Spoštovane kolegice in kolegi ter ostali prisotni!

Pričenjam 67. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Jurij Lep, ki nadomešča kolega Teodorja Vraniča, Franc Breznik, ki nadomešča Zvonka Černača in Franci Kepa, ki nadomešča Franca Rosca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je dnevni red določen, kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O NUJNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC OBRAČUNA VISOKE OMREŽNINE ZA GOSPODINJSKE ODJEMALCE, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim magistrom Miroslavom Gregoričem in Janijem Prednikom. Predlog zakona je bil uvrščen na dnevni red te seje na podlagi zahteve skupine poslank in poslancev, s prvopodpisano magistro Natašo Ašič Bogovič za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 31. 1. 25, ki je objavljena na spletni strani DZ s sklicem oziroma na e-klopi.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni predlagatelj, torej skupina poslank in poslancev, v imenu predlagatelja magister Miroslav Gregorič in Jani Prednik, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Državni svet, Agencija za energijo, ELES in Zakonodajno-pravna služba.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: Predlog zakona z dne 22. 1. 2025, Mnenje Zakonodajnopravne službe z dne 3. 2. 2025, Mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 4. 2. 2025. Mnenje, mnenje Vlade z dne 30. 1. 2025, pripombe Agencije za energijo z dne 28. 1. 2025 ter stališče Gospodarske zbornice Slovenije z dne 31. 1. 2025. Rok za vložitev amandmajev je do začetka obravnave predloga zakona.

Do sedaj so bili vloženi amandmaji in sicer amandma, amandmaji Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 1. členu za nov 1.a člen, k 2. členu za naslov novega poglavja Prehodna in končna določba, k 3. členu in k naslovu poglavja Končna določba. Vloženi pa so bili tudi amandmaji Poslanske skupine NSi k naslovu ter k 1., 2. in 3. členu.

V zvezi z amandmaji Poslanske skupine NSi moram ugotoviti oziroma ugotavljam, da niso pravilno vloženi, saj se lahko v skladu s tretjim odstavkom 129. člena Poslovnika Državnega zbora z amandmaji predlagajo le novi členi, ki vsebujejo rešitve izhajajoče iz ciljev in načel predloga zakona. Kot je razvidno iz obrazložitve ciljev, načel, poglavitnih rešitev, naslova in vsebine členov predloga zakona, se s predlogom zakona zaradi vpliva visokih stroškov omrežnine v višji sezoni na ceno električne energije določa začasni ukrep znižanja tarifnih postavk za obračunsko moč in donosnost elektro operaterjev zgolj za odjemno skupino gospodinjskih odjemalcev, predlagani amandmaji Poslanske skupine NSi pa predvidevajo, da se ukrep določi tudi za poslovne odjemalce. Amandmaji s tem predstavljajo novo vsebino, ki mora biti predmet novega zakonodajnega postopka. Njihova obravnava v okviru tega postopka pa bi pomenila kršitev večfaznosti zakonodajnega postopka. Amandmaji s tem torej vsebinsko presegajo določbo 129. člena Poslovnika, zato o njih ne bomo razpravljali in tudi ne glasovali. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Pričenjam torej drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja za dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona. Kolega Miroslav Gregorič, beseda je vaša.

Hvala lepa gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!

