Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 80. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih s seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 80. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 30. avgusta 2024, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 80. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PARLAMENTARNI PREISKAVI.

Državni svet je na 12. izredni seji, 19. julija 2024, zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi. Za obrazložitev zahteve dajem besedo predstavniku Državnega sveta Milošu Poholetu. Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke, poslanci, predstavniki Vlade in ostali prisotni!

Državni svet je odložilni veto na novelo Zakona o parlamentarni preiskavi sprejel na podlagi pomislekov, ki se nanašajo tako na neustreznost postopka sprejemanja novele po skrajšanem postopku kot tudi na njeno vsebino. Novela vpeljuje novo pristojnost Ustavnega sodišča za naknadno ustavnosodno kontrolo akta, s katerim je bila odrejena parlamentarna preiskava. Prav tako pa spreminja dosedanjo ureditev izvajanja parlamentarne preiskave, ki je bila že večkrat deležna ustavnosodne presoje. Vse to pa ne izpolnjuje pravnega standarda manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, kar je sicer v Poslovniku Državnega zbora navedeno kot pogoj za obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku. S sprejetimi rešitvami se namreč pomembno vpliva tako na delovanje Državnega zbora kot tudi Ustavnega sodišča in posledično tudi na uresničevanje aktov Državnega sveta. Parlamentarna preiskava kot ustavno pravni institut predstavlja sredstvo legitimnega političnega boja, kar jasno izpostavlja tudi Ustavno sodišče, predvsem pa gre za izredno pomemben instrument parlamentarnega nadzora. Njen smisel je, da Državni zbor neodvisno prouči dejanske razmere, ki so relevantne za opravljanje njegove nadzorne in zakonodajne funkcije, zato bi v ureditev postopkov povezanih s parlamentarno preiskavo morali posegati premišljeno in argumentirano. V skladu s pojasnili predlagateljice naj bi sicer rešitve iz novele predstavljale izpolnitev zahtev iz odločb Ustavnega sodišča, a to ne drži, saj sprejete rešitve s tega vidika nikakor niso dovolj kakovostne, ustrezne in premišljene. Novela med drugim posega v ustavno varovano učinkovitost parlamentarne preiskave, ker se bo lahko najmanj za 90 dni zamaknila ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije zaradi zakonsko določenih rokov, kar predstavlja nedopusten poseg v učinkovitost uresničevanja pristojnosti državnega sveta. Morebitno zavlačevanje z ustanovitvijo parlamentarne preiskovalne komisije bo negativno vplivalo na uresničevanje aktov Državnega sveta in na izvajanje nadzorne pristojnosti Državnega zbora. Ogrozilo bo tudi izpolnitev namena konkretne parlamentarne preiskave, ki je bila uvedena za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij ali za spremembo zakonodaje na določenem področju. Nova ureditev pravnega sredstva pred ustavnim sodiščem je pomanjkljiva tudi zato, ker ne prepoveduje vlaganja vedno novih in novih predlogov oziroma zahtev za uvedbo parlamentarne preiskave z enako vsebino, kot je že bila obravnavana na ustavnem sodišču. Vse to lahko vodi do pravnih zapletov oziroma neizvedljivosti predpisov, kar je v nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave, prav tako pa tudi do neučinkovitosti parlamentarne preiskave, kar je v nasprotju s 93. členom Ustave. Sprejeta novela zakona o parlamentarni preiskavi prav tako odlaga imenovanje parlamentarne komisije do odločitve(?) Ustavnega sodišča, kar ni skladno z drugim odstavkom 5. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki določa, da Državni zbor imenuje preiskovalno komisijo praviloma na isti seji, na kateri sprejme sklep oziroma izda akt o odreditvi parlamentarne preiskave, najkasneje pa na prvi naslednji seji. Ta neskladnost vodi do kršitve ustavnega načela pravne države iz 2. člena Ustave, ki med drugim zahteva medsebojno usklajenost predpisov, v tem primeru Zakona o parlamentarni preiskavi in Poslovnika o parlamentarni preiskavi. Z vetom se izpodbija tudi enega glavnih argumentov predlagateljice za sprejem novele, to je, da se z zakonom omogoči naknadno ustavno sodno kontrolo akta o odreditvi parlamentarne preiskave na zahtevo preiskovanca, če ta meni, da akt, s katerim se odredi parlamentarna preiskava, nedopustno posega v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Dejstvo je, da se je Ustavno sodišče v več svojih odločbah izreklo, da se z aktom o odreditvi parlamentarne preiskave sploh ne odloča o preiskovančevih pravicah in dolžnostih. Tak akt torej sploh ne more posegati v preiskovančeve človekove pravice. V kasnejših fazah izvajanja parlamentarne preiskave, ko pride do posega z dokaznim sklepom, pa ima preiskovanec že zdaj na voljo učinkovita pravna sredstva za zavarovanje svojih pravic. Ta argument torej nima smisla.

