Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 77. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.
Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 77. izredne seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli danes, 15. julija, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 65, proti 8.
(Za je glasovalo 65.)(Proti 8.)
Ugotavljam, da je dnevni red 77 izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PARLAMENTARNI PREISKAVI, v okviru skrajšanega postopka.
Ker je bil 13. maja 2024 vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, je Državni zbor moral pri odločanju o predlogu zakona na 70. izredni seji 13. maja upoštevati 28. člen Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, kar pomeni, da je moral najprej odločiti o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma. O predlogu za razpis referenduma je Državni zbor odločal na 22. seji 10. julija ter sklenil, da se referenduma ne razpiše, zato je pogoj za odločanje o navedenem predlogu zakona na tej seji izpolnjen.
Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske kolegica Urška Klakočar Zupančič.
Izvolite.
Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 77. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obvestili odsotnih poslankah in poslancih s seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.
Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 77. izredne seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli danes, 15. julija, s sklicem seje.
O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.
Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli.
Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 65, proti 8.
(Za je glasovalo 65.) (Proti 8.)
Ugotavljam, da je dnevni red 77 izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA TRETJO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PARLAMENTARNI PREISKAVI V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Ker je bil 13. maja 2024 vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, je Državni zbor moral pri odločanju o predlogu zakona na 70. izredni seji 13. maja upoštevati 28. člen Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, kar pomeni, da je moral najprej odločiti o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma. O predlogu za razpis referenduma je Državni zbor odločal na 22. seji 10. julija ter sklenil, da se referenduma ne razpiše, zato je pogoj za odločanje o navedenem predlogu zakona na tej seji izpolnjen.
Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Obrazložitev glasu v imenu poslanske?
Kolegica Urška Klakočar Zupančič, izvolite.
Hvala lepa.
Z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi se po več letih uresničujejo priporočila Evropske komisije o vladavini prava in tri odločbe Ustavnega sodišča, in sicer dve odločbi iz leta 2021. Z novelo se uvaja ustavno sodno varstvo zoper parlamentarno preiskavo oziroma zoper akt o odreditvi parlamentarne preiskave, glede katerega obstaja dvom o zakonitosti ali ustavnosti, ker je predmet in namen preiskave nedoločen, ker predstavlja nedopusten poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine preiskovanca oziroma, ker predstavlja poseg v drugo vejo oblasti ali pa pristojnosti drugega samostojnega in neodvisnega organa. Novela določa, da pred odločitvijo Ustavnega sodišča, če je upravičen predlagatelj podal zahtevo za ustavno sodno presojo, ne more biti ustanovljena preiskovalna komisija. Ustavno sodišče mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno in v roku 60 dni. S tem se onemogočijo nedopustni, nezakoniti oziroma neustavni posegi parlamentarne komisije, ki je oblastveni organ, v človekove pravice in temeljne svoboščine oziroma v pristojnosti drugega organa, poglavitni pomen in namen pravne države je namreč omejitev in nadzor oblastvenih organov v državi tako, da so podrejeni pravu, kjer so ustavna načela, delitev oblasti in človekove pravice najvišji postulati in tem postulatom je podrejena tudi parlamentarna preiskava. In še ena odločba se uresničuje s to novelo, to je pa odločba iz leta 2011, ki je ostala neuresničena. Ureja se vprašanje izločitvenih razlogov za člane, namestnike članov preiskovalnih komisij oziroma pogoste situacije, ko se za pričo ali preiskovanca predlaga poslanca, ki je član ali pa namestnik člana in naj kot zanimivost navedem naslednje. V zahtevi za oceno ustavnosti, ki je bila podlaga za navedeno ustavno odločbo, je zapisano, citiram: "Veljavni zakon o parlamentarni preiskavi ne določa natančno, pod kakšnimi pogoji je lahko nekdo od članov preiskovalne komisije sprejet kot priča, niti ne določa, da mora biti takšna zahteva obrazložena in torej utemeljena". Skladno s Poslovnikom o parlamentarni preiskavi ima tretjina članov možnost, da nekoga predlagajo kot pričo. Zaradi podnormiranosti 3. člena zakona je sedaj v praksi že prišlo do popolne blokade dela ene od preiskovalnih komisij, saj manjšina v njej brez kakršnekoli pisne utemeljitve sedaj že drugič predlaga predsednika komisije kot pričo. Ali veste, kdo je vložil zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o parlamentarni preiskavi leta 2011? Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Je vse jasno, ali ne? Ker se z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi odpravljajo neustavnosti oziroma se uresničujejo tako odločbe ustavnega sodišča kot tudi priporočila Evropske komisije bo Poslanska skupina Svoboda novelo zakona podprla?
