Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 85. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e -klopi.

Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 85. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek 3. oktobra, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 67, en je glasoval proti.

(Za je glasovalo 67.) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je dnevni red 85. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TRANSPARENTNO IN ZAKONITO DELOVANJE MINISTRSTVA ZA KULTURO.

Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavnici predlagatelja, kolegici Alenki Jeraj.

Izvolite.

Dober dan, lep pozdrav vsem!

Ministrica za kulturo, doktor Asta Vrečko in njena ekipa vodijo Ministrstvo za kulturo mimo zakonov in predpisov. Tako bi se lahko glasil naslov zahteve za sklic izredne seje Državnega zbora. Vse več je namreč dejanj in odločitev, ki kažejo na izrazito samovoljo ministrice in njeno delovanje mimo zakonov in to prepoznavajo tudi uradne inštitucije. Med drugim Računsko sodišče, ki je v revizijskem poročilu predloga zaključnega računa državnega proračuna za lansko leto ugotovilo, da je ravnanje Ministrstva za kulturo v zvezi s potrditvijo obveznosti ter izplačilom nagrade v znesku 8 tisoč 346 evrov pesnici in pisateljici Makarovičevi v nasprotju s tretjim odstavkom 2. člena Zakona o javnih financah. Navedla je, da takrat veljavni Zakon o Prešernovi nagradi, kakor tudi sedanji Zakon o Prešernovi nagradi, ne predvideva situacij, ko nagrajenec zavrne nagrado ter da tudi v določbah Obligacijskega zakonika, kot v javno finančnih in drugih predpisih, ni najti podlage za to, da bi ministrstvo po več kot 20 letih moralo obveznost, ki se ji je nagrajenka odpovedala, poravnati.

Vladna koalicija oziroma ministrica za kulturo to razume tako, da so dejali, da ministrstvo nagrade ni bilo dolžno izplačati, lahko pa jo. Tako mislijo vladni predstavniki, ne pa Računsko sodišče, KPK, ki je primer predal policiji, Urad za nadzor proračuna in državno odvetništvo. Vsi ti pravijo, da je bil kršen zakon o Prešernovi nagradi in Zakon o javnih financah. Upravni odbor Prešernovega sklada je 27. 12. 1999 na podlagi 7. člena takrat veljavnega Zakona o Prešernovi nagradi s sklepom določil, da nagrajenka v letu 2000 prejme Prešernovo nagrado v znesku 2 milijona SIT. Dne 20. 1. 2000 je Ministrstvo za kulturo prejelo dopis nagrajenke, v katerem je navedla, naj nagrade ne nakažejo. Prav tako se je odločila, da ne bo sodelovala na počastitvi slovenskega kulturnega praznika, ki je kraj in čas izvršitve podelitve nagrade, in je nagrado v celoti zavrnila, zato ji te nagrade niso izročili, plakete niso izročili, kot tudi ne denarnega dela nagrade.