Izpostavljamo tudi kritične pripombe in odzive, ki so jih v predhodnih fazah zakonodajnega postopka podali Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, Sodni svet, Mestna občina Ljubljana, Združenje mestnih občin Slovenije ter Državnotožilski svet. Njihove pripombe in pomisleki v okviru zakonodajnega postopka niso bili upoštevani v zadostni meri, torej prav tako ostajajo aktualni. / znak za konec razprave/

Na podlagi predstavljenih pomislekov Državni svet predlaga, da Državni zbor o ponovnem odločanju zakonske novele ne podpre.

Hvala.

Hvala lepa.

Zahtevo je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za pravosodje.

Za predstavitev mnenja odbora dajem besedo podpredsednici, kolegici Andreji Živic.

Izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci ter ostali prisotni!

Odbor za pravosodje je na 20. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval zahtevo Državnega sveta z dne 19. 7. tega leta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je Državnemu zboru predložila poslanka magistra Urška Klakočar Zupančič in ga je Državni zbor sprejel na 77. seji julija letos.

Predstavnik Državnega sveta, državni svetnik Miloš Pohole je v dopolnilni obrazložitvi zahteve povedal, da je Državni svet odložilni veto sprejel na podlagi pomislekov, ki naj bi se nanašali na neustreznost postopka sprejemanja zakona po skrajšanem postopku kot tudi na njegovo vsebino.

Parlamentarna preiskava je izredno pomemben instrument parlamentarnega nadzora, zato bi v njeno ureditev morali posegati premišljeno in argumentirano. Po navedbah predlagateljice naj bi zakonske rešitve predstavljale izpolnitev odločb Ustavnega sodišča. Kar po mnenju Državnega sveta ne drži, saj sprejete rešitve s tega vidika nikakor niso dovolj kakovostne, ustrezne in premišljene.

V razpravi je predlagateljica zakona utemeljila razloge za dopolnitev zakona, pri čemer je izpostavila dve poglavitni rešitvi, ki izhajata tudi iz odločb Ustavnega sodišča. Prva uvaja možnost ustavnosodne presoje akta o odreditvi parlamentarne preiskave in s tem varstvo pred protiustavnimi in protizakonitimi posegi v človekove pravice in svoboščine ter druge ustavne vrednote. Poudarila je, da mora biti parlamentarna preiskava sredstvo za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij in ne za protipravne posege v pravice posameznikov in za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Delovati mora v okviru prava ter svojih ustavnih in zakonskih pooblastil, ne pa v funkciji osebnih in političnih obračunavanj, kar vse pomeni zloraba prava. Zakon omogoča vsem, ki bi utegnili biti s parlamentarno preiskavo prizadeti, ustavno sodno varstvo njihovih interesov in pravic, preden je ustanovljena preiskovalna komisija. S tem se ne posega v pravico poslancev, da sodelujejo v parlamentarni preiskavi in izvršujejo politični nadzor nad nosilci javnih funkcij.