Hvala.
Hvala lepa.
Z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi se po več letih uresničujejo priporočila Evropske komisije o vladavini prava in tri odločbe Ustavnega sodišča, in sicer dve odločbi iz leta 2021. Z novelo se uvaja ustavno sodno varstvo zoper parlamentarno preiskavo oziroma zoper akt o odreditvi parlamentarne preiskave, glede katerega obstaja dvom o zakonitosti ali ustavnosti, ker je predmet in namen preiskave nedoločen, ker predstavlja nedopusten poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine preiskovanca oziroma ker predstavlja poseg v drugo vejo oblasti ali pa pristojnosti drugega samostojnega in neodvisnega organa. Novela določa, da pred odločitvijo Ustavnega sodišča, če je upravičen predlagatelj podal zahtevo za ustavno sodno presojo, ne more biti ustanovljena preiskovalna komisija. Ustavno sodišče mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno in v roku 60 dni. S tem se onemogočijo nedopustni, nezakoniti oziroma neustavni posegi parlamentarne komisije, ki je oblastveni organ, v človekove pravice in temeljne svoboščine oziroma v pristojnosti drugega organa. Poglavitni pomen in namen pravne države je namreč omejitev in nadzor oblastvenih organov v državi tako, da so podrejeni pravu, kjer so ustavna načela, delitev oblasti in človekove pravice najvišji postulati. In tem postulatom je podrejena tudi parlamentarna preiskava.
In še ena odločba se uresničuje s to novelo, to je pa odločba iz leta 2011, ki je ostala neuresničena. Ureja se vprašanje izločitvenih razlogov za člane, namestnike članov preiskovalnih komisij oziroma pogoste situacije, ko se za pričo ali preiskovanca predlaga poslanca, ki je član ali pa namestnik člana. Naj kot zanimivost navedem naslednje: v zahtevi za oceno ustavnosti, ki je bila podlaga za navedeno ustavno odločbo, je zapisano, citiram: »Veljavni zakon o parlamentarni preiskavi ne določa natančno, pod kakšnimi pogoji je lahko nekdo od članov preiskovalne komisije sprejet kot priča, niti ne določa, da mora biti takšna zahteva obrazložena in torej utemeljena.« Skladno s Poslovnikom o parlamentarni preiskavi ima tretjina članov možnost, da nekoga predlagajo kot pričo. Zaradi podnormiranosti 3. člena zakona je sedaj v praksi že prišlo do popolne blokade dela ene od preiskovalnih komisij, saj manjšina v njej brez kakršnekoli pisne utemeljitve sedaj že drugič predlaga predsednika komisije kot pričo.
Ali veste, kdo je vložil zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o parlamentarni preiskavi leta 2011? Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Je vse jasno, ali ne?
Ker se z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi odpravljajo neustavnosti oziroma se uresničujejo tako odločbe ustavnega sodišča kot tudi priporočila Evropske komisije bo Poslanska skupina Svoboda novelo zakona podprla? Hvala.
Najlepša hvala, podpredsednica.
Dober dan vsem!
