Dobro jutro, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 86. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 86. izredne seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v ponedeljek, 21. oktobra, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato vam predlagam, da za današnjo sejo določimo dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Prekinila sem glasovanje, lahko preverite še enkrat. / oglašanje iz dvorane/ Je okej? Dobro, potem ponovno glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 61 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za so glasovali vsi.)

Ugotavljam, da je dnevni red 86. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SKUPNIH TEMELJIH SISTEMA PLAČ V JAVNEM SEKTORJU, REDNI POSTOPEK.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade magistru Francu Propsu, ministru za javno upravo. Izvolite.

Predsedujoča, hvala lepa za besedo.

Spoštovani, spoštovane poslanke in poslanci! Šestnajsto leto teče, odkar je javni sektor v letu 2008 vstopil v sedanji veljavni plačni sistem. Skupna ugotovitev je, da sistem več ne odgovarja spremenjenim zahtevam, s katerimi se soočajo delodajalci in zaposleni, ki izvajajo javne storitve. Zato je Vlada pripravila predlog zakona, ki ste ga prejeli v obravnavo.

Dovolite mi, da izpostavim nekatere rešitve. Nobena plača v javnem sektorju ne bo nižja od minimalne plače. Nižjo plačo od minimalne plače v obstoječem sistemu ima približno 20 procentov zaposlenih v javnem sektorju, zato morajo delodajalci do minimalne plače doplačevati. Zakon, ki je pred vami, bo takšno stanje odpravil in hkrati dal nastavke, da se ustrezno povišajo plače v spodnji tretjini plačne lestvice. S tem bodo vstopna delovna mesta postala privlačnejša za mlade, za strokovnjake, za deficitarni kader. Plačna lestvica z razmerjem ena proti sedem med najnižjo in najvišjo osnovno plačo in hkratno zmanjšanje razlike v nominalni vrednosti med posameznimi plačnimi razredi plačne lestvice s 4 na 3 procente, bo omogočila vzpostavitev ustreznejših plačnih razmerij, glede na zahtevnost nalog in odgovornost za rezultate dela, hkrati pa bo prispevala k dolgoročni javnofinančni vzdržnosti. K tej pa bo prispevalo tudi to, da bo postopno uveljavljen sistem novih plač. Sistem se bo pričel uvajati s 1. 1. 2025 in se dokončno uvedel 1. januarja 2028. Zakonske rešitve bodo preprečile pretirano realno padanje plač vseh zaposlenih v javnem sektorju. Gre za varovalko, na podlagi katere se bo vrednost plačnih razredov plačne lestvice po dokončni uvedbi avtomatično uskladila v višini 80 procentov inflacije, če ne bi prišlo do drugačnega dogovora med socialnimi partnerji, v obdobju uvedbe pa so predvidene uskladitve plač, če bo inflacija presegala določeno stopnjo in tudi to je dogovorjeno s sindikati. Obseg sredstev za nagrajevanje v odvisnosti od rezultata dela je povečan in se bo izplačeval na podlagi vnaprej dogovorjenih jasnih meril oziroma kriterijev. Zakon uvaja možnost pospešenega napredovanja znotraj jasno določene kvote 10 procentov za kadre z izjemnimi dosežki in možnost zadržanega napredovanja za tiste, ki ne izpolnijo pričakovanj v zvezi z delom. Odpravlja se ugotovljeno neskladje z Ustavo, ko gre za plače sodnikov in ko gre za izpolnitev pogojev za veljavnost sklepanja splošne kolektivne pogodbe za javni sektor. Nenazadnje z vložitvijo predloga zakona v zakonodajni postopek vlada želi, da se končno vzpostavi ustrezna plačna razmerja znotraj funkcionarjev v vseh vejah oblasti in drugih funkcionarjev, ki jih kot takšne opredeljuje veljavna zakonodaja ter da se istočasno vzpostavijo tudi ustreznejša razmerja med funkcionarji, kot nosilci oblasti ter direktorji kot najodgovornejšimi javnimi uslužbenci na eni strani in ostalimi javnimi uslužbenci na drugi strani. S tem bo preseženo nevzdržno stanje, ko so se plače javnim uslužbencem poviševale, plače direktorjev in funkcionarjev pa ne, zaradi česar javni uslužbenci po plačah pogosto prehitevajo njihove vodje. Vendar pa zakon v tej zvezi izrecno določa, da bodo funkcionarji izvršilne in zakonodajne veje oblasti višjih plač deležni šele z novim mandatom Državnega zbora in z novim mandatom vlade, torej po naslednjih državnozborskih volitvah. Spoštovani, Zakon o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja predstavlja nujnost, brez katere reforme plačnega sistema ni. Nikakor pa zakon ni dovolj, da bi reformo celovito izpeljali. Izjavo o usklajenosti predloga zakona sindikat je podpisala večina sindikatov, kar zakon daje dodatno težo in legitimnost. Ta teden je vlada s sindikati javnega sektorja uskladila in parafirala tudi kolektivno pogodbo za javni sektor, ki je ključna in temeljna kolektivna pogodba celotnega plačnega sistema javnega sektorja. S sindikati je potrebno doseči tudi dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij, kar pomeni, da bo potrebno skleniti še kolektivne pogodbe, s katerimi se določajo osnovne plače za delovna mesta v vseh dejavnostih javnega sektorja. Te naloge se vlada in sindikati zavedajo in odgovorno nadaljujejo pogajanja z namenom, da jih zaključi v začetku naslednjega meseca. Vendar pa sklenitev kolektivnih pogodb, ki prinašajo višje plače na podlagi nove plačne lestvice, ni možna niti smiselna, če zakon, ki je pred vami, ne bo sprejet. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici odbora, kolegici Tereziji Novak. Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovane in spoštovani.