Druga rešitev daje pravno varstvo članom preiskovalne komisije, ki so predlagani za pričo pred morebitnimi zlorabami. Pri tem se je sklicevala tudi na odločbo Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da veljavna ureditev nima postopkovnega mehanizma, ki bi učinkovito preprečeval sistematično naklepno oviranje dela preiskovalnih komisij s predlaganjem za priče in posledičnim izločanjem članov komisije, vključno s predsednikom. Poleg tega je predlagateljica zavrnila očitek glede skrajšanega zakonodajnega postopka o tem zakonu. Koalicijski poslanci so v razpravi podprli zakon, podporo pa utemeljevali z enakimi argumenti kot predlagateljica zakona. Kot ključno rešitev so izpostavili potrebo po uvedbi varovalk, ki bodo politike omejevale pri njihovih nezakonitih in neustavnih posegih zoper posameznike. To bi predstavljalo minimalna varovala v primerjavi z grobimi posegi v pravice preiskovancev, pa tudi prič. Poleg tega so izpostavili tudi politično zlorabo tega suspenzivnega veta s strani Državnega sveta.

Opozicijski poslanci so v svojih razpravah soglašali z navedbami Državnega sveta, poleg tega pa zagovarjali njegovo ustavno pravico do suspenzivnega veta. Predmet kritične obravnave zakona so bili tako postopkovne sprejem zakona po skrajšanem postopku pod pretvezo uresničevanja odločb Ustavnega sodišča in mnenja Zakonodajno-pravne službe, kot vsebinske narave. Očitki so se nanašali tudi na nedavno časovnico vložitve zakona, ki je sovpadala z opozicijsko zahtevo s parlamentarno preiskavo zoper predsednika vlade, pretirano hitenje s sprejetjem tega zakona in odsotnost strokovnjakov pri njegovi pripravi.

Odbor za pravosodje, ki ga sestavlja 15 članic in članov, je v nadaljevanju na podlagi drugega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije v skladu s 84. v povezavi s 56. členom Poslovnika Državnega zbora z 9 glasovi za in 6 proti sprejel mnenje, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi je ustrezen. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predlagateljici zakona, magistrici Urški Klakočar Zupančič. Izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! 19. aprila sem Predlog zakona o parlamentarni preiskavi, o katerem bomo danes ponovno odločali, vložila v obravnavo. Kot predsednica Državnega zbora sem odgovorna za ustavno skladno delovanje Državnega zbora. Materija, ki je pred nami na ponovnem odločanju vzpostavlja minimalne standarde, ki jih od zakonodajalca terjajo odločbe Ustavnega sodišča in priporočila Evropske komisije. Smatram, da sem kot predsednica Državnega zbora dolžna ta minimum zagotoviti, če tega ne storijo drugi. Ustava določa, da Državni zbor lahko odredi preiskavo v zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev Državnega zbora ali na zahtevo Državnega sveta, če je seveda zahteva dopustna. V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi. Kaj je zadeva javnega pomena ne določa pobliže niti ustava, niti zakon o parlamentarni preiskavi, niti poslovnik o parlamentarni preiskavi, pač pa zakon o parlamentarni preiskavi določa, da se le-ta lahko opravi v zadevah javnega pomena, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti.

Ureditev v slovenski ustavi, da Državni zbor mora odrediti preiskavo na zahtevo tretjine poslancev Državnega zbora je tako imenovana manjšinska preiskava. Od držav Evropske unije ima, kolikor je meni znano, tako ureditev samo še Nemčija. V Nemčiji ima Bundestag pravico na zahtevo četrtine njegovih članov pa obveznost ustanoviti preiskovalni odbor. Ampak pazite, glede manjšinske preiskave pa je med slovensko in nemško ureditvijo bistvena razlika v tem, da ima v nemški pravni ureditvi parlamentarna večina možnost odkloniti zahtevo po uvedbi parlamentarne preiskave, če bi bila ta po njenem mnenju v nasprotju z ustavo. Kvalificirana manjšina pa ima na razpolago možnost tako imenovane organske tožbe pri zveznem ustavnem sodišču.