Nekaj ključnih dejstev. Obravnavana novela o kateri bomo danes glasovali, nikakor v bistvenem ne odpravlja nejasnosti in nepravilnosti iz ustavnih odločb. Tako da, ta argument predlagateljice pade. Drugi proti argument oziroma argument za to, da zavrnemo to novelo je da je bila zlorabljena ključna institucija, ki je predlaganje novel zakonov in sicer, ker se ta novela zakona nanaša na čisto konkretno predlog parlamentarne preiskave predsednika Stranke Gibanja Svoboda, ki je tudi predsednik Vlade in želi predlagateljica s tem to parlamentarno preiskavo, ki je opozicijski instrument zablokirati in se čisto konkretno z novelo zakona odzvala na možnost ustanovitve preiskovalne parlamentarne komisije, ki bi preiskovala dotično osebo. Gre za zlorabo predlagateljske funkcije. In tretjič imamo, to je, lahko rečem iz teksta mnenja Zakonodajnopravne službe k temu zakonu. V slovenskem parlamentarnem sistemu imamo večinsko parlamentarno preiskavo in manjšinsko parlamentarno preiskavo. Manjšinsko parlamentarno preiskavo predlaga ali Državni svet ali manjšina v Državnem zboru in ta je še posebej občutljiva in pomembna, da jo imamo, da ima opozicija in Državni svet možnost nadzora nad delom izvršne veje oblasti. Predsednik Vlade je prvi odgovoren za delo izvršne veje oblasti Vlade in opozicija mora imeti ta instrument. To opozarja Zakonodajno-pravna služba, da bi ta novela lahko ovirala in preprečila, zablokirala to možnost nadzora nad delom koalicije. To je nesprejemljivo. Pa še nekaj. Čisto politično gledano, se med igro, torej v sredini mandata, spreminja pravila igre. To se ne dela. To se ne dela koalicija. Vi ste svoje parlamentarne preiskovalne komisije ustanovili: nagajate, ovirate opozicijo, prihajajo ven take in drugačne stvari, ko pa ste dobili občutek, da bi lahko pa opozicija sedaj začela nadzirati vaše delo, nas pa želite s tako novelo zakona utišati, zalepiti, sil vrteti čez usta. To delate in zato bo Poslanska skupina Nove Slovenije odločno proti.
Najlepša hvala, podpredsednica.
Dober dan vsem!
Nekaj ključnih dejstev. Obravnavana novela, o kateri bomo danes glasovali, nikakor v bistvenem ne odpravlja nejasnosti in nepravilnosti iz ustavnih odločb. Tako da ta argument predlagateljice pade.
Drugi protiargument oziroma argument za to, da zavrnemo to novelo, je, da je bila zlorabljena ključna institucija, ki je predlaganje novel zakonov. In sicer – ker se ta novela zakona nanaša čisto konkretno na predlog parlamentarne preiskave predsednika stranke Gibanja Svoboda, ki je tudi predsednik Vlade, in želi predlagateljica s tem to parlamentarno preiskavo, ki je opozicijski instrument, zablokirati in se je čisto konkretno z novelo zakona odzvala na možnost ustanovitve preiskovalne parlamentarne komisije, ki bi preiskovala dotično osebo – gre za zlorabo predlagateljske funkcije.
In tretjič imamo – to je iz teksta mnenja zakonodajnopravne službe k temu zakonu – v slovenskem parlamentarnem sistemu večinsko parlamentarno preiskavo in manjšinsko parlamentarno preiskavo. Manjšinsko parlamentarno preiskavo predlaga ali Državni svet ali manjšina v Državnem zboru in ta je še posebej občutljiva in pomembna, da jo imamo, da imata opozicija in Državni svet možnost nadzora nad delom izvršne veje oblasti. Predsednik vlade je prvi odgovoren za delo izvršne veje oblasti, vlade. In opozicija mora imeti ta instrument. Na to opozarja Zakonodajno-pravna služba, da bi ta novela lahko ovirala in preprečila, zablokirala to možnost nadzora nad delom koalicije. To je nesprejemljivo.
Pa še nekaj. Čisto politično gledano se med igro, torej v sredini mandata, spreminja pravila igre. To se ne dela. To se ne dela. Koalicija, vi ste svoje parlamentarne preiskovalne komisije ustanovili, nagajate, ovirate opozicijo, prihajajo ven take in drugačne stvari, ko pa ste dobili občutek, da bi lahko pa opozicija sedaj začela nadzirati vaše delo, nas pa želite s tako novelo zakona utišati, zalepiti silver tape čez usta.
To delate in zato bo Poslanska skupina Nove Slovenije odločno proti.