Odbor je kot matično delovno telo na 51. nujni seji 14. oktobra obravnaval Predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. V uvodu je minister za javno upravo podal dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona ter podrobno predstavil bistvene rešitve, ki jih zakon prinaša. Nato so mnenje o predlogu zakona podali še minister za finance, predstavniki Zakonodajno-pravne službe, predstavnik Državnega sveta ter predstavniki Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Sindikata Vojakov Slovenije, Sindikata Občinskih redarjev Slovenije, Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in sindikata zaposlenih v veterinarski dejavnosti. V razpravi so poslanci koalicije izrazili zadovoljstvo ob doseženem dogovoru med Vlado in sindikati. Kot najbolj dobrodošlo spremembo so izpostavili določitev osnovne plače javnim uslužbencem, ki se v kolikor je vrednost plačnega razreda nižja od zneska minimalne plače. Uvrsti v prvi naslednji plačni razred, katerega vrednost je enaka ali višja od minimalne plače. Izpostavili so še nekatere druge predlagane rešitve, kot so postopno zviševanje plač, novo ureditev nagrajevanja delovne uspešnosti ter institut zadržanega napredovanja za zaposlene, ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov, predlagan spregled izobrazbe, odprave plačnih nesorazmerij, možnost uvrstitve javnega uslužbenca za največ deset plačnih razredov višja od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta in s tem večjo možnost pridobitve najboljših kadrov za delo v javnem sektorju, zvišanje plač županov ter še nekatere druge novosti. Poslanci iz vrst opozicije so izrazili skrb, da izjave o stopnji usklajenosti besedila predloga zakona niso podprli vsi sindikati s področja zdravstva, zlasti ob upoštevanju, da zaposleni v tovrstnih poklicih opozarjajo na nujnost ureditve njihovega statusa in pogojev dela. Med drugim so izpostavili številne pripombe, na predlagane rešitve s strani županov manjših občin v predlagani rešitvi, ki veže določitev osnovne plače na višine minimalne plače, ne vidijo dodane vrednosti, saj že po veljavni zakonodaji zaposleni dejansko ne prejemajo manjšega zneska kot je minimalna plača. Poslanka iz vrst opozicije je opozorila tudi na pripombe Zakonodajno-pravne službe in na nepotrebno hitenje po njenem mnenju s sprejemanjem nove zakonodaje, zlasti glede na število prejetih pripomb in pomislekov. Predstavili so svoje amandmaje, izpostavili pa tudi pomisleke občinskih redarjev ter dopisa Združenj mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. Poslanec iz vrst koalicije je še poudaril, da se s predlagano rešitvijo, s katero se določitev osnovne plače veže na vrednost minimalne plače, uresničuje temeljna zahteva poslanskih skupin koalicije. S to spremembo se bo namreč tudi omogočilo, da se bodo lahko odslej upoštevala tudi dosežena napredovanja zaposlenih, kar dosedanja ureditev ni omogočila. Izpostavil je, da je sprejemanje parcialnih sprememb v preteklosti povzročilo raznovrstne anomalije in pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti.

