Lep pozdrav vsem!

Torej, pozdravljam vse članice in člane odbora, vabljene in vse ostale prisotne in začenjam 53. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Imamo nekaj obvestil o odsotnosti in sicer, današnje seje se ne more udeležiti poslanka Anja Bah Žibert, poslanec Andrej Poglajen, poslanec Žan Mahnič, poslanka Nataša Sukič in menjave, magister Darko Krajnc nadomešča magistrico Tamaro Kozlovič in poslanec Bojan Čebela nadomešča poslanca Teodorja Uraniča.

K dnevnemu redu ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen kot je bil opredeljen s sklicem.

In zdaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - SLOVENSKA POLICIJA NE OBVLADUJE VEČ VARNOSTNE SITUACIJE V DRŽAVI.

Zahteva Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanski demokrati za sklic nujne seje z dne 2. 12. je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. In k tej točki dnevnega reda so bili vabljeni v imenu predlagateljev poslanka doktorica Vida Čadonič Špelič, minister za notranje zadeve gospod Boštjan Poklukar, ministrica za pravosodje gospa Andreja Katič, generalni direktor policije magister Senad Jušić in varnostni strokovnjak gospod Boštjan Perne.

Za uvodno predstavitev zahteve za sklic današnje seje odbora dajem besedo predstavnici predlagatelja doktorici Vidi Čadonič Špelič. / oglašanje iz dvorane/

Izvolite, imate postopkovno? (Da.)

Ja, izvolite.

Ja, hvala predsedujoča za besedo.

Torej, zdaj vidim, da je tu kot predstavnik policije, torej generalni direktor, magister Senad Jušić, za katerega pa vemo, da je nezakonito na tem položaju, kajti Upravno sodišče je dalo odločbo, da je sklep, torej komisije, da generalni direktor izpolnjuje pogoje, nezakonit, torej nezakonito v tem položaju, zato predlagam, da se seja prekine in se pozove policijo, da pošlje torej predstavnika, ki zakonito lahko predstavlja, torej policijo.

Se ne strinjam z vašim postopkovnim predlogom. Gospod Jušić ni nezakonito imenovan, zato nadaljujem sejo in dajem besedo predstavnici predlagatelja, doktorici Vidi Čadonič Špelič.

Izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni poslanke in poslanci in seveda minister z ekipo.

Ja, za Novo Slovenijo, tako kot tudi za vse državljane naše države, je varnost vrednota in v zadnjem času se sprašujemo ali smo res v tej državi še varni. Tako minister za notranje zadeve kot tudi ostali odgovorni za varnost, odgovarjajo, da je Slovenija varna država. Toda dejstva kažejo drugače.

Tudi zadnja anketa, ki ste jo lahko tudi sami prebrali v časopisu Delo in je naredila anketo hiša Mediana pravi, da več kot 50 procentov ljudi se v tej državi ne počuti varno. To je pa že takšna številka, da nas mora vse skrbeti, ampak to ne bo dovolj. Skrb ne bo dovolj, treba bo tudi nekaj narediti, da bodo dejansko ljudje se počutili varne,

Morda danes v tem našem predlogu naštejem tri točke, zakaj smo v Novi Sloveniji prepričani, da se ljudje ne počutijo varne ob tem, ko bom govorila o delu policije, bom govorila seveda o tistih, ki so za vodenje policije po piramidi od najvišjega navzdol odgovorni. Torej, govorila bom o vodstvenem kadru in o prvem politiku, ki je odgovoren za delo policije, torej o ministru Poklukarju. Vsekakor sem osebno prepričana, saj prihajam iz področja, kjer imajo policaji prav posebno nalogo in tudi ostali smo prepričani, da policija, ki dela na terenu, dela dobro, da pa seveda jo je vsak dan manj in se srečuje z vsak dan težjimi problemi.

Začela bom seveda z mafijskim umorom sredi Ljubljane, ki je močno, močno odmeval v javnosti in kjer smo se spraševali, kaj se je dejansko prej dogajalo, da je do tega umora moralo priti. Ta mafijska likvidacija, ki se je zgodila sredi Ljubljane, je odmevala tudi v sosednjih državah, posebno pa v Bosni in Hercegovini, od kod prihaja dejansko umorjeni. Vprašamo se, kaj se je dogajalo v enem letu, ko smo bili priča podobnemu umoru sredi Ljubljane ob prisotnosti dveh mladoletnih otrok. To je bilo 20. januarja lani, ko je bil pod streli umorjen 34 letnik in vsi podatki kažejo, da gre dejansko za umor iz maščevanja dveh zelo, zelo nevarnih članov, ki so pa našli nekako prostor za svoje delovanje in tudi skrivanje v naši državi. Zato nas zelo skrbi, kako je možno, da ni policija tega preprečila, govorim zdaj o, drugi umor, eno leto po prvem umoru, ki še ni raziskan in za katerega je jasno, da izvira iz enako okrutnega maščevanja, kot se je zgodil ta drugi umor glejte, po naših podatkih se policija s problematiko Škaljarski - Kavaški klan, to se pravi, vojne med tema dvema klanoma, ukvarja najmanj že pet let.

In priča smo bili njihovim brutalnim umorom tudi po drugih državah bivše Jugoslavije, zato nas čudi prvo, da so se ti kriminalci zatekli ravno v Slovenijo in tukaj izvršili ta brutalen umor. Namreč, iz sredstev je jasno razvidno, da se je umorjeni gibal tudi po drugih državah in da naj bi bil v preteklosti tudi varovana oseba, zaradi tega, ker naj bi bil pomembna priča v procesu, ki trenutno tudi teče na slovenskem sodišču proti Kavaškemu klanu.

