Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Začenjam 25. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Andrej Hoivik, Franc Medic, Lena Grgurevič, Meira Hot. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Andreja Kert nadomešča Leno Grgurevič in pa magistra Darka Krajnca nadomešča Branko Zlobko.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO ZAHTEVE VIŠJEGA SODIŠČA V LJUBLJANI ZA OCENO USTAVNOSTI ČETRTEGA ODSTAVKA 234. ČLENA ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU.

S sklicem seje ste prejeli naslednje gradivo: zahtevo z dne 11. 12. 2024, mnenje Vlade z dne 10. 1. 2025 - oba gradiva sta zaradi varstva podatkov, oba gradiva ste zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS - in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 9. 1. 2025, ki je objavljeno na e-klopi.

Na sejo so bili vabljeni: Zakonodajno-pravna služba in Ministrstvo za pravosodje (predstavnica).

Ustavno sodišče nam je na naše zaprosilo podaljšalo rok za odgovor na predlog za začasno zadržanje do dne 10. 1., za odgovor na zahtevo pa do dne 10. 2. 2025. Ker pa obe mnenji zakona..., Zakonodajno-pravne službe in Vlade vsebujeta odgovor tako na predlog za začasno zadržanje kot tudi na zahtevo, bomo z današnjo obravnavo to točko zaključili. Začenjam obravnavo, ki jo imamo, ki jo bomo opravili na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, magistri Maji Briški. Hvala lepa. Izvolite besedo, gospa Maja.

Predsednica, hvala lepa za besedo.

Glede na to, da ste že prejeli pisno mnenje Zakonodajno-pravne službe, bi jaz zdaj mogoče v nadaljevanju podala samo nekaj bistvenih poudarkov. Kot je že predsednica uvodoma povedala, je Višje sodišče v Ljubljani na Ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 234. člena Zakona o finančnem poslovanju postopki zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, hkrati pa vlagatelj zahteve Ustavnemu sodišču tudi predlaga, da na podlagi 58. člena Zakona o ustavnem sodišču začasno zadrži nadaljnje opravljanje dejanj v konkretnem stečajnem postopku.

Državni zbor po preučitvi zahteve za oceno ustavnosti meni, da zahteva ni utemeljena in da izpodbijana ureditev četrtega odstavka 234. člena zakona ni v neskladju z Ustavo. Zdaj mogoče tukaj bi samo še omenila, da je Vlada predlagala in da je potem Državni zbor tudi sprejel leta, se pravi pred kratkim, leta 2023, novelo tega zakona, ki se je dotikala tudi obravnavanega 234. člena zakona in da je ravno po preučitvi takratne odločbe Ustavnega sodišča pripravila besedilo člena, ki je sedaj predmet te zahteve. Zdaj v zvezi, kar se pa tiče predloga za začasno zadržanje nadaljnjega opravljanja dejanj, pa Državni zbor meni, da je ta predlog nedopusten oziroma neutemeljen in da vlagatelj zahteve v okviru konkretnega postopka za oceno ustavnosti zakona, ki se nanaša na abstraktno ustavno sodno presojo, ne more predlagati zadržanja nadaljnjega opravljanja dejanj v konkretnem stečajnem postopku. Določba 58. člena ustavnega, Zakona o ustavnem sodišču se namreč uporablja samo v postopkih, v katerih se obravnava ustavna pritožba, mi pa obravnavamo zahtevo za oceno ustavnosti. Ne glede na to pa Državni zbor meni, da predlog ni utemeljen, zato Ustavnemu sodišču podrejeno predlaga naj predlog zavrne. Iz ustaljene ustavno sodne presoje namreč izhaja, da morajo biti v predlogu za začasno zadržanje navedene konkretne škodljive posledice, vendar pa vlagatelj zahteve v svojem predlogu ni konkretno navedel zakaj in kako bi v konkretnem primeru lahko nastale težko popravljive škodljive posledice, ampak zgolj pavšalno navaja, da iz okoliščin, ki niso niti opisane, niti konkretizirane, primeroma, primera izhaja, da škodljivih posledic ne bi bilo več mogoče odpraviti. Hvala.

Najlepša hvala, gospa Maja Briški.

Sedaj bi dala besedo državni sekretarki, magistri Andreji Kokalj, izvolite besedo.

Hvala lepa za besedo predsedujoča.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Vlada je na 135. redni seji 9. januarja 2025 sprejela mnenje o zahtevi Višjega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti četrtega odstavka 234. člena Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, in ga na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora posredovala Državnemu zboru. Vlada Republike Slovenije meni, da zahteva vlagatelja za oceno ustavnosti ni utemeljena in da izpodbijana določba ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.

Razlogi so obširno navedeni v pisnem mnenju Vlade in se vsebinsko prekrivajo z razlogi, ki so vsebovani tudi v pisnem mnenju Zakonodajno-pravne službe. In jih je že predstavila predstavnica Zakonodajno-pravne službe, zato bi le na kratko predstavila.

Vlada je v svojem pisnem mnenju uvodoma obrazložila pravno organizacijski ustroj in pravno ureditev družb z omejeno odgovornostjo ter predvsem vlogo poslovodje in družbenikov take družbe ter predstavila pravne možnosti, ki jih ima družbenik, tako iz naslova korporacijskih pravic, ki izhajajo iz njegovega poslovnega deleža, na primer odpoklic zamenjav poslovodje, zahteva za pridobitev informacij kot tudi možnost uveljavljanja odškodninskega varstva zaradi nevestnega dela poslovodstva.