Po končani razpravi je odbor glasoval o amandmajih poslanskih skupin koalicije in poslanskih skupin opozicije. Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin koalicije ter vse člene predloga zakona. Hvala.

Hvala lepa. Ker je Državni zbor na 83. izredni seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna.

In prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.

Amandma Poslanske skupine SDS k 2. členu je vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k prilogi dve in k prilogi tri, zato bomo o vseh navedenih amandmajih razpravljali skupaj.

V razpravo torej dajem 2. člen ter prilogo dve in prilogo tri ter amandmaje Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Aha, bom odprla prijave, tako da vas prosim za prijavo. Vi ste se prijavili, ne? Dobro. Potem pa, glejte, bom še enkrat odprla prijavo. Aha, dobro. Potem pa, bomo tako naredili, če se strinjate, gospa Kozlovič, da dam najprej gospodu Kosiju besedo in potem še vam. Izvolite, kolega Kosi.

Ja, hvala, spoštovana predsednica za besedo in lep pozdrav.

Torej, res je, dejstvo je, da sistem javnih plač, torej plač v javnem sektorju ni ustrezen, kajti javni sektor se ubada z velikimi težavami. Vemo, da so plače v določenih sektorjih res bizarne, predvsem pa so težave v tem, da delovna mesta v javnem sektorju več niso privlačna, in lahko smo priča torej številnim odhodom uslužbencev iz javnega sektorja v privat sektor. Torej na vseh področjih se ubadamo s tem mankom, naj bo to šolstvo, naj bo to torej sodstvo, potem drugi, medicinsko medicinski del, in tako naprej, policija in tako naprej. Kajti, dejstvo je, da plače v javnem sektorju oziroma ljudje se več ne samo ne zanašajo na to, da če si zaposlen v javnem sektorju, da potem imaš zagotovljeno službo, ampak je pomemben tudi njegov zaslužek. In predvsem v tistem, ko začnejo službo v javnem sektorju seveda ljudje, ki imajo visokošolsko izobrazbo in tako naprej in v kolikor začnejo z minimalno plačo, seveda pa ne bo šel noben tega delati.