Zato torej vprašanje, kako, da policija ni predvidela te možnosti umora in po drugi strani, kako to, da so se ti kriminalci zatekli v Slovenijo, kot smo kasneje videli pri sami predstavitvi ugotovljenih dejstev aretacije, da so verjetno tukaj dlje časa živeli in se tudi počutili varno, torej res ne bi bil lep občutek, da bi rekli, da je ta naša državica varno področje za tovrstne kriminalce. Vemo tudi, da je umorjeni dejansko bil opozorjen, da je na spisku za likvidacijo in da je dejansko to morala navsezadnje vedeti tudi policija. Navsezadnje so o tem poročali tudi novinarji iz Bosne in Hercegovine in verjetno je naša policija bila v stiku tudi z njihovo policijo in dejansko se postavlja vprašanje, kje se je zalomilo, da je prišlo do tega umora, ki je bil na nek način vsaj za policijo lahko predviden oziroma so ga pravzaprav javno napovedovali. To se pravi, da je umor se zgodil, kot sem pa še rekla, ravno v trenutku, ko teče kazenski postopek. Zaradi tega bi pričakovali, da bi policija bila na te vrstne možnosti zelo pozorna. In da bi jo tudi preprečila.

Še bolj se postavlja vprašanje, kako se počutijo oziroma so se počutili vsi, recimo funkcionarji pravosodnih organov, s tožilko na čelu, ko vemo, da ni bila varovana, čeprav se je pripravljala na sojenje, ki zdaj teče, in vzporedno se je pripravljala tudi likvidacija ene od prič. Vprašanje se postavlja samo od sebe, ali je bil morda na seznamu še kdo drugi, morda kdo od organov iz pravosodja? Mislim, da je policija dejansko postavila pod vprašaj varnost oziroma celo življenje določenih ljudi, ki po službeni dolžnosti morajo sodelovati v tem sojenju. Zato je tudi temu naravnan naš prvi sklep, da si želimo, da bi policija poročala Državnemu zboru in s tem tudi na nek način javnosti, da vemo katere napake so se zgodile, da je prišlo do te likvidacije in v resnici kako varno naj se počutijo vsi tisti, ki delajo na preganjanju tega kriminala in navsezadnje tudi navadni ljudje, ki bi se lahko ob nepravem času znašli na nepravem mestu in bi bile posledice hude. Namreč, še enkrat ponavljam, gre za dva umora v enem letu. Oba sta se zgodila na javnem mestu, prvi seveda tudi v pričanju otrok in seveda vseh mimoidočih. Torej, lahko bi se zgodila nesreča in se samo k sreči ni zgodila, zato je vprašanje kako bo tudi v bodoče policija odreagirala v procesu sojenja tem kriminalcem, ki vemo, da je eden najbolj kompleksen in verjetno tudi eden najbolj nevarnih v zgodovini naše države?

Drugo, kar nas zanima in očitamo policiji, slabo pripravljenost je tista proslava v BTC-ju, ko so, mislim, da je bilo tam nekje okrog 300 ljudi, predvsem so to verjetno ljudje, živeči v Sloveniji, drugače pa rojeni oziroma prišli so iz Kosova in so si priredili neko slavje, ki se je kasneje sprevrglo v nerede. V tako velike nerede, da je bilo ogroženo življenje ljudi, ki so se v BTC-ju v tem času našli. Ljudje, ki so bili tam, so znali povedati za medije, da je bilo strašljivo, ker je bilo uporabljeno ogromno orožja in ker se ni vedelo v resnici, kdo pije in kdo plača. Presenečeni so bili tudi policaji, ki so tam prišli, ki so seveda prosili za pojačanje, ki so ga kasneje dobili. Kljub temu pa je občutek, da niso obvladali teh razmer, kajti policija je, potem bila deležna nekega zasmehovanja. Saj se boste spomnili, da so svoje zastave pregrnili čez avtomobile policistov, kar ne bi bilo nič hudega, če ne bi šlo za službeni avto organa, ki predstavlja na eni strani varnost, na drugi strani pa državotvornost. Verjetno si mi ne predstavljamo, da bi kdo od naših zastav v drugih državah polagal na avtomobile njihovih varnostnih organov. Zato se postavlja vprašanje, ali je policija, glede na to, da je vedela, da gre za obletnico samostojnosti, da bo se ta proslava lahko zgodila. Da naj bi bilo tudi v Ljubljani, Kranju in Velenju večje število ljudi s tem namenom se zbiralo. Mislimo, da bi policija morala pričakovati te incidente in jih preprečiti prej. Enako se je zgodilo tudi z avtomobilskimi dirkami, ki so se zgodile v garaži. Enostavno se zdi, da policija ni korak pred incidentom, ampak da je dejansko sledila incidentom in jih v tem primeru najprej dokaj neuspešno odvračala od kršenja javnega reda in miru. Nazadnje vemo, da smo v sredstvih javnega obveščanja prečitali, so bile izrečene kazni, vendar upamo, da bo to šola za naprej.

Torej, v Novi Sloveniji se bojimo, da policija ni ustrezno ovrednotila in se pripravila na to varnostno situacijo, da ni verjetno naredila prave ocene tveganja, to se pravi kadrovske zasedbe, taktike, metodike, sredstva, ki jih je treba uporabiti v primeru, da gre za pričakovane incidente, kjer dejansko je šlo za shod, ki ni bil, ki ni bil prijavljen. Mislim, da je policija v letošnjem letu dejansko že doživela eno javno sramotenje, ko so jo napadli Romi v občini Ribnica in da si več ne sme takšnih dogodkov privoščiti. Namreč, v takšnih nekontroliranih situacijah lahko zelo hitro popustijo živci in bi lahko prišlo tudi do tragičnih posledic.