Omrežnina je eden temeljnih virov za obratovanje, vzdrževanje in investiranje v širitev prenosnega omrežja Elesa in distribucijskega omrežja elektrodistribucijskih podjetij. Agencija za energijo je novembra 2022 sprejela akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektro operaterje, ki ga je do konca lanskega leta osemkrat popravila. MOPE je načelno podpiral potrebo po prenovi sistema o omrežnine, ki je še iz časov Jugoslavije, a je tudi ves čas opozarjal, da so določene težave, ki jih je treba razrešiti pred uvedbo. Tudi Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je lani oktobra in novembra pozival Agencijo k ponovnemu premisleku, a brez uspeha. Akt se je začel uporabljati s 1. 10. 2024, tik pred nastopom višje sezone, ki jo je ta akt uvedel. To je bila po več desetletjih prva večja reforma na področju obračunavanja omrežnine v Sloveniji, ki je bila potrebna zaradi spremenjenih obratovalnih značilnosti slovenskega in evropskega elektroenergetskega sistema. Stara metodologija obračunavanja omrežnine je temeljila na postavki na moč in postavki za energijo. Postavka za moč je bila enotna čez celo leto in je bila vezana na moč varovalk, postavka omrežnine za energijo, pa je bila sestavljena iz energije, prevzeta v času visoke tarife in nižje tarife in pri stari omrežnini je bil večji del omrežnine, je predstavljalo večji del omrežnine postavka za energijo, skratka poudarek je bil na pretečeni energiji. S prenovo metodologije je večji del omrežnine prestavljen na postavko za moč, in sicer na dogovorjeno obračunsko moč, ki se izračuna iz povprečja treh meritev konic moči v 15 minutnem intervalu v vsakem časovnem bloku od ena do štiri. Če pa teh špic ni, se vzame minimalna dogovorjena moč, ki je bila določena s strani agencije na 27 ali 31 ali 34 procentov priključne moči, poleg tega, poleg tega je treba dodati še omrežnine na presežno moč za vse 15 minutne intervale, ko dejanska moč pri uporabniku preseže dogovorjeno obračunsko moč. Naj povem, da zakon, ki govori o tarifi, teh detajlov moči nima. Iz prej enotne tarifne postavke za moč čez celo leto je agencija ustvarila dve sezoni, višjo, štiri mesece pozimi, od novembra do februarja in nižjo, osem mesecev, poleti od marca do oktobra in dodatno pet časovnih blokov, ki so razporejeni glede na modele obremenitve omrežja. Teh pet časovnih blokov je agencija razdelila pozimi na tri za delovni dan in tri za nedelovni dan in isto poleti tri za delovni dan in tri za nedelovni dan. Ločeno od akta omrežnine v posebnem dokumentu je agencija določila tarifo za moč in tarifo za energijo. Tarifa za moč v časovnem bloku ena, torej najdražja, je po, mislim, sedmi ali osmi reviziji tega akta, pardon, pardon, po drugi izdaji tarif je 3,42250 skratka na štiri signifikantna mesta določena, skratka 3,4 evra na kilovat. Tarifa v časovnem bloku je 3,75-krat nižja, v tretjem bloku, 21-krat nižja v četrtem bloku 800,55-krat nižja od prvega bloka. V petem bloku, to je dela prost dan poleti, je tarifa za moč nič. Tarifa za energijo pa se med bloki ena do pet zelo malo razlikujejo, mogoče 10, 15 procentov največ in žal nikjer ni pojasnjeno, zakaj tako velika razmerja tarif za moč med časovnimi bloki in zakaj takšni procenti moči glavnih varovalk za minimalno dogovorjeno moč. In ta minimalna dogovorjena moč je verjetno udarila, se bojim, tista gospodinjstva, ki zelo zelo malo porabijo. Povprečni, s tem pa še zlasti gospodinjski odjemalec, ki poleg tega nima v hiši merilnika trenutne moči v kilovatih, veljavne metodologije obračuna električne energije že spričo njene kompleksnosti ne more razumeti, zato posledično tudi ne more uspešno prilagajati odločanje o načinu svojega odjema električne energije oziroma katera bremena ima vklopljena. Trenutno veljavni sistem tarif deluje zaviralno za zeleni prehod. To je, milo rečeno. Glavni cilj predloga zakona ni poseg v samo omrežninsko metodologijo, ampak časovno omejeno omiliti posledice, ki so nastali zaradi zvišanja omrežnine iz naslova obračunske moči v višji sezoni, to je v zimski sezoni za odjemno skupino gospodinjskih odjemalcev. Novi zakon naj bi razbremenil gospodinjske odjemalce pri tarifni postavki za časovni blok ena, torej najdražji, in sicer strogo omejeno za mesec januar in februar 2025, bodo tarifne postavke za dogovorjeno obračunsko moč v časovnem bloku za gospodinjske odjemalce razbremenjene na raven tarifnih postavk časovnega bloka dva, tako da bodo za 3,75-krat nižje samo v tem, v tem delu. Poleg tega se omrežnina za presežno obračunsko moč v časovnem bloku ena ne bo obračunavala zdaj. Upamo lahko, da bo agencija za energijo, kot je najavila na posvetu Energetika in regulativa prejšnji teden, v sredo, četrtek, ne vem kdaj je bilo, nove zimske sezone, poenostavila sistem z manj časovnimi bloki, spremenila določene obračunske moči ter zmanjšala faktorje med in razlike v faktorjih med časovnimi bloki. Ta zakon naj bi razbremenil zaračunano omrežnino za odjemno skupino gospodinjskih odjemalcev v skupni višini ca 19 milijonov evrov, ki naj bi jih pokrila družba Eles, deoo. Na osnovi tega predlagam, da zakon sprejmemo.