Včeraj je bil zanimiv prispevek o pomanjkanju učiteljev in dejstvo je, da tisti, ki bi lahko začel učiti, torej učitelj nekje na začetku ima minimalno plačo, gre raje potem delati kam za blagajno, ker ima potem boljšo plačo. Tako, da seveda po eni strani tudi kot iz opozicije vseeno nekako je v redu, da torej imamo nov zakon, ki bi nekako to urejeval ta sistem javnih plač, vendar ta zakon ni tako idealen kot trdi Vlada in tako kot trdi koalicija. Dejstvo je, da je na ta zakon bilo kar veliko pripomb. Žal smo, ko je bil torej seja odbora, bilo slišati, da teh pripomb nekako ne boste upoštevali, kajti če so se sindikati in Vlada dogovorili o tem, kakšen sistem plač bo, potem naj mi ne bi posegali v ta sistem. Zdaj če je gospod Štrukelj podpisal to plačo, še ne pomeni, da se vsi sindikati s tem strinjajo. Dejstvo je, da se s tem niso strinjali sindikati zdravnikov in medicinskih sester, torej zdravstvo se s tem ne strinja, da vojska opozarja, sindikat vojakov, da ni ustrezen. Potem tudi vas opozarjajo glede sindikata torej občinskih redarjev in nenazadnje tudi številni pozivi občin glede plač poslancev oziroma županov, predvsem tistih manjših občin, torej občin do 2 tisoč in med 2 tisoč in 5 tisoč ljudi. Torej dejstvo je, da smo nenazadnje dobili tudi ta poziv Združenja občin Slovenije, ki opozarjajo na to, da je teh občin celo 107, torej več kot polovico občin. In če to ni dovolj, da prisluhnete tem pripombam, potem ne vem. Če vas več kot polovica občin opozarja, da sistem, ki ga vi predvidevate oziroma ponujate v tem predlogu glede plač županov, ni ustrezen, ja potem ne vem, kako vi prisluhnete temu dejstvu. Gre za zelo pomemben zakon, veliko ljudi obravnava, veliki sektor obravnava in prav je, da bi se ta zakon imel širšo javno obravnavo. Žal temu ni tako, kajti vi ste se najprej, koliko, leto, dve pogovarjali s sindikati, dosegli nek dogovor, potem pa kar na hitro to speljali v proceduralni postopek. In na to vas opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba, ki govori o tem, da gre za očitno kršitev Poslovnika Državnega zbora zaradi tega, ker ste s skrajšanjem rokov torej redni postopek, zakonodajni postopek nekako približali nujnemu postopku. Tako kot je bilo povedano s strani na seji odbora doktorja Dušana Štravsa kot Zakonodajno-pravne službe, bom kar citiral: "Najprej izpostavljamo kršitve Poslovnika v zvezi z izredno hitrim tekom rednega zakonodajnega postopka. Ta je primerljiv z nujnim zakonodajnim postopkom in onemogoča, da bi poslanci, službe Državnega zbora, strokovna in zainteresirana javnost tekom zakonodajnega postopka pretehtali domišljenost in obdelanost predlagane zakonske ureditve, saj ni objektivno dovolj časa za podrobno preučitev zakonskih rešitev v predlogu zakona, zato so podane samo splošne pripombe in o predlogu zakona". V tem delu mnenja je bilo podrobno predstavljena tudi kršitev Poslovnika zaradi skrajnega roka občinam za podajo mnenja. Kršitev Poslovnika! Zdaj hvalite se o pomembnosti zakona, potem pa kršite Poslovnik. In potem tudi opozarja na to, da je predlog zakona sporen z vidika načela pravne države, delitve oblasti in načela legitimitete. Opozarjajo vas tudi na ustavno sporne določbe. Zakonodajno-pravna služba tudi govori, da se odpira vprašanje fragmentarnosti, razdrobljenosti normativnega urejanja sistema plač v javnem sektorju, ker predlog zakona ne ureja celotnega sistema plač v javnem sektorju ampak samo elemente tega sistema; večji del plačnega sistema v javnem sektorju se bo urejal z akti, ki so nižji od zakonov. Torej vi dejansko res postavite temelje, ampak kot gradbenik vam povem, če so temelji slabi, potem objekt ne bo stal. Torej rabite trde temelje, na katerih boste lahko gradili celotni sistem. Če boste, domače rečem, zafurali že pri temeljih, potem bo stabilnost tega sistema zelo zelo vprašljiva. In tudi kar Zakonodajno-pravna služba nekako opozarja tudi glede velikega vprašanja izvedljivosti predloga zakona, ker v njem manjkajo nekatere vsebine zakona, ki jih bodo seveda urejali podzakonski akti. In pa kaj je najbolj pomembno: "Menimo, da hitenje z obravnavo predloga zakona z željo po čimprejšnji uveljavitvi zakona namesto odpravljanja ustavno in pravnosistemsko spornih rešitev, ki so bile predstavljene, povečuje možnost, da bo zakon urejal ustavno vprašljive, neizvedljive, razdrobljene, nejasne, nerazumljive in pomensko odprte zakonske rešitve". O tem vas je opozorila Zakonodajno-pravna služba in potem seveda nočete prisluhniti.