Dokler ne potrdimo predloga zakona o katerem danes ponovno odločamo, ostaja torej odprto vprašanje ali je zoper sklep o odreditvi parlamentarne preiskave dopustno pravno sredstvo. Po Ustavi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah in dolžnostih ali pravnih interesih. Parlamentarna preiskovalna komisija je sicer res pomožni organ parlamenta, vendar ni obrnjena samo proti parlamentu, ampak ima po Ustavi in zakonu pooblastila do tretjih, tako do državnih organov kot oseb, fizičnih in pravnih izven tega kroga. Parlamentarna preiskovalna komisija uresničuje svoja pooblastila v imenu Državnega zbora, torej državnega organa. Vprašanje pravnega varstva ni odprto samo glede sklepa s katerim se uvede parlamentarna preiskava, ampak tudi glede odločitev preiskovalne komisije.

Cilj predloga zakona je uskladitev zakona z dvema odločbama Ustavnega sodišča iz leta 2021 ter z odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2011, obenem predlog zakona sledi priporočilom Evropske komisije v Republiki Sloveniji s področja delovanja pravne države. Predlog zakona ureja tri bistvene rešitve. In sicer: omogoča naknadno ustavno sodno varstvo, ker Ustavno sodišče presoja veljavne akte, je določen rok 30 dni od objave odloka o odreditvi parlamentarne preiskave, v katerem ima tretjina poslancev, ki niso vložili predloga oziroma zahteve za parlamentarno preiskavo, možnost podati zahtevo na ustavno sodišče, izjemoma pa imajo to možnost tudi drugi neodvisni in samostojni organi, Sodni svet, Državno tožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, Samoupravna lokalna skupnost, preiskovanec, če meni, da preiskava nedopustno posega v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine. Potem imamo naslednjo stvar, predlagane določbe 2. in 3. člena ureja vprašanje izločitvenih razlogov za člane, namestnike članov preiskovalne komisije oziroma ureditev pogoste situacije v parlamentarni preiskavi, ko se za pričo ali preiskovanca predlaga poslanca, ki je član ali namestnik člana. Poleg tega zagotavljajo sodno varstvo zoper izločitev. Vzpostavlja se mehanizem za zavračanje tovrstnih dokaznih predlogov, ki bi bili lahko zavlačevalni ali zlonamerni z namenom oviranja parlamentarne preiskave. Vse to so razlogi, zaradi katerih menim, da je potrebno zakon pri ponovnem odločanju podpreti. Predlog zakona je sprožil burne odzive, zelo burne, predvsem v opoziciji. Spoštovane kolegice in kolegi, na moji desni parlamentarna preiskava je ustavno pravni institut in kot taka predstavlja preveč pomembno orodje. Da bi smeli dopustiti, da to postane igračka v vojnah, ki so dve v političnem peskovniku. Uresničitev odločb Ustavnega sodišča in priporočil evropske komisije je moja dolžnost. Kot predsednica Državnega zbora si namreč ne smem dovoliti, da ta Državni zbor izvaja neustavne prakse, ne glede na to, kaj so morebiti počeli predhodniki pred mano. Kot nekdo, ki je bil prej v sodnem sistemu, sem pravzaprav zaprepadena, da smo 30 let delovali brez varoval pri parlamentarnih preiskavah in upam, da od zdaj naprej temu več ne bo tako. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo kolega Andrej Hoivik. Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani kolegi in kolegice, spoštovana predlagateljica zakona, magistra Urška Klakočar Zupančič.