Po mnenju Vlade, te pravne možnosti predstavljajo učinkovito varstvo pravic družbenika družbe z omejeno odgovornostjo. Mnenje Vlade obenem opozori tudi na to, da z vidika pravnega reda kot enotnega sistema pravnih pravil tudi procesna ureditev v Zakonu o pravdnem postopku, katerega pravila se podrejeno in smiselno uporabljajo tudi v stečajnem postopku, torej v postopku tako imenovane generalne izvršbe in ureditve v drugih procesnih zakonih, kot je na primer Zakon o izvršbi in zavarovanju, družbeniku družbe z omejeno odgovornostjo izrecno ne priznava položaja stranke ali udeležencev postopku ali samostojne procesne legitimacije. Zato bi po mnenju vlade tovrstna možnost samostojne pritožbe družbenika v predhodnem stečajnem postopku predstavljala tudi nesistemsko rešitev.

V mnenju se Vlada opredeli tudi do vlagateljeve zahteve za začasno zadržanje in meni, da pogoji za začasno zadržanje izdanega sklepa o začetku stečajnega postopka niso izpolnjeni, saj vlagatelj v zahtevi ni izkazal, da bi z izvršitvijo lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Predlagatelj v svojem predlogu ni konkretiziral, kako bi v konkretnem primeru nastale težko popravljive škodljive posledice, ker je pritožbeno sodišče, ki je hkrati predlagatelj v stečajni zadevi, prekinilo postopek odločanja o pritožbi, slednje pomeni, da sklep o začetku stečajnega postopka še ni pravnomočen. ZFPPIPP določa, da je z dejanji, ki se nanašajo na unovčevanje premoženja dolžnika, dopustno začeti šele po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, drugi odstavek 330. člena ZFPPIPP.

Zlasti je treba poudariti, da upravitelj v tem času deluje tudi na način in v smeri ohranitve stečajne mase in stečajnega dolžnika kot poslovne celote za primer ter zagotavljanja ohranjanja vrednosti premoženja in posledično varovanja interesov upnikov. Zato Vlada, kot že uvodoma izpostavljeno, meni, da izpodbijana ureditev četrtega odstavka 234. člena ZFPPIPP ni v neskladju z Ustavo in da je predlog za začasno zadržanje nadaljnjega opravljanja dejanj neutemeljen. Hvala lepa.

Magistra, državna sekretarka Andreja Kokalj, hvala lepa za podano mnenje. Želi kdo od članov in članic odbora razpravljati o mnenju Zakonodajnopravne službe? Iz, izvolite besedo, gospod Mojškerc.

Ja, hvala za besedo. Zdaj, če prav zastopam, je zadeva po domače povedano taka. Direktor družbe kot predstavnik dolžnika je pričel stečaj nad podjetjem, ki ga vodi, medtem pa se očitno s tem ni strinjal eden izmed lastnikov, ki obvladuje polovični delež podjetja, ki si želi, da podjetje deluje naprej. Se pravi, če vzamemo hipotetičen primer, imamo na eni strani družbenike, ki so podjetje zagnali, zagotovili osnovni kapital, to podjetje se je razvijalo in doseglo določen obseg poslovanja, na kar se direktor odloči, da podjetje pošlje v stečaj, družbeniki pa na to nimajo nobenega vpliva, če prav zastopam vsaj po mojem mnenju lahko pride v takih primerih do zlorab. Se pravi, direktor zlorabi zaupanje družbenikov in vzporedno oziroma... Saj govorimo o isti stvari, ampak kot dolžnik je zastopala direktorja dolžnika. Ne, ne, ne, ne, ne. Direktor družbe je poslal v stečaj podjetje in na to se je eden od družbenikov pritožil. / oglašanje iz dvorane/

Se opravičujem, da ne moremo brez mikrofona in brez vsega, bo državna sekretarka oziroma...

Ja, saj jaz vprašam za to, da dobimo pojasnila. Zdaj, taki družbeniki imajo pa na voljo zgolj tožbene zahtevke proti poslovodji. Se pravi, direktor sočasno ustanovi neko družbo in vzporedno vodi poslovanje po svoji družbi, pošlje pa firmo, za katero je delal, za družbenike pa v stečaj. Ne vem, jaz imam tu do tega mnenja, da je zadeva čisto v redu, malo rezervacij, tako da tega sklepa ne mislim podpreti, ker tudi sodišče, kolikor je iz dokumentacije razvidno, je, se pravi predstavnik dolžnika, direktor družbe v obrazložitvi za pričetek, za pričetek stečaja navedel, da podjetju grozi insolventnost, se pravi tudi do insolventnosti kot take še niti ni prišlo. Pa je sodišče vseeno to potrdilo. Tako da bi prosil za malo odgovorov. Hvala.

Hvala lepa. Želi kdo podati odgovor oziroma na vprašanja? Državna sekretarka, mogoče? Izvolite, besedo.

Hvala lepa. Urejeno, urejeno je na način dejansko, da imajo družbeniki možnost zamenjave direktorja po ZGD, zamenjave in pa odškodninsko odgovornost napram napram direktorju družbe. Nimajo, nimajo pa možnosti vložiti pritožbe na sklep o začetku stečajnega postopka v primerih, ko ima, ko ima družba zakonitega zastopnika.