Zdaj mi smo torej v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagali določene amandmaje, predvsem v smislu tega, da se funkcionarjem torej plače vežejo na bruto, bruto, bruto domači proizvod, torej na BDP, v smislu tega, da če bo bruto domači proizvod rastel, potem z njim rastejo plače funkcionarjev, če bo pa le-ta padel, potem pa tudi padajo plače tem funkcionarjem.

Tudi predlagamo v amandmaju k 71. členu, da se delovna uspešnost namenja javnim uslužbencem, ki so v tekočem letu dosegli nadpovprečne delovne rezultate in bili nadpovprečno delovno obremenjeni. Zdaj, če nekomu daš dodatno delo, potem to ni delovna uspešnost, ampak bi moral biti dodatek za dodatno obremenjenost. Kar delovno uspešen je tisti, ki uspešno opravlja svoje delo. Torej, to ni tisti, ki ga dodatno obremeniš, ker nekdo, mogoče je, ne vem šel na bolniško ali karkoli, ampak ker nekdo pač ni efektiven in potem raje daš tistemu, ki pa je bolj efektiven. Ampak dejansko moramo nagraditi tistega, ki je priden, ki dela in si dejansko zasluži dodatek k tej plači.

Seveda predlagamo tudi, da se lokalna skupnost odvzame iz sistema javnih plač. Župani vas opozarjajo o tem, imamo torej nekako lokalno samoupravo, ki jo dajemo določeno samostojnost, potem pa država določa plačo županom in tako naprej. To je nonsens. Dajmo postaviti torej okvir in se naj občina potem sama določa plačo županov in tako naprej tudi uslužbencev, tako kot pač oni želijo. In zdaj, da daste županu, torej manjših občin, ga uvrstite, ne vem okrog 4 tisoč 500 evrov bruto, najvišji pa 8 tisoč. Torej za 20 plačne razlike. Halo? Torej so zdaj župani teh manjših občin manj vredni župani od ostalih. Res je, da ima župan mestne občine ali pa karkoli večji inštitut za sabo, javne službe, večjo občinska uprava in tako naprej, ampak ima tudi dodatno zaposlene, ima direktorja občinske uprave, ima vse druge, ima podžupane, številne podžupane in tako naprej. Ker župani manjših občin so mnogo bolj vpeti v družbo med ljudmi, kot župani občin z večje število prebivalcev. Tudi občina, ki ima manjše prebivalstvo, ni nujno, da je po površini manjša od ostalih, gre za podeželske občine, kjer se župani ukvarjajo s številnimi vprašanji, infrastrukturnimi težavami in tako naprej. Mnogo bolj vpeti. Dvomim, da lahko, ne vem, občan Mestne občine Ljubljana pride kar tako do župana Jankovića, kot nek občan ene manjše občine, kjer so dejansko župani med ljudmi in ki se morajo ukvarjati z različnimi težavami, kjer se recimo župani te večje občine, ampak vi jih vržete v koš kot drugorazredne župane in se hvalite o tem, kako se vzpostaviti ustrezen sistem. Tudi občini ne omogočate, da lahko nadgradi nekomu, ki pa je potreben v občini.