Zdaj pa, da pa povem še kaj je glavni, kaj so glavni poudarki amandmajev, amandmaja Poslanske skupine Svoboda, SD pa Levica. V glavnem smo skušali popraviti, tako da bo jasno iz tega zakona, da ne posegamo v neodvisnost agencije, in da ne menjamo s tem zakonom metodologijo izračuna omrežnine, ampak samo za ozek, za zelo kratek čas januar in februar razbremenimo stroške uporabnikov gospodinjskih odjemalcev. Ta amandma je v največji možni meri upošteval mnenje Zakonodajno-pravne službe in recimo vključil tudi izraze od časovnega bloka, dobavitelja, dogovorjena obračunska moč in tako naprej, tako da je ta zakon lažje razumljiv. Toliko za enkrat, ostalo pa v nadaljnji debati. Hvala lepa.

Ja, hvala lepa. Besedo dajem predstavnici Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državni sekretarki magistri Tini Seršen, izvolite.

Najlepša hvala, pozdravljeni vsi skupaj!

Vlada seveda zakon podpira. Kot izhaja iz same obrazložitve, je cilj predloga zakona omiliti posledice, ki so nastale zaradi zvišanja omrežnine iz naslova obračunske moči v višji sezoni za odjemno skupino gospodinjskih odjemalcev.

Prav je, da država pred nesorazmernimi dvigi na položnicah zaščiti ljudi, ki so v preteklosti sprejemali pravilne investicijske odločitve. Analize s katerimi razpolaga ministrstvo kažejo, da bodo pri gospodinjskem odjemu z lastnimi sončnimi elektrarnami in pri gospodinjskih odjemalci sončnimi elektrarnami in toplotnimi črpalkami, na letni ravni dvigi na položnicah presegli 200 procentov. Gre za nesorazmeren dvig pri najbolj ranljivi odjemni skupini, ki je bil vpeljan brez ustreznega prehodnega obdobja, niti ni bilo pri tem zasledovano načelo postopnosti pri prehodu iz enega v drug omrežninski sistem. Vse državne politike, tudi omrežninska, morajo zasledovati temeljni cilj čimprejšnjega prehoda v podnebno nevtralno družbo, nujen ukrep tega pa je spodbujanje investicij v čiste tehnologije ter pravičen energetski prehod za vse državljane. Vlada se seveda zaveda neodvisnosti nacionalnega regulatorja, a tudi ta neodvisnost mora delovati v okvirih višjih državnih strateških podnebno -energetskih ciljev, zato podpiramo ukrepe, ki ščitijo tiste, ki so v preteklosti vlagali v čiste tehnologije. Pred nesorazmernimi učinki javnih dajatev, prav tako pa dajejo tudi jasen signal tistim, ki se za investicije še niso odločili, da je država resna pri svojih podnebnih ciljih.

Na kratko še glede amandmajev. Seveda pozdravljamo in podpiramo amandmaje poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Predlagamo pa, da se amandmaji NSi ne sprejmejo, saj bi takšna ureditev skoraj zagotovo predstavljala nedovoljeno državno pomoč, posledice takšne nedovoljene državne pomoči pa bi bile najbrž težko popravljive. Najlepša hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Valentina Marolt? Ja, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila v okviru svojih poslovniško določenih nalog in glede predlaganih ukrepov opozorila, da določbe predloga zakona, ki pomenijo določanje tarifnih postavk in omrežnine pomenijo urejanje vsebine, ki se ureja v splošnem aktu nacionalnega regulativnega organa, zato niso v skladu z ustavnimi načeli pravne države in z načelom delitve oblasti, niti z direktivo Evropske unije, ki ureja pravila notranjega trga električne energije. Glede na to, da ukrepi veljajo za mesec januar in februar tega leta, smo opozorili, da je retroaktivna veljava določb možna le, če je utemeljena z javno koristjo, brez katere ni mogoče doseči cilja, ki se zasleduje s predlogom zakona, in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Naše pripombe so se nanašale tudi na potrebo po večji jasnosti in določnosti besedila predloga, z vidika načela enakosti pred zakonom pa smo opozorili, da je treba preveriti ali predlog zakona enako obravnava položaj vseh subjektov, za katere naj bi veljal.

Glede amandmaja Poslanske skupine NSi bi pa enako kot gospa državna sekretarka opozorila, da se zato, ker se nanaša na poslovne odjemalce, lahko postavlja vprašanje skladnosti s pravili prava EU o državnih pomočeh. Hvala.