Z zahtevo Državnega sveta naj Državni zbor ponovno odloča o noveli Zakona o parlamentarni preiskavi, v Poslanski skupini SDS podpiramo in bomo ponovno glasovali proti zakonu, ki ga je rokohitrsko spisala predsednica Državnega zbora. Zakaj? Državni svet strokovno in utemeljeno v dveh točkah obrazloži svojo zahtevo z vidika neustreznosti postopka sprejemanja zakona in z vidika same vsebine novele zakona. Zakon je bil v parlamentarno proceduro vložen po skrajšanem postopku, ki ne pritiče sprejemanju takšnih zakonov. Takemu postopku so nasprotovali celo v Sodnem svetu, kjer so zapisali, citiram: "da je hitenje s sprejemanjem novele po skrajšanem postopku nesprejemljivo". To je zapisal Sodni svet, spoštovani kolegi in kolegice, ki naj bi bil organ, ki varuje samostojnost in neodvisnost sodne veje oblasti. Vladne koalicije seveda to stališče ni zmotilo in po besedah predlagateljice zakona je vztrajala pri besedah, "to mene ne bo ustavilo, niti uklonilo". In tako ste vladna koalicija izglasovali vaš zakon in danes ga boste izgleda ponovno. Ker ste neustavljivi, ne boste se uklonili, ker morate zaščititi svojega šefa Roberta Goloba in svojo stranko Gibanje Svoboda pred preiskavo parlamentarne komisije, ki jo protizakonito sedaj vodite vi. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ostro nasprotujemo spremembam zakona, ki nalagajo Ustavnemu sodišču dodatne obveznosti. Tako parlament, ki opravlja zelo pomembno nadzorsko funkcijo, ne bo mogel imenovati preiskovalne komisije, dokler ne bo dobil odgovora Ustavnega sodišča. Kako deluje Ustavno sodišče, ki je absolutno prednostno, že več kot 20 mesecev obravnava novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija, dobro vidimo. In tega si želite tudi v vladni koaliciji. Ko gre za napade na opozicijo in na pluralnost medijske krajine, so vam dovoljena vsa sredstva. Ko pa gre za preiskavo, ali se je vaša stranka financirala legalno ali ne, pa zazvonijo vsi alarmi in takšno preiskavo je potrebno za vsako ceno preprečiti. Kar pa je zanimivo, je, da to podpirata tudi vladni stranki Levica in Socialni demokrati, ki sta bili v času prejšnje Vlade del neke Koalicije ustavnega loka, sedaj pa se na pravila Ustave gladko požvižgata. Zakonske rešitve iz novele Zakona o preiskovalni komisiji so pavšalne, neustrezne in zabrisujejo mejo med delitvijo zakonodajne in sodne veje oblasti. Pri parlamentarni preiskavi gre zgolj za odkrivanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij ne pa za kršenje človekovih pravic. Res pa je, da ste, vladna koalicija, s preiskovalko Nova24TV te pravice eklatantno kršili v več primerih že po do sedaj veljavni zakonodaji, da ne bo pomote. Ste že kje drugje videli oblast, ki se tako spravlja na opozicijo? Morda v Venezueli ali pa trenutno v Ruski federaciji. Res sramotno! V naši stranki bomo zato naredili vse, kar je v naši moči in v skladu z Ustavo Republike Slovenije in veljavno zakonodajo, da ta novela ne bo začela veljati. Je škodljiva in po mnenju Zakonodajno-pravne službe na meji med ustavnostjo in protiustavnostjo. To pa jasno kaže, kakšen odnos imate, spoštovana predsednica Državnega zbora, do Zakonodajno-pravne službe, ki jo citirate, ko vam pride prav, ko pa ne, se zanjo gladko ne zmenite.

Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ponovno nasprotovali.

Hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija - Krščanski demokrati, zanjo kolega Franc Medic. Izvolite.

Spoštovana podpredsednica, spoštovane kolegice in kolegi!

Prav žalostno je, da v naši državi v enakih primerih, ko zakon jasno določa pravila ravnanja, ta enkrat veljajo in drugič ne, kakor nam paše oziroma odvisno od interesa vladajoče koalicije, za kar bi sicer predlagateljica, sama predsednica Državnega zbora, med mandatom želela spremeniti pravila, ki določajo ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije.