Ta zakon tudi ne določa določene nagrade ali pa predvsem poklici, ki so zelo potrebni, zdaj vsi v istem razredu je to zelo težko. Zdaj vsi v istem razredu ne opravljajo enako težkega dela, zelo težko je primerjati določen poklic v različnih sektorjih. Medicinska sestra zaposlena ali pa diplomirana medicinska sestra medicinska, pa vseeno nekje v domu za starejše ali pa nekje v zdravstvenem domu, ni enako težak poklic ali pa medicinska sestra, ki dela v intenzivni negi ali pa nekje v zdravstvenem domu, v primarnem zdravstvu tudi ni enako obremenjena kot ta. Ali pa zdravniki, tudi specialisti.

Govorite tudi o tem, kako se bodo povečale minimalne plače, ja, dejansko, res bo brez dodatkov sedaj minimalna plača, ampak tem se bo dejansko zvišala najmanj.

In ta zakon, ki je zelo pomemben zakon bi rabil širšo razpravo, rabil bi širši kontekst, prisluhniti vsem ostalim. Tudi zelo kritičen je bil tudi predstavnik Sindikata vojakov, ki je celo opozoril na to, da v kolikor bo znotraj neke dejavnosti, se je večina sindikatov strinjala, v njihovem primeru bo torej policijski sindikat tisti, ki bo podpisal dogovor, kakšen bo sistem plač v vojski. Torej, policijski sindikat bo odločal o tem, kakšen bo sistem plač v vojski. Ampak, ko je bil nekoliko na odboru glasen ste ga hitro utišali. Niste prisluhnili vsem sindikatom. Kajti sindikat v Sloveniji ni samo sindikat učiteljev kjer je glavni Štrukelj, ampak tudi drugi sindikati, ampak tem očitno ne prisluhnete. Rešujete sistem v zdravstvu, kjer vam zdravniki odhajajo, kjer ni kadra v domu za starejše, ne prisluhnete pa sindikatu Fides in tako naprej. Torej, ta sistem javnih, ta zakon še zdaleč ni idealen. In, seveda, če ne verjamete, bo pa to pokazal čas. Hvala.

Hvala.

Kolegica Tamara Kozlovič ima besedo. Izvolite.

Spoštovani minister za javno upravo in sodelavci z Ministrstva za javno upravo, ostali prisotni! Najprej čestitke, da je od leta 2008, po 15 letih, uspelo vam skleniti dogovor s sindikati, in čestitke tudi sindikatom.