Ministrstvo za kulturo je po oceni Računskega sodišča nagrado izplačalo, ne da bi pred izplačilom dovolj skrbno preverilo vsa pravna sredstva in okoliščine primera v zvezi s prenehanjem obveznosti iz podeljene nagrade v smislu dane obljube oziroma vpliva na dolžnikovo obveznost izpolnitve. Pravni zastopnik nagrajenke je na Ministrstvo za kulturo naslovil poziv k izpolnitvi dane obljube in se pri tem skliceval na Obligacijski zakonik, vendar le ta v peti alineji 26. člena pravi, citiram: "Če rok, določen za sprejem, še ni potekel, ponudba preneha veljati, ko k ponudniku prispe izjava o njeni zavrnitvi. 346. člen pa pravi, citiram: terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok. Ministrstvo za kulturo je samo od sebe in brez pooblastil aktualnega Upravnega odbora Prešernovega sklada izplačalo nagrado Svetlani Makarovič, sklicujoč se pri tem na 12. člen zakona o Prešernovi nagradi z veljavnostjo za nazaj. Upravni odbor Prešernovega sklada o izplačilu te vrste ni nikoli razpravljal in ministrstvu za kulturo ni nikoli izdal nalog za izvedbo tozadevne finančne transakcije, kajti samo on lahko razpolaga s sredstvi Prešernovega sklada. Ministrica Asta Vrečko je v tem primeru kršila zakon o Prešernovi nagradi, nato pa še zakon o javnih financah, kar je ugotovil tudi Urad za nadzor proračuna, ki je januarja letos izdal odločbo, v kateri je zapisal, da je pravica do izplačila Prešernove nagrade Svetlani Makarovič zastarala, da se je umetnica odpovedala, da je bilo izplačilo neupravičeno ter da mora izplačani znesek ministrstva za kulturo iz svojih sredstev vrniti v proračun. Njegovo odločbo je vlada zavrnila in zahtevala, da ponovno odločajo. Kaj bo sedaj pod takimi pritiski naredil Urad za nadzor proračuna, se lahko samo sprašujemo. Po poročanju Dela nekateri ministri sploh ne vedo, o čem so glasovali na dopisni seji. Ministrstvi za finance in za kulturo sta o izplačilu nagrade pridobili tudi mnenje državnega odvetništva, ki je po naših informacijah v njem zapisalo, da pri tem izplačilu ni mogoče govoriti o zastaranju, saj je pravica z odpovedjo nagradi ugasnila in torej ta pravica do izplačila nagrade ne obstaja. Mnenje je zaupno. Le zakaj? Na seji odbora za kulturo smo predlagali, da vse te dokumente dobimo, a je koalicijska večina to zavrnila. V primeru dodelitve nagrade je ministrica nepooblaščeno neki osebi nakazala določena sredstva brez vsake pravne podlage. Sprašujemo se, ali je šlo za povrnitev uslug oziroma poplačilo angažmaja Svetlane Makarovič, ki je aktivno sodelovala na kolesarskih protestih, ki so se jih udeleževali tudi člani stranke Levica, torej sodelovala v njihovi volilni kampanji. V primeru dodelitve terjatve, ki je po zakonu zastarala, gre za nezakonito in nedopustno prekoračitev pooblastil ministrice za kulturo, doktorice Aste Vrečko in za kršenje Zakona o Prešernovi nagradi in Zakona o javnih financah. Tudi prenova Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana je prikaz, kako deluje ministrstvo za kulturo. Zavedamo se, da gre za celosten in zahteven projekt, vendar marsikatera poteza oziroma zavlačevanje le teh kaže, da so v ozadju projekta morda tudi postranski zaslužki. Do zaključka celovite prenove bo Drama delovala na začasni lokaciji na Litostrojski cesti 56, a to še ne pomeni, da se bo s selitvijo v Šiško začel projekt prenove oziroma gradnje novega prizidka. Drama namreč nima gradbenega dovoljenja, še več, postopek izdaje dovoljenja sploh ne teče, so pred časom potrdili na ministrstvu za naravne vire in prostor, kar pomeni, da bi se najem prostorov na Litostrojski podaljšal. SNG Drama sicer s pogodbo, sklenjeno za obdobje od 1. junija letos do 31. avgusta 2027, za mesečno najemnino odšteje 71 tisoč evrov bruto oziroma 16,78 evrov bruto na kvadratni meter. Skupni strošek najemnin bo tako znašal 2,8 milijona evrov, kar je več, kot je po oceni geodetske uprave tamkajšnja stavba vredna. Ta naj bi bila namreč po GURS ocenjena na približno 2,5 milijona evrov. Kupljena je bila pa za 1 milijon. Ministrica za kulturo, doktorica Sta Vrečko in njena stranka Levica ekscesno zaposlujeta na Ministrstvu za kulturo, kjer se je v slabih dveh letih na novo zaposlilo 62 oseb, od tega 33 za nedoločen čas, 23 za določen čas, od tega jih je sedem vezanih na funkcijo ministrice.