In zdaj še 3. točka našega predloga za obravnavo, to je seveda romska problematika. Rada bi posebej poudarila, da pred prazniki se Novomeščani in tudi ostali prebivalci dolenjskih občin ne počutimo varne še iz enega razloga, da ne obnavljam vseh razlogov o katerih smo v tem Državnem zboru že govorili. Pred prazniki se sliši, vsaj iz petih romskih naselij, kjer živim sama in lahko to osebno potrdim, se sliši dnevno, posebno ob večerih, streljanje iz avtomatskega orožja. To je za tamkajšnje prebivalce izredno, izredno neugodno, saj se metki odbijajo od njihovih hiš in je možno še zdaj videti posledice recimo lanskoletnega streljanja, v decembru se vedno ta zgodba začne in vsako leto se za praznike tresemo tako ljudje kot vodstvo občine ali se bo zgodila kakšna nesreča ali ne. Zato vas dejansko res prosim, rotim, da naredite vse, da zaščitite prebivalce teh občin tako, da onemogočite uporabo strelnega orožja. Veste tukaj ne gre za ponaredke pištol, tukaj gre za pravo orožje in za prave metke. In zaradi tega dejansko ob vsem, kar smo že rekli, da se dogaja v romskem naselju in žal Vlada ni uspela pripraviti zakonodaje, ki bi zmanjšala tudi dotok denarja, ki je vir za nabavo streliva na eni strani alkohola in drog na drugi strani je zdaj seveda na potezi policija. Namreč, če uporabimo, še enkrat, te tri dejstva, alkohol, droge in orožje, govorimo o smrtonosni kombinaciji, zato lepo prosim, da se temu področju posebej posvetite.

In za konec še en primer, v nebo vpijoč, kar doživljamo. V Novem mestu in podobno se dogaja, tudi po drugih občinah Dolenjske. Nazadnje je to bilo 2. 12., poročala je ena od medijskih hiš, sama policija v Novem mestu pa je seveda dala podatke, šlo je za, 43-letnika ki je v enem samem popoldnevu serijsko povzročil štiri prometne nesreče. K sreči ni nikogar težje poškodoval. Na koncu mu je, dejansko, so mu popustile zavore in so mu gume na avtomobilu se izpraznile, da ni nadaljeval še svojega pohoda, pravzaprav zaletavanja v nedolžne ljudi oziroma v njihove avtomobile. Ko ga je policija ustavila, ker ni bil njegov avto več v voznem stanju, je ugotovila, da je pod vplivom alkohola, verjetno tudi psihotropnih snovi, in da je, pazite, tako policija in to, berem vaše poročilo, da gre za prestopnika, kjer v poročilu sicer ni napisano, da je iz romskega naselja, vsi v Novem mestu pa vemo, da je iz romskega naselja, vsi v Novem mestu pa vemo, da je, da gre za prestopnika, ki je že 35-krat bil obravnavan za kršitev cestno prometnih predpisov. Mislim, da je to primer v nebo vpijoč in da si več takšnih incidentov ne moremo dovoliti. Ponovno govorim, da gre za denar, ki ga uporabijo nevestni starši od socialnih transferjev svojih otrok, da lahko kupijo alkohol, droge in verjetno v tem primeru tudi avto.

Zaradi tega, vsega kar sem naštela, predlagamo, da danes opravimo razpravo, koliko smo dejansko v tej državi še varni, da poslušamo odgovorne kaj bodo naredili, da se primeri o katerih sem govorila, ne bodo več ponavljali, da se bodo ljudje ne samo za praznike, kar si zaslužijo, da se bodo počutili v naši državi varno in da bomo dejansko rekli, da policija, njeno vodstvo in minister obvladuje razmere tako, kot se to od njih pričakuje v skladu z zakonodajo. Zato dejansko predlagamo te tri sklepe, ki vam jih ne bom očitala, vezani so pa seveda na vsako od teh treh točk. Zahvaljujem se vsem, ki so danes predstavniki tukaj, Ministrstva za notranje zadeve, že, za odgovore na ta naša vprašanja in za zdaj tudi predajam besedo, predsedujoči. Hvala.

Hvala.

Nadaljujemo s predstavnikom Ministrstva za notranje zadeve, gospod minister Boštjan Poklukar.

Ja, hvala lepa, spoštovana gospa predsednica.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Najprej mi dovolite, da čestitam slovenski policiji, vsem policistkam in policistom za dobro delo. In naj povem, da zaradi njihovega dobrega dela je Slovenija varna in seveda sem kot minister za notranje zadeve na njih in na delo vseh slovenskih policistk in policistov zelo ponosen.

Naj predstavim ekipo, ki je danes z mano. Z mano je generalni direktor policije, gospod Senad Jušić in direktor Uprave kriminalistične policije, gospod Damjan Petrič. Z mano je generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, doktor Dario Levačič in pa generalni direktor Direktorata za migracijo Matej Torkar.

No, res je, v zadnjih dneh je bilo s strani opozicije, pa tudi v slovenskih medijih, več očitkov na neobvladovanje varnostne situacije v Republiki Sloveniji, celo očitek, da slovenska policija svojega dela, svojega poslanstva ne opravlja dobro. To moram zelo jasno in odločno zanikati, zavrniti in poudariti, da Ministrstvo za notranje zadeve z obema organoma v sestavi, tako policijo kot Inšpektoratom Republike Slovenije za notranje zadeve, svoje delo opravlja zakonito, strokovno, v skladu s svojimi pooblastili in predvsem učinkovito. Slovenska policija zagotavlja varnost vsem prebivalkam in prebivalcem v Republiki Sloveniji, kar se seveda odraža tudi v zadnjih raziskavah. Raziskave Ogledalo Slovenije, kjer je policija kot inštitucija na petem mestu po stopnji zaupanja v samo inštitucijo in pa seveda je slovenska policija od letošnjega marca do oktobra v tej, v tem, v tej raziskavi narasla, zrasla za dve točki.

Če se pravzaprav navežem na stanje migracij, naj povem, da se slovenska policija uspešno sooča z nezakonitimi migracijami in smo letos za 20 odstotkov znižali število nezakonitih prehodov državne meje. To nam pokaže tudi ta graf, in sicer z modro barvo so označene migracije v prejšnjem letu, v letošnjem letu z rdečo barvo in seveda tukaj se zelo jasno vidi, da so število nezakonitih prehodov slovenska policija v sodelovanju seveda tudi s sosednjimi državami in pa tudi na evropski ravni, znižane.