Danes, če bomo potrdili zakon, bomo s 1. 1. 2025 izboljšali stanje več kot 190 tisoč javnim uslužbencem. Očitno si to želimo samo v koaliciji, glede na razpravo, ki smo jo sedaj poslušali. Državljankam in državljanom je treba povedati, da plačna reforma se ne pripravlja, žal ali pa na srečo, tako, da ministrstvo pripravi neko rešitev in vsi sindikati kar podpišejo in se v tem strinjajo. Žal, tako pri plačni reformi ne gre. Plačno reformo se dela v soglasju s kar 47 sindikati, ne enim sindikatom, dvema sindikatoma, ampak s 47. Mi vemo že danes, da se doma mogoče težko dogovorimo z družino, kam iti na dopust, kam iti nekaj pojest. Zdaj si pa predstavljajmo za eno mizo 47 sindikatov s predstavniki Vlade, kako zgledajo pogovori na eni in drugi strani. In od leta 2008, po 15 letih, je uspelo skleniti dogovor in se vsaj v večini sporazumeti, da imamo danes ta zakon, ki ga obravnavamo. Istočasno čestitam za podpis kolektivne pogodbe s sindikati. Tu nas še nekaj dela čaka, zagotovo pa gremo v pravo smer in tudi mi v Svobodi smo optimistični, da bodo vsi dogovori sklenjeni in da s 1. 1. se bo res izboljšalo stanje, ki smo ga nenazadnje obljubljali. Jaz sem že na odboru povedala, ko smo zakon obravnavali, da različni visoki uradniki, ki pridejo k nam v Slovenijo iz tujih držav, nam zavidajo lepo naravo, zgodovinska mesta, bogato in kakovostno kulinariko, se pa začudijo, ko jim rečemo, da imamo 47 sindikatov. Kaj želim s tem povedati - da je resnično težko se dogovarjati s takim številom ljudi. Ampak, kot vidimo, ni nemogoče, ker dogovor je bil sklenjen in danes imamo ta zakon na mizi. In zdi se mi prav, da državljanke in državljani to doma vedo, kajne. Zdaj, če rečemo, da je obravnavan zakon idealen, da je rešil vse anomalije, seveda jih ni in vsaj jaz nisem nikoli slišala ne predstavnika Vlade ne predstavnika koalicije, da je rekel, da je to idealen zakon. Vemo, da je še nekaj anomalij v sistemu, na to opozarjamo tudi poslanci Svobode in verjamemo, da se jih bo v prihodnje reševalo. Ne gre pa pozabiti, kaj prinaša, torej vse te pozitivne lastnosti ali pa pozitivne stvari, ki jih ureja zakon. Večkrat smo o njih že govorili in prav je, da jih ponovimo, ker si jih očitno nekatere poslanke in poslanci ne zmorejo zapomniti. Ena je, da nihče v javni upravi ne bo imel osnovne plače nižje od minimalne plače. To pomeni, da se bodo tudi vsi dodatki upoštevali z minimalno plačo, in to pomeni, da bodo imeli plače seveda višje, kot jih imajo danes. Najprej se bodo zvišale plače tistim z najnižjimi dohodki, in to je prav, zato to seveda v celotni koaliciji podpiramo. Zakon uvaja mehanizem spregleda izobrazbe, kar pomeni, da bodo lahko tudi tisti, ki danes so dobri delavci, ki opravljajo odgovorna dela, lahko bili za to tudi bolje plačani, kar danes žal ni mogoče v obstoječem sistemu. Višje so nagrade za uspešnost, kar pomeni, da tudi vodstveni kader, ki bo ocenjeval svoje zaposlene, bo imel več manevra za nagrajevanje spet tistih najbolj pridnih, najbolj učinkovitih, najbolj strokovnih javnih uslužbencev. Zakon vzpostavlja temelje, da bodo mlajši, mlade generacije, ki šele vstopajo v javni sektor, hitreje napredovali, kot se to danes dogaja, kjer se predvsem stimulira senioriteto. Boljši bodo pogoji za javne zaposlene. Torej za zaposlene, ki bodo prihajali iz gospodarstva v javni sektor. Tudi njim bo javna uprava, verjamem sedaj, še bolj zanimiva. Skratka, zakon odpravlja nesorazmerja. Zadržuje tudi napredovanja tistim, ki si mogoče tega ne zaslužijo, kar je tudi danes bilo praktično nemogoče.

Zdaj, kar se tiče očitkov predhodnika, da zakaj se hiti, kakšen postopek in tako naprej. Jaz mislim, da je bilo v dveh letih in več kot 60 sestankih, na katerih so sodelovali ali pa so imeli možnost sodelovati, vseh 47 sindikatov krepko dovolj časa, da se je o vsebini zakona pogovorilo, razpravljalo in dokaz je tudi ta, da je v bistvu večina sindikatov tudi dogovor podpisala in da stoji za tem zakonom. V Svobodi spoštujemo socialni dialog. K temu smo se zavezali tako v koalicijski pogodbi kot tudi v volilnem programu pred volitvami in zato bomo tudi spoštovali socialni dialog, ki ga je sklenila Vlada z večino sindikatov in seveda zakon, ki ga danes obravnavamo podprli.

Veliko je bilo govora tudi o ubogih županih manjših občin kakšna krivica se jim dogaja. Glejte dajmo jasno si povedati, da vsem županom v Sloveniji se s plačnim, s plačnim zakonom, ki ga danes obravnavamo, obravnavamo zvišajo plače za najmanj 55 procentov v primerjavi z današnjim stanjem in navzgor.