V predmetnem obdobju je 44 javnim uslužbencem prenehalo delovno razmerje, morda tudi zaradi mobinga in raznih pritiskov, ki so jih zaposleni, ki jih zaposleni dobivajo s strani izbrancev ministrice. Za ilustracijo, na ministrstvu za kulturo je bilo običajno zaposlenih do 130 ljudi, v letu 2024 126, v letih 2015, 2016, 2017 le 125, še lani je bilo zaposlenih 136, danes pa jih je 162, ob tem, da se naloge niso bistveno povečale, celo več, nekateri deli, kot na primer področje verske svobode, je izrazito kadrovsko podhranjeno. Medtem na direktoratu za medije stojijo postopki in se ne izda odločbe, skladno z zakonom v roku enega meseca. Verjetno je še bolj kot število novozaposlenih presenetljiva številka tistih, ki jim je delovno razmerje prenehalo, a poznavalci dogajanja na ministrstvu za kulturo niso presenečeni, saj opozarjajo, da je vlada na Ministrstvu za kulturo svojevrstna diktatura nevladnikov, ki jih je tja pripeljala ministrica doktor Asta Vrečko. Nasploh je postalo delovanje tistih uradnikov, ki so blizu ministrici za kulturo, izrazito spornih, če ne že nezakonitih. Osebno naj bi se klicalo posamezne uradnike in zahtevalo denar za konkretne posameznike oziroma projekte. Ministrica Asta Vrečko naj bi takšne stvari ustno naročala sodelavcem, ki potem v njenem imenu pošiljajo elektronska sporočila. Eden ključnih ljudi, ki po navedbah medijev za ministrico opravlja tako imenovane umazane posle, vsaj kar zadeva nekatere javne razpise in dodeljevanje davkoplačevalskega denarja nevladnikom iz sodobne umetnosti je Rok Avbar, vodja sektorja za umetnost. Avbar je sicer v preteklosti vodil službe za odnose z javnostmi v gledališču Glej in Mesto žensk, najbolj znan pa je po tem ko je na Facebooku razlagal svoje fantazije o tem, kako bi šamaril predvsem desne politike, citiram: "Predlagam ustanovitev odreda Šamarčina ob vsakem neprimernem početju kogarkoli, bi poklical na posebno številko, povedal, koga šamariti in zakaj. Seveda se podrazumeva, da bi imel posebno izpostavo na Trstenjakovi, pred parlamentom in uradom predsednika, Jerovšek, Irgl, Lukšič, Karl bi imeli tudi spremstvo odreda, seveda bi obstoj šamarčine arhiviral," je zapisal Avber. Sicer pa to ni bila edina njegova kulturna zapisal je tudi, citiram: "Franc Bogovič, Ljudmila Novak in Romana Tomc v istem kadru. Razlog, zakaj RTV naročnina ne bi smela biti obvezna. Včasih se Male sive celice zdi noro intelektualna oddaja." Konec citata. Prav on naj bi v številnih primerih podeljevanja javnega denarja na razpisih povozil mnenje strokovnih komisij, kar je nezakonito. Avber naj bi z uradnim zaznamkom dokumentirano urejal davkoplačevalsko financiranje s svojim nevladnim prijateljem, s katerim je prej sodeloval. Gre za osupljiv uradni zaznamek, na katerega bi seveda moral reagirati inšpektor za javni sektor, a se očitno ni, Inšpektorat za javni sektor a se očitno ni zgodilo nič. Nevladnica Urška Centa je namreč zelo očitno grozila uradnici in specifično omenjala Roka Avbarja, ki naj bi svetoval, kako naj dopolni nepravilno vlogo. Ta seveda ni pristojen za to, da se vključuje v postopke, kjer je rok že zamujen. Podobno naj bi prek Avbarja dopolnitve želel izsiliti tudi nevladni Gal Furlan. V svojem dejanju pa je šlo sedanje vodstvo ministrstva celo tako daleč, da so izdali navodilo, po katerem morajo sezname obravnavanih vlog za statuse in denar s strani strokovnih komisij poslati v seznanitev kabinetu ministrice Aste Vrečko. V primeru Roka Avberja gre torej za znanega bivšega nevladnika, zgodovino nasilnih objav in uradno dokumentirano prakso grožnje uradnici. Mediji tudi omenjajo, da uradnica, ki ga ustrahovanja obtožuje danes, ni ista kot tista, ki ga je obtoževala vpletanja v postopek v preteklosti. Gre torej za več virov, ki trdijo, da Avber pritiska na uradnice. Anonimnih pričevanj je še več, kar kaže na zaskrbljujoče razmere na Ministrstvu za kulturo in terja temeljito razpravo in ukrepanje. Beremo lahko tudi o mobingu, ki se dogaja za stenami Ministrstva za kulturo. Že dlje časa se tako vleče zgodba Alenke Gotar, ki je zaradi pritiskov in mobinga svojih dveh nadrejenih slednje prijavila ministrici za kulturo. Ministrica je prijavi po štirih mesecih zavrgla kot neutemeljeni. Sredi maja 2024 je nato Gotarjeva zoper svojega delodajalca vložila tudi tožbo na delovno in socialno sodišče. V sektorju za digitalizacijo so zaposlili osebo, ki je od leta 1996 delala v podjetju, ki je bilo na razpisu za razvoj in nadgradnjo informacijskih portalov Ministrstva za kulturo izbrano kljub temu, da je oddalo najdražjo ponudbo v višini 342 tisoč evrov. Drugi dve, bistveno cenejši eno je oddalo ponudbo za 130 tisoč evrov, drugo pa za 280 tisoč evrov, sta bili označeni kot nedopustni. V službi za digitalizacijo je ministrica zapustila svojo prijateljico in sošolko, ki ni izpolnjevala pogojev za zasedeno delovno mesto in ni imela izpita iz upravnega postopka. Večina novo zaposlenih je povezanih s stranko Levica, ali so bili svetniki te stranke ali kandidati za Državni zbor, kot na primer Anže Zorman, Peter Baroš, Alma Retić in drugi. Pritiski so prisotni tudi pri zbiranju vodilnih v glavnih kulturnih ustanovah. Tako je zdaj jasno, da je bilo nedavno imenovanje Jureta Novaka za novega generalnega direktorja Cankarjevega doma povsem politična poteza ministrice. Zapisali so, da se je izkazal kot najbolj strokovno usposobljen kandidat za zasedbo razpisanega delovnega mesta generalnega direktorja javnega zavoda Cankarjev dom, čeprav je dosedanja generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski dobila podporo tako strokovnega sveta kot sveta zavoda za nov mandat. Kot so poročali mediji, je strokovni svet zavoda podprl le Uršulo Cetinski. Medtem je svet zavoda kot primernega poleg omenjene predlagal še Jureta Novaka. O zakulisnih igrah in tem, da je Cankarjev dom, v narekovajih, štala, v svoji odstopni izjavi piše tudi član sveta Cankarjevega doma, Aleš Čerin.

Nekateri mediji tudi že poročajo, da si je Novak že ustanovil skupino pet do šestih ljudi, ki se že redno sestaja, delajo pa sezname ljudi, ki so jih, ki so v Cankarja prišli med direktorovanje, Urške Cetinski in v času pred njo. Seznam zaposlenih so tudi že razdelili na tiste, ki so za Uršulo Cetinski, na tiste, ki so proti njej in celo na skupino tistih, s katerimi se je dobro razumela, vendar bi se jih dalo obrniti proti njej. Članica Novakove skupine za prevzem je Inga Remeta, vede direktorice ljubljanskega Mladinskega gledališča, ki je prej z Novakom delala v Gleju. Navaja se tudi, da naj bi kmalu ukinili kongresno dejavnost Cankarjevega doma, ki sicer v precejšnji meri financira kulturne programe Cankarjevega doma in da nameravajo zaposliti še približno 30 novih uslužbencev.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da gre pri vsem navedenem za nedopustna ravnanja, šikaniranje in poseganja v človekovo integriteto in dostojanstvo ter izrazit sum nezakonitega in negospodarnega delovanja, zato smo zahtevali sklic izredne seje in predlagali priporočila, ki pa jih je koalicijska večina na seji Odbora za kulturo zavrnila in o njih danes ne bomo odločali.