Naj samo povem, da je politika na evropski ravni, kjer je tudi sam predsednik Vlade doktor Robert Golob, prispeval, da se Evropska komisija ukvarja predvsem z izvornimi državami, saj je predsednica Evropske komisije obiskala države severne Afrike in pa seveda na bližnjem Vzhodu, to so te izvorne države od koder prihajajo tujci nezakonito v države Evropske unije in seveda, to je ena ključnih politik Evropske komisije in pa seveda tudi nas ministrov za notranje zadeve, ker podpiramo, da se stanje v izvornih državah izboljšuje tudi z različnimi razvojnimi pomočmi, da se na nek način zaustavlja samo nezakonito migracijo v Evropsko unijo. Naj povem, da v obdobju od 1. 1. 2024 do 8. 12., torej do 8. decembra 2024, je bilo na vseh notranjih mejah, torej na vseh mejah Slovenije z državami evidentiranih skupaj 44 tisoč 932 nedovoljenih vstopov, kar pomeni za 20,6 odstotkov manj kot v lanskem letu. Prejetih in obravnavanih tujcev je bilo največ na območju policijske uprave Novo mesto, 84,2 odstotka, to je že tradicionalno, kajti tujci največkrat vstopajo na območju Občine Brežice. Potem na Policijski upravi Maribor beležimo 5,1 odstotek obravnavanih tujcev, ki so nezakonito vstopili v Slovenijo in pa na Policijski upravi Koper 4,3 odstotka, vse ostale policijske uprave so manj obremenjene. V obdobju od 1. 1. 2024 do 8. 12. 2024 na notranji meji s Hrvaško je bilo obravnavanih 43 tisoč 532 nedovoljenih vstopov, kar je v primerjavi z lani 19,9 odstotkov manj, torej številke se znatno zmanjšujejo in pa najpogostejše obravnavani državljani so državljani Sirije, Afganistana in pa Turčije.

Policija seveda z dobrim delom preprečuje kazniva dejanja tihotapljenja in letos je prejela do 10. 12. 520 tihotapcev, od tega je bilo za 479 tihotapcev odrejen pripor. In tukaj moram seveda policiji čestitati za dobro delo na področju preprečevanja tihotapljenja tujcev preko, ne samo Slovenije, preko tudi držav Zahodnega Balkana. Naj tudi poudarim, da tukaj policija sodeluje v Europolovi operativni skupini ZEBRA, ki deluje na Hrvaškem, skupaj s hrvaško policijo in pa seveda tudi italijansko policijo, ki se nam pridružuje, tudi nemška policija, policija Bosna in Hercegovina sodelujejo v temu, v tej operativni skupini in seveda, to je uspešen model preprečevanja tihotapljenja tujcev preko državnih meja.

Naj povem, da je Slovenija in pa seveda samo Ministrstvo za notranje zadeve, tudi sama policija, izredno, izredno aktivna v sodelovanju z Italijo in Hrvaško, to je v tako imenovanem trilateralnem formatu. Tudi danes smo se slišali ministri za notranje zadeve, ko smo seveda izmenjali svoje poglede na stanje v Siriji po zamenjavi Asadovega režima in pa seveda na vseh ravneh, tako na področju direktoratov kot seveda na sami policiji. Tudi generalni direktor policije vodi sestanek generalnih direktorjev policije zahodnega Balkana, tako, da se policija na teh ravneh srečuje in seveda tudi izmenjuje na strateški ravni različne poglede in pa seveda vsebine s strani policije, tudi na področju nezakonitih prehodov tujcev.

Moram povedati, da slovenska policija ima z vsemi sosednjimi policijami mešane patrulje, tako s Hrvaško kot seveda tudi z Italijo, Madžarsko in Avstrijo in seveda tudi v tem trilateralnem formatu se pogovarjamo in želimo dogovoriti, da bi seveda skupaj z italijansko policijo in pa seveda slovensko policijo in pa hrvaško policijo, varovali zunanjo schengensko mejo na Hrvaškem. To seveda, Slovenija je že nekaj časa na to pripravljena, vendar seveda tukaj čakamo še pripravljenost Republike Hrvaške in verjamem, da bo tudi do tega kmalu prišlo.