Parlamentarna preiskava je ustavni institut. Parlamentarna preiskava je posebej pomembna tudi za spoštovanje načela demokratičnosti, saj ustava daje možnost, da jo zahteva tudi tretjina poslancev ali pa državni svet, gre torej tudi za orodje parlamentarne manjšine pri nadziranju delovanja vladne koalicijske večine ter s tem tudi za orodje sistema zavor in ravnovesij. Ker je eden od glavnih namenov parlamentarne preiskave tudi odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij je jasno, da ima institut poseben pomen za tiste, ki so nosilci javnih funkcij v skladu s svojo ustavno vlogo in da so za to nadzirani. Torej, opozicija in drugi dom parlamenta sta tista, ki imata večino nadzirati. Pravico nadzirati nosilcev javnih funkcij, to prepoznava tudi slovenska ustava kot že rečeno, ki pristojnosti zahtevati parlamentarno preiskavo daje tudi Državnemu zboru in tretji tretjini poslancev. Dopolnjen predlog zakona prinaša uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več upravičenih predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče. Komisija pa do odločitve sploh ne more začeti z delom. Preiskovalne komisije, ki so bile v tem mandatu Državnega zbora ustanovljene do sedaj takemu predlogu ter avtomatskemu zadržanju oziroma preprečitvi opravljanja njihovega dela niso bile podvržene, dejstvo je, da predlog zakona otežuje ustanavljanje parlamentarnih preiskav sredi mandata. Kar lahko razumemo kot poskus discipliniranja trenutne opozicije oziroma drugega doma parlamenta. Pri prizadevanju za nadzor nosilcev oblasti predlog zakona je nastal neposredno ob vložitvi zahteve za parlamentarno preiskavo državnega sveta po seji matičnega delovnega telesa dopolnjen predlog zakona bi takrat lahko celo vplival na že odrejeno parlamentarno preiskavo. Predmet te preiskave pa je tudi ugotoviti vlogo aktualnega predsednika vlade. V določenih poslih ter financiranju trenutno največje koalicijske stranke.

Predlagateljica predloga zakona je predsednica Državnega zbora, ki seveda tudi prihaja iz te politične stranke kot njen predsednik, torej predsednik Vlade. Večino predlogov zakona torej zagotavlja tudi koalicija. Ne pozabimo, oba ju je tudi izvolila. To kaže na sum, da je predlog zakona namenjen vplivanju na točno določen postopek ustanavljanja parlamentarne preiskave, ki se usmerja v preiskavo ravnanja oseb, ki so tesno povezane z največjo koalicijsko stranko. Pri tem, ko so v tem mandatu v koaliciji svoje preiskovalne komisije že ustanovili, se želi s predlogom zakona otežiti ali celo preprečiti ustanavljanje novih komisij. V času enega mandata bodo torej nekatere preiskovalne komisije pod posebnim pregledom Ustavnega sodišča, druge pa ne in delajo nemoteno naprej; z novelo zakona se torej želi med igro spreminjati pravila igre. Če bi imela predlagatelja resen namen izboljšati zakonsko ureditev ter ne namen vplivanja orodja na trenuten potek parlamentarne preiskave, bi predlagala, da bi zakon začel veljati kasneje. Torej, če predsednik Vlade Robert Golob in stranka Svoboda nimajo kaj skrivati, čemur pravimo, da imajo čisto vest, bi pri delu komisije, ki jo je predlagal Državni svet, z veseljem sodelovali. Očitno temu ni tako, saj želijo s tem zakonom delo komisije blokirati. In tudi dvomimo v namen predlagateljice, da je bil pri pripravi novele zakona razlog le strokovni - morda pa je bil tudi političen. Vse to se je že potrdilo z blokiranjem parlamentarne preiskave v energetiki, saj predsednica Državnega zbora krši Ustavo, zakon in Poslovnik, in to zato, da bi preprečila preiskovanje. Pri tem se sklicuje na mnenje ZPS, čeprav ZPS sama izpostavlja odločbo Ustavnega sodišča, ki je leta 2019 jasno povedalo, da gre pri mnenju ZPS zgolj za obliko notranjega nadzora, na katerega predlagatelj parlamentarne preiskave ni vezan.

Kar je predlog zakona zgolj eden, ker je predlog zakona zgolj eden od instrumentov za blokiranje preiskave ravnanja krogov okoli stranke Gibanje Svoboda, v Poslanski skupini NSi noveli zakona ponovno ostro nasprotujemo. Hvala lepa.