Hvala.

Predlog priporočila je na 26. nujni seji 9. oktobra kot matično delovno telo obravnaval Odbor za kulturo. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga priporočila, je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo članici kolegici Andreji Rajbenšu.

Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Odbor za kulturo je na 26. nujni seji obravnaval Predlog priporočila Vladi za transparentno in zakonito delovanje Ministrstva za kulturo, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Gradivo za sejo je bila zahteva Poslanske skupine SDS za sklic izredne seje Državnega zbora s predlogom priporočila, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Vlade o predlogu priporočila. V poslovniškem roku ni bilo vloženih amandmajev s strani kvalificiranih predlagateljev.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da priporočili iz točk ena in tri odstopata od vpisanih ustavnih izhodišč, ki jih mora upoštevati Državni zbor pri uresničevanju svoje nadzorne funkcije. Besedili teh priporočil namreč vsebujeta presojo zakonitosti delovanja Ministrstva za kulturo, takšna priporočila so konkretne narave, tudi če se ne nanašajo na več historičnih dogodkov ali oseb, kar je v nasprotju z načelom samostojnosti delovanja javne uprave. Ustrezno priporočilo bi moralo naslavljati splošno krepitev samostojnosti uradnih oseb v državnih organih, ne pa vsebovati ugotovitev o domnevnih konkretnih rešitvah na Ministrstvu za kulturo, saj s tem Državni zbor posega v pristojnost izvršilne veje oblasti, v konkretnem primeru inšpekcijskih organov.

V zvezi z vsebino priporočil pod 2. točko, Zakonodajno-pravna služba opozarja, da ta nima vsebinskega pomena, saj je Ministrstvo za kulturo dolžno zaposlenim zagotoviti pravice, ki izhajajo iz zakona o delovnih razmerjih, že skladno s 120. členom Ustave. Četrte točke priporočila, ki predlaga razrešitev ministrice za kulturo, pa ni mogoče obravnavati v obliki priporočila. Razrešitvi ministrice je namenjena ustavno pravni institut interpelacije, ki je eden temeljnih institutov razmerij delitve oblasti med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti, ureja ga 118. člen Ustave in 250. do 253. člen Poslovnika Državnega zbora.

Predstavnica Računskega sodišča je povedala, da je Računsko sodišče izplačilo nagrade Prešernovega sklada pisateljici Svetlani Makarovič preverjalo v okviru revizije Predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2023 na pobudo sklepa Komisije za nadzor javnih financ. Računsko sodišče je presodilo, da Ministrstvo za kulturo po več kot 20 letih ni imelo podlage za izplačilo nagrade ter je ravnalo v nasprotju s tretjim odstavkom 2. člena Zakona o javnih financah, ki določa, da je pri pripravi in izvrševanju proračuna treba spoštovati načelo učinkovitosti in gospodarnosti.

V razpravi so predstavniki koalicijskih poslanskih skupin menili, da je vsebina zahteve neosnovana, saj temelji na nepreverjenih podatkih in člankih iz rumenega tiska. Vse predlagane točke priporočila pa so v nasprotju z Ustavo in veljavno zakonodajo. Namen zahteve je blatenje in diskreditacije ministrice glede očitkov o mobingu so bili mnenja, da gre za materijo, ki ni v pristojnosti odbora. O tem morajo odločati za to pristojne institucije, ki v državi tudi delujejo. Izplačilo nagrade pisateljici Svetlani Makarovič je upravičeno, saj je sklep Upravnega odbora Prešernovega sklada iz leta 1999 upravni akt, ki nikoli ni bil preklican in kot tak ni zastarel. Članice in člani poslanskih skupin opozicije so bili mnenja, da je izplačilo nagrade nezakonito, saj računsko sodišče ni našlo pravne podlage zanj. Po njihovem mnenju bi morali o tem vprašanju odločati upravni odbor Prešernovega sklada. Opozorili so na nespoštovanje institucij, saj njihove ugotovitve o nezakonitem delovanju ne sprožijo popravljalnih ukrepov in tako postanejo brezpredmetne glede najema prostorov na začasni lokaciji SNG drame so prepričani, da gre za nezakonito rabo javnih sredstev. Odbor je v skladu s 171. členom in 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh točkah predloga. Ker točke predloga niso bile sprejete in na podlagi razlage Komisije za Poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika Državnega zbora z dne 9. 12. 2009 obravnavana predloga priporočila Vladi Republike Slovenije za transparentno in zakonito delovanje Ministrstva za kulturo na matičnem delovnem telesu končana. Hvala lepa.

Hvala lepa. Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer ministrici za kulturo, doktor Asta Vrečko.