Naj seveda tudi povem, da sem bil celo poletje vpet v romsko vprašanje in ne nazadnje, ste me spremljali tako na samih občinah, ki sem jih obiskal, kjer živi romska populacija, kot seveda tudi potem po tistem napadu na policijsko patruljo, kjer je seveda policija zaustavljala storilca prekrška in seveda ta ni ustavil in se je seveda potem šla za njim in potem tisto, vemo na televiziji, posnetki, ki so pravzaprav napad na policijsko patruljo, sem tako jaz kot generalni direktor policije, obiskal vse romske občine in nenazadnje tudi policija je ukrepala na romsko vprašanje in pa predvsem na pobude županov, ki so nam jih dajali že, bom rekel, spomladi. Saj sem bil na obisku v Grosupljem in nenazadnje tudi potem. Ko sva z generalnim direktorjem obiskala občino Škocjan, je seveda policija začela intenzivno z aktivnostmi v jugovzhodni Sloveniji. In tudi sedaj, ko te ukrepe ocenjujemo iz nekega daljšega časovnega obdobja, nekaj mesecev, ugotavljam, da se je stanje na področju delovanja same policije, kjer živi romska populacija izboljšalo. Pa vendar naj kot minister za notranje zadeve povem, da še nisem zadovoljen s stanjem in zato bo policija izvajala te ukrepe še naprej. S tem stanjem ni zadovoljen tudi generalni direktor policije. In tukaj pa vseeno se moram strinjati tudi s predlagateljico, da so vse prepogosti tudi različna streljanja in pa seveda odkloni v romski skupnosti povezani s kriminalom pravzaprav morajo urejati na način, kot jih seveda policija tudi ureja in seveda to policija tudi dobro počne, zato s temi ukrepi nadaljujemo še naprej. Moram povedati, da sem tudi v stalnem stiku z župani, tako kolikor obiščem. Zadnjič sem obiskal eno konferenco v Kočevju in sva se ob robu konference sestala tudi z županom gospodom Gregorjem Koširjem, ki jim je seveda povedal, da je stanje mnogo boljše, kot je bilo. Pa vendar sva tudi sama poiskala neke rešitve, kako naprej, na kakšen način. In nenazadnje tudi po telefonu pokličem skoraj vsak mesec župane teh občin in jih seveda povprašam kako in kaj, ali so zadovoljni s samim delom policije in kaj je bilo treba še postoriti. In nenazadnje tudi romsko vprašanje rešujemo na Ministrstvu za notranje zadeve, saj državna sekretarka Ministrstva za notranje zadeve koordinira delo medresorske delovne skupine in verjamem seveda, da bodo tudi resorji predstavili svoje rešitve. Moram pa vseeno poudariti, da je romska tematika izrazito medresorska naloga in da tukaj smo lahko samo uspešni v dialogu: država, lokalna skupnost in pa seveda romska skupnost. Nenazadnje, vesel sem tudi, da se je romska skupnost, gospod Rudež in gospod Muc, da sta se vključila v reševanje romske problematike, saj na ta način se zadeva tudi lažje rešuje. Tako da kritike in očitke, kar se tiče neukrepanja, kar se romske problematike tiče, odločno zavračam. Prav nasprotno, jaz sem bil pravzaprav prvi politik in seveda tudi to je moja pristojnost in odgovornost, da grem na teren in se soočim s samim problemom. To sem tudi naredil. In jaz sem vesel, da smo tudi z župani vzpostavili neko zaupanje in seveda si tudi povemo. Tudi mnogokrat se me malo pokritizirali, smo naredili vse, bi lahko še več in seveda tudi tukaj je generalni direktor policije ukrepal skupaj z direktorji policijskih uprav tako Ljubljane, kot seveda Novega mesta, da se je zadeva premaknila na bolje in da seveda policija ukrepa tudi s posebnimi enotami policije, ko je to seveda potrebno in v kolikor gre za različna kriminalna dejanja. To bomo počeli še naprej in seveda, v duhu tega, da tudi te občine z romsko problematiko postanejo varne in seveda kriminal ima ničelno toleranco povsod, zato bomo pravzaprav ne samo pri Romih, tudi pri večinskem prebivalstvu bo policija pravzaprav te stvari preprečevala. In seveda, kar se romske tematike tiče ni od včeraj, ta problem je že nekaj časa znan. Čez poletje je ekshaliral, vendar Slovenska policija tako kot vedno, je svojo nalogo opravila. Tako je opravljal še naprej in seveda tako kot sem povedal, s samimi aktivnostmi s stanjem še nisem zadovoljen, vendar ukrep na dolgi rok, tako kot sedaj vidimo, na nek način deluje in s tem ukrepanjem, aktivnostmi policije nadaljujemo naprej.

Kar se same kriminalitete znotraj Republike Slovenije tiče, naj povem, da so policijske statistike primerljive s tistimi izpred obdobja koronavirusa. Če pogledamo število kaznivih dejanj v letu 2019 beležimo 50431 kaznivih dejanj, v letu 2020, ko se je že začel potem covid, 48872 tisoč kaznivih dejanj, v letu 2021, ko je bil covid pravzaprav najbolj v porastu 39757 tisoč kaznivih dejanj, takrat smo bili celo zaprti v občine. V letu 2022 je bilo število kaznivih dejanj 44438. V letu 2023 pa seveda prihajajo številke spet na čas pred covidom na leto 2019. Najprej leta 2023 49669 in pa seveda v letošnjem letu 52009 kaznivih dejanj. Moram vseeno povedati, da smo seveda čez celo leto pozivali državljanke in državljane, to pozivam tudi danes, da prijavljajo kazniva dejanja in pa seveda odklone sumljivo početje na telefonsko številko 113 in pa seveda na anonimno telefonsko številko 0801200, v kolikor ne želijo se izpostavljati s svojim imenom, priimkom ali pa tudi, da prijavijo na policijsko postajo najbližjo. Kajti informacija je ključna za preprečevanje kaznivega dejanja in predvsem za preiskovanje kaznivega dejanja. In seveda moram povedati, da se nam je to spodbujanje državljankam in državljanom, da prijavijo kazniva dejanja zares obrestovalo. Tudi zaradi tega je slovenska policija uspešnejša pri preiskovanju kaznivih dejanj in seveda to spodbujamo še naprej, zato seveda pozivamo vse, državljanke in državljane, vse prebivalce in prebivalke Slovenije, da prijavljajo kazniva dejanja.

Zdaj, kar se tiče samih kaznivih dejanj. Ja, zares, ta kazniva dejanja na najbolj ranljivih skupinah, torej nasilje v družini, medvrstniško nasilje in pa spolne zlorabe otrok so ena izmed glavnih prioritet tudi odkrivanje in preprečevanje kaznivih dejanj same policije moram povedati, da smo tukaj tudi naredili kar nekaj posvetov. Sodelujemo na različnih projektih, tako nasilja v družini, medvrstniškega nasilja, spolne zlorabe otrok in moram povedati, da sem bil zadnjič zelo pozitivno presenečen, ko sem bil na konferenci, kjer je profesorica iz fakultet Pravne fakultete v Ljubljani pravzaprav povedala, kako policija zares dobro dela na področju nasilja v družini in nasilja nad ženskami. In tudi ta zahtevna kazniva dejanja, ki se dogajajo mnogokrat, mnogokrat znotraj štirih sten intenzivno preiskuje in jih tudi seveda obravnava. Seveda Slovenska policija tudi sodeluje z drugimi varnostnimi organi drugih držav. In pa seveda tudi ostale policije, tako Europol kot tudi Interpol prepoznavajo Slovensko policijo kot enega od vrhunskih partnerjev. To mi je nenazadnje tudi sama dejala, generalna direktorica Europola. To tudi javno povedala, da je Slovenska policija odlično policija, da odlično sodeluje v vseh projektih Europola. In nenazadnje jaz to seveda kot minister za notranje zadeve tudi potrjujem, to je zares dobro delo Slovenske policije.

