verjetnost, da bodo postopki pritožb uveljavljeni tudi že za odrejene preiskovalne komisije. In problem je tudi v tem, da bomo v tem mandatu imeli dva načina odrejanja preiskovalnih komisij, eno po noveli, eno po starem zakonu, kar postavlja bi rekel preiskave v, bom rekel neenakopraven položaj. In pa še en razlog je, ta zakon oziroma ta novela zakona v ničemer ne preprečuje da bi se te preiskovalne komisije vodile nepristransko oziroma, da bi kazale vsaj videz nepristranskosti, tako kot je v tem konkretnem primeru odrejene preiskovalne komisije v primeru Gen-I, ko je nekdo, ki je določen za pričo, še kar naprej vztraja pri vodenju preiskovalne komisije. In tu govoriti o tem, da ta novela zagotavlja nepristransko obravnavo in ali nudi vsaj videz nepristranskosti, kot je običajno za postopke v sodstvu, pač to ne zagotavlja in to so razlogi, pa še kakšni bi se našli, zaradi katerih te novele zakona ne bomo podprli.
Hvala lepa.
Hvala lepa.
Še kdo v imenu poslanske? (Ne.)
Potem kolegica Mojca Šetinc Pašek, izvolite.
Hvala.
Sama tega zakona vsekakor ne bom podprla, saj ta zakon, po moji oceni, absolutno pretirano posega v ustavno delitev pristojnosti med vejami oblasti. Pretirano posega v eno ključnih nalog, ki jo izvaja Državni zbor, to je njegova nadzorstvena funkcija. Prav tako te spremembe zakona v ničemer ne zmanjšujejo ali ukinjajo možnih političnih zlorab preiskovalnih komisij, ki so danes delujoče, ali tistih iz preteklosti, ki smo jim bili priča. Menim sama, da se bo to še naprej nadaljevalo.
Prav tako tudi ta zakon nikakor ne zmanjšuje možnih zlorab človekovih pravic. Sama na parlamentarno demokracijo gledam in mislim, da moramo gledati idealno tipsko, tako kot smo si jo zastavili leta 1991, ob ustanovitvi naše države, ko smo razdelili veje oblasti na tri veje oblasti in jim točno določili njihove funkcije in njihove naloge. Prav tako se je z ustavo iz leta 1992 točno določila tudi vloga akterjev v političnem prostoru, kjer vladajoča stran izvaja izvršno oblast, ima vso moč in oblast, druga stran opozicija pa izvaja nadzorstveno funkcijo in prav je, da ta nadzorstvena funkcija opoziciji ostane. Prav tako pa, da v celoti ta nadzorstvena funkcija ostane Državnemu zboru, zato bom glasovala proti, ker menim, da tega ta zakon ne omogoča več.
Hvala lepa.
Želi še kdo v lastnem imenu obrazložiti glas? (Da.)
Kolegica Lena Grgurevič, izvolite.
Seveda bom glasovala za.
Ta zakon uresničuje tri ustavne odločbe, ki so jasno povedali, da se posega v temeljne pravice in človekove temeljne človekove pravice in svoboščine. Absolutno ne drži, da se s tem kakorkoli ovira nadzorna funkcija parlamenta, gre za, vemo kaj je to, sistem zavor in ravnovesij. Se pravi, nekomu, nismo mi edini, ki bi bili tukaj tisti, ki bomo odločali ali boste koga tukaj mrcvarili na tem odru brez kakršnekoli osnove. Ne. Prav je, da ima možnost tisti, ki meni, da zakaj ni osnove, da o tem odločiš, da to preveri to upravičenost še nekdo drug in kdo drug kot Ustavno sodišče. Se pravi, tudi vsa zavajanja in laži dobesedno, da se s tem blokira že obstoječo parlamentarno preiskavo, seveda, brezpredmetne, so navadna natolcevanja, ki nimajo veze z realnostjo.
Tako da tudi o tem, gospod Tanko, o teh pričah, kar ste sami govorili kot, ki ste predlagali 70 prič parlamentarni preiskavi. Sami ste temu nasprotovali, sedaj govorite popolnoma drugače. Tako da dvoma sploh ni. In to je nujno potrebno, da se zakon sprejme.