Izvolite.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Današnji predlog priporočil naj bi bil namenjen zagotovitvi zakonitega delovanja ministrstva, a paradoksalno so sama priporočila v nasprotju z zakonodajo in Ustavo ter Poslovnikom Državnega zbora. To je konec koncev povedala tudi Služba za zakonodajo v svojem mnenju. Tako je bil institut priporočil zlorabljen za poskus obračuna z mano, zaposlenimi na Ministrstvu za kulturo, s stranko Levica in Vlado ter nenazadnje, kot smo tudi slišali umetnico Svetlano Makarovič. Lažne novice so velik problem današnjega časa, še večji problem pa je, če so te očitne zavajajoče in lažne informacije ter pol resnice objavljene v določenih medijev. Uporabljajo za politične diskreditacije in podlage v Državnem zboru tudi za politične razprave političnih nasprotnikov so potrebni določeni standardi, je potrebno spoštovanje in samo na ta način si lahko ljudje ustvarijo svoje argumentirano mnenje. A vendarle, da odgovorim: Prešernova nagrada je nagrada za življenjsko delo, je nagrada na področju kulture in umetnosti, ki se jo podeljuje na državni proslavi ob državnem prazniku in ima kot edina nagrada seveda tudi svoj krovni zakon. Nagrajenka Svetlana Makarovič je Prešernovo nagrado leta 2000 zavrnila, ker jo je hkrati dobil pater Marko Ivan Rupnik. Pater Marko Ivan Rupnik jo je dobil po neustaljenem postopku za eno samo delo, ki povrh vsega ni dostopno širši javnosti. Potem ko pa je čez 20 let izbruhnila afera, povezana z obtožbami redovnic o spolnem nadlegovanju in nasilju patra Marka Rupnika nad njimi, jo je Makarovič naslovila prošnjo, da se ji nagrada v celoti podeli. Ministrstvo za kulturo je nagrado Svetlane Makarovič izplačalo ne na podlagi obligacijskega zakonika, kot je navedeno, ampak na podlagi 12. člena Zakona o Prešernovi nagradi. Sklep o podelitvi Prešernove nagrade iz tistega leta namreč ni bil nikoli in nikdar spremenjen ali odpravljen ali razveljavljen in zato je še vedno veljaven pravni akt. Umetnica Svetlana Makarovič pa je kot nagrajenka zavedena v evidenci v Prešernovih nagrajencev vse od leta 2000. Tako se jo vodi in tako je zapisana v vseh aktih in takšna tudi je. Zahtevek za izplačilo nagrade pa so v skladu z internim postopkom seveda preverile tudi vse strokovne službe. Poudarjam, da v zvezi z izplačilom Prešernove nagrade ministrstvu za kulturo ni reviziji računsko sodišče naložilo priprave odzivnega poročila s popravljalnimi ukrepi, niti nam ni za to izreklo priporočil, niti nismo navedeni v poglavju 4.2 med kršitelji. Prav tako tudi komisija KPK ni uvedla ločenega postopka, saj je ugotovila, da v konkretnem primeru niso bila kršena zakonodaja iz področja KPK in to tudi zapisala. Nihče od navedenih tudi ni rekel, da je bil kršen Zakon o Prešernovi nagradi. Jasno pa je bilo večkrat povedano s strani opozicije, da jih moti konkretna nagrajenka, da jih motim jaz in da jih moti stranka Levica, da jih moti vlada. Zanimivo pa je, da ob tem ni bilo nikakršnega javnega poziva za to, da naj vrne nagrado iz moralnih razlogov, tudi pater Marko Ivan Rupnik, ki kot takšen ne dosega integritete, ki jo bi morali dosegati Prešernovi nagrajenci in po teh razkritjih seveda kršil ugled Slovenije v Vatikanu, v Evropi in po svetu. Prenova SNG Drama, ki je osrednje nacionalno dramsko gledališče, je ena izmed pomembnih prioritet te vlade. Na to prenovo se čaka že več kot 30 let. Pred mano je bilo kar nekaj vlad, kar nekaj ministrov, tudi iz kvote največje opozicijske stranke SDS, a naredilo se ni prav nič. Pričakal nas je prazen proračun, razdrti načrti in stanje glede same prenove povsem negotovo, a mi smo se odločili, da za to poprimemo in to je postal eden glavnih vladnih investicijskih projektov in tudi največji projekt prenove javne infrastrukture na področju kulture ne le v tej vladi, ampak v samostojni Sloveniji. Prenova Drame pa ne pomeni zgolj prenovah historične stavbe, vključuje prenovo matičnega gledališča, ureditev skladišč, zagotavljanje začasne lokacije in tudi seveda pripravo celotnega projekta in nemoteno delovanje tako s strani zaposlenih, hiše kot seveda omogočeno občinstvu, da lahko tudi uživa in obiskuje program Drame. Javni zavod Drama SNG Drama je pri iskanju nadomestne lokacije opravil številne poizvedbe. Javni zavodi niso imeli zadostnih kapacitet, ki bi lahko zagotovile izvajanje dejavnosti v naslednjih letih in zato je iskala primerne prostore za izvajanje gledališke dejavnosti tudi na trgu nepremičnin. Izmed štirih ponudnikov na trgu, ki izvajajo gospodarsko dejavnost, je bila le družba L56. (trženje nepremičnin) edina zmožna zagotoviti primerne prostore za izvajanje gledališke dejavnosti. Tako je SNG Drama izbrala lokacijo na Litostrojski ulici z namenom, da zagotovi ustrezne delovne pogoje za vse zaposlene od vodstva, administracije, igralskega ansambla ter primerne prostore za vaje, masko, garderobo, veliki in mali oder. In zato je ključno, kajti tudi drama se sto procentno financira iz proračuna Republike Slovenije, da delo med prenovo teče kar najbolj nemoteno, tako za kolektiv kot za javnost. Cena najema je 16,78 evra in je primerljiva s ceno najema poslovnih prostorov v Ljubljani, pri čemer pa se nam najemodajalec je zavezal, da bo na svoje lastne stroške in ti so vztrajali bili kar dva milijona evrov prenovil vse poslovne prostore in jih prilagodil potrebam gledališča, to pomeni izgradnji dveh odrov, dveh vadbenih prostorov in vse ostale prilagoditve. SNG Drama pa je začela seveda najemati po tem. Prav tako pa je pridobil uporabno dovoljenje. Sklicevanje na oceno Gursa, ki je iz leta 2020, ravno sedaj se pa teče prenova teh evidenc, tam je tudi zavedeno kot skladiščni prostor. Prav tako, kolikor mi je znano, je cena nakupa teh stavb ki jo je navajala predlagateljica, netočna. A to so vse lahko izvedljivi podatki in tudi seveda javni in lahko bi se obrnili in jih tudi pridobili. Ministrstvo pa po drugi strani po zakonu o stvarnem premoženju ne sme nakupovati ali najemati stvari na zalogo. Tako Drama pa v stari lokaciji ne glede na vse ne bi več mogla delovati. Spomnite se hudournikov, ki so tekli po njenih hodnikih, statičnih problemov, klimatsko so prostori neurejeni, prestavljale so se prestave, kajti konec koncev živimo v času podnebnih sprememb, Vedno bolj je vroče in ni bilo primerno ne za igralce, ansambel, druge zaposlene, kot ne za obiskovalce. In avgusta letos je uporabno dovoljenje izteklo. In zaradi tega, ne glede na vse so začasni prostori žal potrebni. Žalostno pa je, da smo prišli do tega, ampak izplen bo dober, prenova Drame bo stekla. In sedaj seveda, res je, čakamo na gradbeno dovoljenje zaradi določenih posameznikov, ki se izmikajo vročitvi pošte in ne želijo, da bi dali za služnostno pot, torej za čas gradnje, dovoljenje za to, da se uporablja slepo ulico za hišo historične Drame za potrebe obnove, ampak postopki tečejo, gradbeno dovoljenje bo pridobljeno in prenova Drame bo stekla. Predvsem pa naj povabim vse, ne le poslanke in poslanke, ampak tudi vse, ki to spremljate, da obiščete novo dramo, naše nacionalno gledališče. Bila je že prva premiera na malem odru, jutri bo premiera na velikem odru in verjamem, da boste presenečeni. Program je odličen, kot vedno, s tem pa tudi podpremo nove prostore in ansambel, ki sedaj tam deluje.