Dve zadevi bi rad še omenil, eno je seveda umor v Ljubljani in pa seveda neprijavljeni shodi. Umor v Ljubljani je bil preiskan v šestih dneh. Tukaj moram zares čestitati ponovno Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, njegovemu direktorju Darku Muženiču, ki je vodil samo operacijo. Moram čestitati specialni enoti Slovenske policije, uprave kriminalistične policije, tudi gospodu Petriču in pa seveda policijski upravi Ljubljana, kajti tukaj so zares odlično, seveda, naredili svoje delo in pa seveda več bo povedal generalni direktor Slovenske policije in pa seveda generalni direktor Uprave kriminalistične policije. Več neprijavljenih shodov je bilo. Tudi eden je bil v BTC, katerega ste danes omenjali. Jaz sem o tem shodu bil tudi obveščen, da se je začelo pravzaprav z driftanjem najprej mladih voznikov po BTC in pa seveda tudi o tem, da je slovenska policija bila napotena tam z večjimi patruljami, tudi s posebno enoto policije. Več bo o tem povedal tudi generalni direktor policije. Sem pa podal kot minister za notranje zadeve zahtevo za poročanje o tem dogodku pristojnem direktoratu in to poročilo seveda čakam, da vidim kaj je v tem primeru bilo. Tudi sam ocenjujem, da se je pravzaprav neko divjanje mladih ljudi z vozili po Ljubljani oziroma po samem BTC potem sprevrglo v shod in pa seveda policija, tukaj ukrepala. In nenazadnje tudi policija mi je potrdila, da je bila uporabljena pirotehnika in pa seveda tudi plašilne pištole in seveda policija mi je potrdila, da še naprej preiskuje to dogajanje v BTC. Bo pa seveda generalni direktor policije to pojasnil.

Preden zaključim naj najprej povem, da ocenjujem, da je varnostna situacija v Sloveniji dobra in da kot minister za notranje zadeve poudarjam, da ne gre za nobeno, zares nobeno poslabšanje razmer. Da če nekdo želi predstaviti, da policija svojega dela ne opravlja dobro, da naj mu takoj povem, da varnostna situacija ni slaba, da to statistike tudi seveda govorijo in pa seveda odločno zanikam, da se je varnostna situacija poslabšala. Moram pa vseeno povedati, da ljudje zaznavajo varnost bistveno širše, kot je policijska statistika, da se v naši neposredni okolici dogajajo nenazadnje vojna v Ukrajini in pa seveda tudi razmere na Bližnjem vzhodu. Da je bil v Avstriji odpovedan koncert globalne zvezde / nerazumljivo/, kajti bila je neposredna grožnja terorističnega napada in seveda vse to vpliva na tudi samo percepcijo kaj varnost je pri državljankah in državljanih. Vendar še enkrat poudarjam, da varnostna situacija je dobra in da slovenska policija dela dobro.

Naj tudi ob tej priložnosti povabim poslanke in poslance Odbora za notranje zadeve, da pridejo na Ministrstvo za notranje zadeve. Da pridete v policijo in da pridete tudi v Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve. Tako kot po vzoru na Ministrstvu za obrambo, ko imate terenske seje v različnih organizacijskih enotah ste vabljeni tudi na terenske seje v našo organizacijske enote. Spoštovana gospa predsednica, to je iskreno vabilo spoštovanim poslankam in poslancem, kajti zdi se mi prav, da od blizu vidite, ne samo tukaj iz naših razprav v parlamentu, kaj Slovenska policija počne, kakšne prostore ima, kakšno opremo ima, na kakšen način zadeve raziskujejo? In seveda transparentno bomo pokazali, to je nenazadnje tudi moja politična zaveza, da seveda policiji predstavimo čim širše javnosti in seveda tudi postopke in pa seveda opremo vse to, kar policija dela.

Sedaj pa, spoštovana gospa predsednica, če mi dovolite še na kratko predajam besedo generalnemu direktorju policije in pa seveda direktorju Uprave kriminalistične policije, da pojasnita še par stvari iz, seveda, pristojnosti policije.

Hvala lepa. Samo povem, da je vabilo sprejeto. Mislim, da bomo članice in člani z veseljem prišli pogledat. Dajem besedo generalnemu direktorju policije, magistru Senatu Juršiču. Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci!

Dovolite mi uvodoma naj povem, da je Slovenija varna država in slovenska policija zagotavlja visoko stopnjo varnosti prebivalkam in prebivalcem Republike Slovenije. Seveda, zaradi vsebine in strukture izpostavljene problematike, naj se uvodoma dotaknem področja splošnih policijskih nalog oziroma zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja. In statistični pokazatelji kažejo, da je za 13,4 % manj kršitev s področja splošnih policijskih nalog primerjalno z letom poprej. Posebej spodbudni podatki so, ki nakazujejo, da so prekrški z elementi nasilnega in tržnega vedenja za 19,4 procente v upadu, v primerjavi z letom 2023 in prekrški nedostojnega vedenja za 12,5 procentov v upadu primerjalno s preteklim letom. To kaže, da policija redno spremlja vse varnostno zanimive dogodke. Jih smiselno razvršča in povezuje v sklope ter analizira in s tem lahko določi tako teritorialno kot vsebinsko povezane varnostne pojave in na tej podlagi načrtuje svoje aktivnosti, med drugim tudi poostrene nade.