Če pa preidem zdaj na drugi amandma, ki ga je vložila opozicijska poslanska skupina. Seveda amandmaja jaz ne bom podprla neki podoben amandma so vložili tudi na odboru, ko smo obravnavali zakon in takrat sem rekla, kar bom danes ponovila, da se opozicija norčuje s tem, amandmajem. Zdaj, zakaj menim, da se norčuje? Torej, da povemo državljankam in državljanom kaj v bistvu predlaga SDS s svojim amandmajem. Torej, oni predlagajo, da bi lokalno samoupravo izločili iz skupnega sistema plač v javnem sektorju. Že kolega Kosi je povedal kako si oni to predstavljajo, torej da bodo občinski sveti kar sami določali plače županov, plače zaposlenim, ker bo občinski svet sprejel sistemizacijo, ki določa višino plač in zdaj si predstavljamo, kako bi to izgledalo v praksi. 212 občin imamo, vsaka občina bi malo zase določala višino plač in zdaj si predstavljamo kakšna nesorazmerja bi šele takrat nastala. Torej, kaj bi si, ne vem, župani manjših občin določili plače isto kot jo bi imela recimo plača župana največje občine v Sloveniji in tako naprej? Dajmo povedati tudi to, da lokalna samouprava opravlja v bistvu primerljive naloge, kot jih opravlja državna uprava. Nenazadnje izvajajo občine naloge, veliko nalog iz državne pristojnosti, zaradi katerih jih je pooblastila država. Tako da so naloge primerljive in prav je, da ostajamo v tem, da je tudi segment lokalne samouprave v skupnem sistemu plač v javnem sektorju. Jaz si celo upam trditi, da so ta amandma opozicijski poslanci vložili brez dogovora z župani, ker si jaz res ne predstavljam, da bi si oni želeli izvajati amandma, kot si ga sicer opozicija zamišlja. Dobesedno gre za nek fantazijski amandma, brez nekih realnih osnov. Zdaj polna usta so jih bili iz zdravstva, mogoče bi razumela, če bi vložili amandma, da bi zdravstvo izločili, ne vem, iz sistema plač v javnem sektorju, ampak lokalno samoupravo več kot neko, fantazijske želje ne morem reči.

Tako da absolutno, jaz bom današnji zakon podprla. Z današnjim zakonom tudi stoji cela Poslanska skupina Svoboda, kot sem že povedala, ker spoštujemo socialni dialog, spoštujemo dogovore sindikatov in predstavnikov Vlade, in seveda si želimo, da se tudi z uresničitvijo vseh korakov, ki nas še čakajo, delo ne zaključi, da se nadaljuje z izboljšanjem dela v javnem sektorju, v javni upravi in tukaj vsaj kar se tiče poslancev Svobode vas bomo maksimalno podpirali in tudi pomagali, kar je v naši pristojnosti. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Aha, vidim, da je še interes. Torej vas spet prosim za prijavo. Zdaj pa imamo več prijavljenih, šest. Prvi dobi besedo kolega Anton Šturbej in za njim kolega Andrej Poglajen. Izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.

Jaz bi mogoče samo tukaj obrnil malo glede ali pa dotaknil delovne uspešnosti. Včeraj je bilo tudi na javni RTV nekako prikazana lestvica kdo bo koliko nagrajen oziroma procentualno, kako bo se dalo nagraditi, ali pa, da bo nekdo dobil v procentih, nekdo 60 procentov, nekdo z najnižjo izobrazbo.

Ali pa sistematizacija delovnega mesta naravnana tako, da dejansko ne bo mogel napredovati v plačni lestvici toliko kot nekdo, ki ima univerzitetno izobrazbo in bo recimo za svoje delo, za vpis delovnih nalog in pa obseg dela dobil 60 procentov praktično nagrajen, In pa neka pomočnica v nekem domu za ostarele...