Odločno zavračam seveda tudi vsa namigovanja o ekscesnem zaposlovanju na ministrstvu za kulturo. Vse zaposlitve so realizirane v okviru dovoljenega števila zaposlenih, ki jih določa skupni kadrovski načrt, ki ga potrdi vlada in odobrenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost, postopki zaposlitev pa so bili izvedeni v skladu z zakonodajo. Številke zaposlitev, ki so jih navajali nekateri portali in so se večkrat pojavljale, so seveda tudi v celoti izmišljene. Uradne odgovore smo večkrat podali tako poslancem in poslankam, ki so jih zahtevali, kot tudi medijem. Glede fluktuacije zaposlitev pa smo primerjali, seveda tudi posredovali te podatke, koliko je odhodov ali prihodov na Ministrstvo za kulturo. V razpravi jih z veseljem še enkrat povem natančno in so glede ostalih povsem v povprečju tudi, namreč prejšnji minister je imel zelo podoben čas prihodov in odhodov. Ti se seveda zgodijo zaradi upokojitev, zaradi porodniških nadomeščanj, zaradi izteka pripravništev, zaposlitev za določen čas ali zaradi različnih premeščanj znotraj javne uprave. Sama sem na začetku mandata podpisala tudi nekatere pogodbe, ki so bili celi postopki izvedeni pod prejšnjo Vlado. Kajti kadar je postopek izpeljan zakonito potem ni nobenega razloga, da se to ne bi izpeljalo. Je pa res, da je prav ta vlada uredila eno sistemsko vprašanje na začetku mandata in to je tehnična pomoč na koheziji. Tu je bilo več sto zaposlenih po vseh ministrstvih, kjer ni šlo za nove zaposlitve, ampak za ureditev stanja. In tako so bili vključeni tudi v naš kadrovski načrt na ministrstvu za kulturo, to je bilo 13 oseb.

Moram še enkrat poudariti, da proti meni ni bilo nobene prijave za mobing, vse morebitne prijave pa se seveda po postopkih rešujejo. In poudarjam, da prav tako ni bilo nobene prijave glede vodje sektorja za umetnost Roka Avbarja ne za mobing ne za kaj drugega. Poudariti pa moram, da se mi skrajno, skrajno neprimerno, da bi razčiščevala celo poimensko stvari z zaposlenimi prek medijev in Državnega zbora, in sem seveda tukaj žal to primorana, pomen, povedati še enkrat, ampak ne zdi se mi prav, da se na ta način to dela, da se omenja in blati določene osebe. Povsem jasno je, da so to provokacije, ki se stopnjujejo, tudi pošiljajo dokumenti različnim medijem, z namenom politične diskreditacije in kjer se instrumentalizira tudi določene zaposlene na ministrstvu. Takšne prakse niso dostojne in v tem absolutno ne nameravam sodelovati.