Na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa s poudarkom na delu policije na hitrih cestah in avtocestah je Slovenska policija v letošnjem letu izvedla 75000 oziroma identificirala 75480 kršiteljev, leto poprej pa 72565 kršitev. Ugodno varnost cestnega prometa na avtocestah in hitrih cestah izkazuje tudi zmanjšanje števila umrlih na avtocestah in hitrih cestah. V letošnjem letu je umrlo osem oseb, v letu 2023 13, v letu 2022 25 oseb, v letu 2021 pa 17 oseb. Statistično gledano se je število prometnih nesreč v Republiki Sloveniji v 11 mesecih letošnjega leta zmanjšalo za približno 1 %, število mrtvih za 6,6 %. Za 10,3 procente se je povečalo sicer število hudo telesno poškodovanih in za 4,2 procenta se je zmanjšalo število lahko telesno poškodovanih. Na področju mejnih zadev in tujcev bi izpostavil predvsem pregled oziroma stanje ukrepov na nadzornih točkah, katere je Republika Slovenija vzpostavila z Republiko Hrvaško in Republiko Madžarsko v letu konec leta 2023. V prvih 11 mesecih so policisti pri nadzoru na kontrolnih točkah odkrili 328 kaznivih dejanj, 4040 prekrškov s področja državne meje in tujcev. Vstop je bil zavrnjen na 1827 tujcem in odkritih 1967 ukrepov vpisanih v schengenski informacijski sistem. Seveda za učinkovit nadzor na meji s Hrvaško in Republiko Madžarsko Slovenska policija zagotavlja tudi z izvajanjem izravnanih ukrepov, s prožnim razporejanjem kadrov, zbiranjem ključnih informacij in podrobnimi razgovori z osebami, ki so nedovoljeno prestopile mejo, tako imenovani brifing in izvajanje poostrenih nadzorov z uporabo tehnične opreme in s preostalimi začasnimi tehničnimi ovirami. Naj na tem mestu povem, da zavedajoč se trenutne situacije v Siriji je Slovenska policija že odredila intenziviranje aktivnosti, tako na področju nadzora meje na kontrolnih točkah, kakor okrepljeno izvajanje aktivnosti izravnalnih ukrepov, zaradi spremljanja varnostne problematike na področju migracij, ...Na področju romske problematike bi izpostavil Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2021-2030 in seveda strateški cilj iz tega akcijskega načrta, ki se nanaša na delo policije, izboljšanje varnosti v naseljih z romsko populacijo in njihovi okolici ter na območjih z večjimi varnostnimi izzivi. Tukaj je policiji naloženih pet strateških ciljev: zagotavljanje učinkovitih policijskih intervencij v naseljih z romsko populacijo, zagotavljanje večje vidnosti policijskega dela v bližini naselij z romsko populacijo, zagotavljanje proaktivnosti obravnavanja potencialnih varnostnih dogodkov v naseljih z romsko populacijo, zagotavljanje večje statistične varnosti na območjih, kjer živi romska skupnost in zagotavljanje večjega občutka varnosti v bližini naselij z romsko populacijo. Ko govorimo o zagotavljanju učinkovitih policijskih intervencij v romskem naselju, naj izpostavim problematiko orožja. In sicer do sedaj so policisti izvedli v romskih naseljih 131 hišnih preiskav, leto poprej 98, v katerih je bilo tudi zaseženo orožje in strelivo 238, leto po prej 163 kosov, 78 osumljencem je bila odvzeta prostost in 25 osumljencev je bilo privedenih k preiskovalnemu sodniku. Skupno število intervencij povezanih s prijavami streljanja, predvajanjem glasne glasbe, kurjenjem v romskih naseljih in njihovih okolicah ter prijavljenimi bagatelnimi kaznivimi dejanji, je bilo v letu 2024 1355, v letu 2023 1285. V letu 2024 so policisti izvedli skupaj 1416 poostrenih nadzorov, v letu 2023 pa 972. In policijske uprave Murska Sobota, Novo mesto in Ljubljana so odredile 7773 služb na varnostno obremenjenih območjih z romskimi naselji. Policisti vseh treh policijskih uprav so v letu 2024 opravili 814, leto poprej pa 553 razgovor s predstavniki lokalne skupnosti in drugimi subjekti, ki delujejo na predmetnem področju. V letu 2024 so opravili 300, 377 razgovorov z organizatorji zabav v romskih naseljih ter 4607 razgovorov z Romi o dogajanju v romskih naseljih in varnostni problematiki. Ti ukrepi v romskih naseljih kažejo, da je policija ciljno usmerjeno in načrtno pristopila k izvajanju vseh ukrepov za zagotavljanje varnosti vseh prebivalcev v romskih naseljih in v bližnji okolici. Glede na izpostavljeno vprašanje in streljanja, ki se pojavljajo v romskih naseljih naj tudi sam poudarim, kar je minister že posebej poudaril, spodbujamo občane k prijavljanju in slovenska policija bo z ustrezno koncentracijo moštva zagotovila vse ukrepe zato, da se odpravijo taka ravnanja in taka dejanja in v kolikor jih zaznamo, da tudi ustrezno izvedemo ustrezne ukrepe zoper kršitelje.

Na področju kriminalitete in zadnjega dogodka, ja, drži, glede tega mafijskega obračuna oziroma umora, ki se je zgodil 29. novembra v šestih delovnih dneh je slovenska policija izsledila osebe, ki so povezane s storitvijo tega dejanja. Gre za izjemen uspeh sleherne policistke in policista, kriminalistke in kriminalista in si zaslužijo vso pohvalo.

Pa mogoče še podatek za leto 2024 oziroma odmevnejše zadeve, ki jih je slovenska kriminalistična policija obravnavala, mednarodna kriminalistična operacija preiskav spolnih zlorab ali tako imenovana mozaik, kjer je bilo identificiranih sedem uporabnikov, umor ženske na območju Brnika: Izsledili in prijeli smo storilca, ki je po storjenem dejanju zbežal v Avstrijo. Razkritje hudodelske združbe na območju Maribora, ki je ponarejala denar in tihotapila tujce, izsledili storilca streljanja v Šmihelu v povezavi z romsko problematiko, prijetje iskanega italijanskega državljana, člana mafijske združbe, prijetje pobeglega zapornika iz Nizozemske, na Idrijskem smo odkrili enega večjih laboratorijev za gojenje konoplje v Republiki Sloveniji. Prijetje serijskih vlomilcev, bankomate na območju Ljubljane. Šlo je za skupino državljanov Republike Hrvaške. Prijeta je bila Slovenka, ki je bila dalj časa na begu v kontekstu ciljnega iskanja oseb, umor moškega z območja Kranja v delavnici, storilca smo tudi prejeli, razkritje hudodelske združbe na območju Celja, ki je prodajala prepovedane droge, izvajanje hišnih preiskav na območju Ljubljane, Celja, Kranja, Novo mesto, Nova Gorica in Koper s področja gospodarske kriminalitete in tako naprej. Vrsto aktivnosti izvaja slovenska kriminalistična policija za zagotavljanje največje in najvišje stopnje varnosti prebivalkam in prebivalcem Republike Slovenije. In kot generalni direktor slovenske policije ocenjujem, da to počne uspešno in učinkovito.