Prav tako je bil sestavljen cel domišljijski spis glede imenovanja direktorja Cankarjevega doma. Ta je bil imenovan v skladu z vsemi predpisi po ustaljenem postopku, ki je, tristopenjski, kjer ni bila omenjena še poleg strokovnega sveta in sveta zavoda, tudi razpisna komisija, ki je dala direktorju največ točk, seveda pa je glavni tukaj program in vizija vodenja te naše največje ustanove.

Na konec naj poudarim, še enkrat, da so razlogi, navedeni v zahtevi za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije, neutemeljeni in predlog priporočil tudi v nasprotju z Ustavo in veljavno zakonodajo.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Najprej ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo kolegica Iva Dimic.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica.

Spoštovana ministrica!

Slovenska kultura je zakladnica ustvarjalnosti in istovetnosti slovenskega naroda skozi stoletja. Brez slovenske kulture in slovenskega jezika kot njenega identitetnega jedra danes ne bi imeli samostojne države. Naša kulturna politika je zavezana svobodi izražanja ter omogočanju dostopa do raznolike kulturne ponudbe najširši javnosti. V ta namen je potrebna uravnotežena skrb za osrednje kulturne ustanove in decentralizirano mrežo gledališč, knjižnic, galerij, muzejev in drugih ustanov po državi.

V resoluciji o nacionalnem programu za kulturo ste na ministrstvu zapisali: "Do leta 2031 kultura z uresničevanjem nacionalnega programa bo stabilna in visoko javno financirana, močno in regionalno in enakomerno prisotna v lokalnih skupnostih, trajnostna, dostopna vsem prebivalcem, vključena v druge resorje, mednarodno pa močno in ustaljeno povezana. Delovne razmere za delavce v kulturi bodo stabilne, kultura bo temeljila na participativnih in demokratičnih kulturnih institucijah." Do takrat nam manjka še sedem let, sedem pravljičnih let in kultura in kulturniki morajo samo preživeti do takrat.

Danes so žal razmere na področju kulture in kulturnega ministrstva popolnoma drugačne, kot je zapisano v resoluciji. Ministrica si kulturo razlaga po svoje, žal večkrat nekulturno. Ugotovitve Računskega sodišča, Komisije za preprečevanje korupcije in ugotovitve Urada za nadzor proračuna bi bile v državah z razvito kulturo odgovornosti dovoljšen razlog, da bi ministrica že zdavnaj ponudila odstop. V Novi Sloveniji smo že julija 2023 vložili zahtevo za sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ v zvezi z utemeljenim sumom, da je ministrstvo brez pravne podlage izpolnilo denarno terjatev, ki ni več obstajala. Neupravičeno so bila izplačana sredstva državnega proračuna Svetlani Makarovič v višini dobrih 8 tisoč evrov.

Na vprašanje, ali je ministrica za kulturo doktor Asta Vrečko z neupravičenim izplačilom javnih sredstev Svetlani Makarovič storila kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja in pravic ter oškodovanja javnih sredstev, je Računsko sodišče septembra letos pritrdilo. Računsko sodišče je v revizijskem poročilu predloga zaključnega računa državnega proračuna za lansko leto navedlo, da je ravnanje Ministrstva za kulturo v zvezi s potrditvijo obveznosti ter izplačilom nagrade v znesku 8 tisoč 346 evrov, pesnici in pisateljici Makarovič, v nasprotju s tretjim odstavkom 2. člena Zakona o javnih financah Ugotovilo je, da takratni veljavni Zakon o Prešernovi nagradi, kot tudi sedanji Zakon o Prešernovi nagradi, ne predvidevata situaciji, ko nagrajenec zavrne nagrado ter da tudi v določbah Obligacijskega zakonika, kot v javnofinančnih in drugih predpisih ni najti podlage za to, da bi ministrstvo po več kot 20. letih obveznost, ki se ji je nagrajenka odpovedala, morala poravnati. Ministrstvo za kulturo je po oceni računskega sodišča nagrado izplačalo, ne da bi pred izplačilom dovolj skrbno preverilo vsa pravna dejstva in okoliščine primera v zvezi s prenehanjem obveznosti iz podeljene nagrade v smislu dane obljube oziroma vpliva na dolžnikovo obveznost izpolnitve. V Novi Sloveniji se težko strinjamo s stališčem Računskega sodišča, ki ni izdalo popravljalnega ukrepa vračila in izterjave finančne nagrade, saj naj bi bilo malo verjetno in neuspešno. Kako je mogoče, da se z županom odpiše finančni dolg v višini nekaj več kot 40 milijonov? Kako je mogoče, da na drugi strani državni organ zaradi 124 evrov dolga prodajajo na dražbi hišo štiričlanski družini? Imamo v Sloveniji res prvo in drugorazredne državljane? Očitno je za prvorazredne dovoljeno vse v imenu svobode in demokracije. Za sovražni govor označijo vse, kar podvomijo v njihovo delo oziroma nedelo, na drugi strani pa največji branilci svobode govora prepovedujejo pravico do groba in spomina lastnim državljanom. Pod aktualno vlado se stopnjuje pritisk na zaposlene, prihajajo prijave za mobing, zgodi pa se nič. Zaposlena na Ministrstvu za kulturo zaradi pritiskov in mobinga dveh nadrejenih prijavi ministrici za kulturo Asti Vrečko. Ministrica je prijavi po skoraj štirih mesecih zavrgla kot neutemeljeni. Sredi maja 2024 je nato morala zaposlena zoper svojega delodajalca vložiti tožbo na delovno sodišče. Kar je najbolj zaskrbljujoče, pa je, da to ni osamljen primer, če smo kultura ljudje, ta kultura gnije pri glavi. V Novi Sloveniji smo veseli, da ste uspeli zagnati Dramo na Litostrojski, žal pa je s selitvijo Drame ena sama drama, in to bolj tragedija. S pogodbo, sklenjeno za obdobje od 1. junija letos do 31. avgusta 2027, ste za mesečno najemnino odšteli 71 tisoč evrov bruto oziroma 16,78 evra bruto na kvadratni meter. Skupni strošek najemnine bo tako znašal 2,8 milijonov evrov, kar je kot je več kot je po oceni geodetske uprave tamkajšnja stavba vredna. Ta naj bi bila namreč po GURS ocenjena na približno 2,5 milijona evrov. V Novi Sloveniji ne bomo ustanavljali odreda šamarčina, tudi ne bomo nobenega z bajoneti terjali v morje. Ker pa se je ministrici Asti Vrečko nabralo preveč afer, menimo, da bi bilo za kulturo najbolje, da bi odstopila.

Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolega Jonas Žnidaršič. Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, dragi kolegi, drage kolegice! Stanje na področju kulture v Sloveniji je kompleksno in raznoliko, saj ima kultura v tej državi dolgo in bogato tradicijo. Slovenija se ponaša z močno kulturno dediščino, ki zajema različna področja, kot so književnost, gledališče, glasba, vizualne umetnosti, film in kulturna dediščina. Kultura ima pomembno vlogo v slovenski družbi, čeprav se pogosto sooča z izzivi, zlasti na področju financiranja in prepoznavnosti. Sklicatelji te seje so podali zahtevo za sklic s predlogi priporočil Vladi Republike Slovenije za transparentno in zakonito delovanje Ministrstva za kulturo na predlagane sklepe, ki jih je odbor zavrnil, je negativno mnenje podala tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Pa pustimo raje ob strani nesmiselne predloge predlagateljev in se osredotočimo na kulturo.

Strinjamo se, da je na področju kulture potrebno še marsikaj postoriti. Sektor je tako širok, da je praktično nemogoče čez noč, na vseh področjih narediti korenite spremembe. Slovenke in Slovenci se lahko pohvalimo z mnogimi uspehi na področju kulture. Na primer slovenska književnost ima močne korenine, še posebej z deli klasikov, jezik pa ima poseben pomen, saj je bil ključen element v procesu oblikovanja narodne identitete Tudi glasbena in gledališka dejavnost v Sloveniji je zelo živahna. Izpodbija se najem prostorov SNG Drame, ki pa je eden izmed ključnih javnih zavodov, ki zagotavljajo klasično tradicijo, a tudi z modernim pridihom. Projekt obnove Drame pa je eden izmed večjih investicijskih projektov zadnjih let s področja kulture. Ministrstvo za kulturo je v tem mandatu predlagalo kar nekaj zakonodajnih sprememb, kar nekaj pa jih je tudi trenutno v obravnavi. Prepoznali so pomembnost modernizacije, saj ključni zakoni s področja kulture so stari tudi 20 let in več. Posodobiti je treba ZUIK, Zakon o medijih in tako dalje, a ministrstvo in koalicijski partnerji dobro sodelujemo med sabo kot tudi z zunanjo zainteresirano javnost ter strokovnjaki. Kultura je v Sloveniji živahna in raznolika, vendar se sooča z izzivi, kot so financiranje, prepoznavnost in omejitve trga. Kljub tem izzivom so slovenski umetniki in kulturni delavci ključni za ohranjanje bogate dediščine in razvoj sodobnih kulturnih praks. Kultura ostaja pomemben del slovenske identitete in družbe. Poslanke in poslanci, ki so podali zahtevo za sklic seje, ki vsebuje vrsto očitkov, kot so domnevno nezakonito izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič, zaposlitve na ministrstvu in iskanje nadomestnih prostorov za SNG Drama. Poudariti je treba, da državni zbor niti nima pristojnosti podajati takšnih priporočil izvršni veji oblasti. A izpostavimo lahko to, da kljub vsem nadzorom Računskega sodišča in Komisije za preprečevanje korupcije ni bilo ugotovljenih napak, ministrica pa je argumentirano predstavila in ovrgla navedbe. V Poslanski skupini Socialnih demokratov se zavedamo, da je kultura izjemno pomembna, čeprav ji v politiki in družbi velikokrat pripišemo manj pomembno vlogo ali pa celo negativno konotacijo. Zato poudarjam, da bi področje kulture moralo preseči politične ambicije in delitve. Kultura je tisto, kar definira družbo in oblikuje naš pogled na svet. Je skupek tradicij, vrednot, običajev, umetnosti in znanosti, ki se prenašajo skozi generacije, ni zgolj zbirka umetniških del in dosežkov, temveč odraža identiteto skupnosti in posameznikov ter nam omogoča, da razumemo svojo preteklost, prepoznamo sedanjost in si oblikujemo prihodnost. Hvala lepa.