Hvala lepa. Želite še kaj dodati, gospod direktor Uprave kriminalistične policije, gospod Damjan Petrič? Izvolite.

Hvala predsednica. Spoštovani poslanci in poslanke! Slovenska policija resnično uspešno preiskuje kazniva dejanja in zagotavlja visoko stopnjo varnosti v Sloveniji in tako je tudi prav. Prav je, da smo v tej naši državi varni in da se vam ta varnost zagotavlja.

Če lahko samo se dotaknem par iztočnic, v bistvu to varnost pa to predanost delu ali pa uspešnost preiskave si ne pripisujemo sami, temveč nam v bistvu pripisujejo tudi v mednarodnem prostoru. Kajti kriminalistična policija uživa zelo velik ugled, saj velja za učinkovito in uspešno pri preiskovanju in odkrivanju vseh oblik kaznivih dejanj, predvsem tudi tistih z mednarodnimi razsežnostmi. To dokazujejo skupne preiskave v okviru Europola in Interpola, kjer dokazujemo naše znanje in izkušnje.

Uspešna kriminalistična preiskava je posledica resnično predanega, požrtvovalnega in strokovnega dela kriminalistov in policistov, predvsem pa njihove srčnosti, da želijo pomagati ljudem in jih zaščititi. Na tem mestu si zaslužijo sigurno pohvalo.

Če se dotaknem najhujša kazniva dejanja zoper življenje in telo, umore in uboje, kjer smo v letošnjem letu obravnavali 27 kaznivih dejanj in vseh 27 je preiskanih. Če pogledam še malce za nazaj, v zadnjih treh letih smo obravnavali 95 kaznivih dejanj in samo eno je trenutno še nepreiskano, vendar preiskava intenzivno poteka. Moramo se zavedati, da potrebujemo po naših standardih zelo visoko stopnjo utemeljenosti suma in pa materialne dokaze. In ko bomo pridobili te, potem lahko se pogovarjamo, da se preiskava uspešno zaključi. To se nanaša na preiskavo iz lanskega leta v začetku januarja. Kriminalistična policija pridobiva podatke tudi z mednarodnim sodelovanjem in, da, nakazujejo se podatki o posameznih obračunih kriminalnih združb pa ne znotraj Republike Slovenije, predvsem zunaj Republike Slovenije zaradi njihovih nedokončanih poslov ali sporov, ki jih imajo med seboj. V kolikor pri našem delu ugotovimo ali zasledimo s kriminalističnim vrednotenjem in pridobivanjem informacij kakršnekoli namige, da bi bilo lahko kaznivo dejanje izvršeno v Sloveniji takoj poskušamo, poskušamo žrtev opozoriti, zaščititi in ji nuditi varnost. To je naša osnovna naloga. Pri tem pa se moramo zavedati, da si to mora tudi žrtev želeti. V kolikor žrtev nas ne posluša, dela po svoje, se izpostavlja, v takem primeru dosti težje zagotavljamo varnost tej žrtvi, vendar kljub temu smo tudi na teh področjih v nekaj letih naredili nekaj korakov naprej. Naš cilj in osnovna naloga je preprečevanje kaznivih dejanj.

Če pogledam tudi ostala kazniva dejanja, ki jih imamo kot ena izmed najhujših, se pravi, kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost lahko rečem, da je v primerjavi z lanskim letom, so ta kazniva dejanja, tukaj uvrščamo predvsem posilstvo, spolno nasilje, so v upadu za 3,8 procentov, preiskanost pa je 85,4 procenta zelo visoka.

Pri kaznivih dejanjih, predvsem premoženjske kriminalitete je sicer rahel porast za 6,7 kaznivih, 6,7 procentov, preiskanost je 32,6 procentov v skupnem. Če pa pogledamo posamezne zadeve, tatvine so preiskane. 32 procentov, velike tatvine oziroma vlomi 14 procentov, ropi 48 procentov. In če gledamo, čim hujše je kaznivo dejanje, tem večje stopnje preiskanosti je, tudi pravilno, kajti v bistvu največjo pozornost vlagamo v ta najhujša kazniva dejanja, katerih namen je ta dejanja preiskati

Na koncu lahko samo poudarim, da v zvezi tega zadnjega umora, ki je bil storjen. so posamezni podatki, ki so označeni s stopnjo tajnosti zaupno. Policija določenih podatkov ne more razkrivati, ne glede ali je žrtev umrla ali ni umrla. Druga težava pa predstavlja tudi varovanje naših postopkov, predvsem metodike in taktike delovanja. Kajti zavedati se moramo, da vse, karkoli se izve v javnosti, izve tudi storilec tega kaznivega dejanja in v tem primeru ve, kaj smo našli, kaj smo pridobili. In naš namen je, da storilca dobimo, ga pričakamo, ga ujamemo, ga pripeljemo k preiskovalnemu sodniku, ne pa, da odkrivamo kaj smo že vse naredili, storilec nam pa pobegne iz države. In v ta namen morate zastopati, da določenih zadev ne moremo in ne bomo mogli predhodno komunicirati, bomo pa takrat, ko bo dejansko zadeva zrela in ko bomo storilce dobili. Zadnja preiskava tudi ni končana, lahko rečem, da poteka še naprej, ker vemo, da je bilo več storilcev, njihove vloge se še razčiščujejo in čaka nas tudi še nekaj dela tudi pri tej zadnji preiskavi.