Ja, hvala lepa. Preden dam dalje besedo, bi samo še dve pooblastili, se pravi kolegica Tatjana Greif nadomešča Natašo Sukič in pa Jani Prednik nadomešča Predrag Baković.

Torej želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, gospod Leopold Pogačar? Izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, lep pozdrav še v mojem imenu!

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Državnega sveta je včeraj obravnavala omenjeni predlog zakona. Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj sicer podpira predlog zakona, ki pa po našem mnenju ne razrešuje vseh vprašanj glede obračunavanja omrežnine, vendar v določeni meri. Finančno razbremenjuje nekatere skupine gospodinjskih odjemalcev, ki se soočajo z višjimi stroški omrežnine zaradi prenovljene metodologije obračunavanja omrežnine. Komisija se strinja s predlagateljem, da gospodinjski odjemalci zaradi kompleksnosti nove metodologije težko razumejo sistem in zato težje prilagajajo odjem oziroma porabo električne energije. Komisija tudi že dlje časa opozarja na težave, ki jih prinaša finančno nepredvidljivo okolje za investitorje v sončne elektrarne in ostale naprave, ki lahko ogrozi zeleni prehod. Glede na informacije resornega ministrstva se ta trend dejansko uresničuje. Predstavnik ministrstva je namreč včeraj na komisiji dal podatek, da je upad, da je bistveno upadlo naročilo toplotnih črpalk v znanem slovenskem podjetju. V zvezi z mnenjem Agencije za energijo, da je predlog zakona posega v njeno pristojnost določanja tarifnih postavk omrežnine, in da je za to v nasprotju z evropsko zakonodajo ter že vzpostavljeno evropsko sodno prakso komisija poudarja, da je treba ta opozorila proučiti in po potrebi nadgraditi zakonske rešitve, da se odpravi morebitne dvome o skladnosti zakona z evropsko zakonodajo, kar menim, da je že predstavil tudi gospod Gregorič, ko je predstavljal amandma. Komisija priznava pomen neodvisnosti Agencije za energijo, kar je nedvoumno, vendar obenem opozarja, da drugi odstavek 33. člena Energetskega zakona, ki državnim organom, organom lokalnih skupnosti preprečuje, da bi od direktorja, zaposlenih ali članov agencije za energijo zahtevali upoštevanje njihovih stališč ali mnenj, predstavlja mogoče preveč strog pristop. No, mi smo mnenja, da bi se mogoče dalo to zakonsko dikcijo urediti nekoliko drugače, pa kljub temu zagotoviti neodvisnost omenjeni agenciji. Komisija se strinja z mnenjem ministrstva za okolje, podnebje in energijo, da je nujno, da vse politike, vključno z dejavnostmi Agencije za energijo, upoštevajo ključne ukrepe, s katerimi se države zavezujejo k zelenemu prehodu, kar je obveznost vseh držav članic Evropske unije. Komisija poudarja, da so vlaganja v zeleno energijo ključna za čistejše okolje in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vendar je prehod na zeleno energijo velik finančni in infrastrukturni projekt, ki zahteva obsežna vlaganja v razvoj in nadgradnjo infrastrukture. Poleg tega je nujno upoštevati tudi globalne realnosti ter širše ekonomsko in okoljske posledice zelenega prehoda na ravni EU, da se preprečijo negativni učinki za države članice EU, njihove državljane in pa tudi gospodarstva. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Ker ima predlog zakona samo štiri člene odboru predlagam, da se razprava o vseh členih predloga zakona združi v skladu s 128 členom Poslovnika. Po opravljeni razpravi pa bi opravili glasovanje najprej o amandmajih, nato pa še o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? V kolikor ne, v razpravo dajem vse štiri člene predloga zakona, predloga zakona skupaj oziroma predlog zakona v celoti in k njemu vložene amandmaje poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Gospod Žakelj, potem gospod Breznik, potem bom pa dalje beležil. Okej.

Gospod Žakelj.

Najlepša, izvolite predsedujoči za besedo, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani državni svetnik, državna sekretarka! Kot veste smo v Novi Sloveniji po uveljavitvi tega akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine zahtevali sklic nujne seje, na kateri smo opozorili na nerazumljivost samega sistema, da je preveč kompliciran, predvsem pa nepravičen, in da bodo nosili ravno tisti, ki so največ investirali v zeleni prehod. Zdaj po novem poslušamo, da je Vlada resna pri podnebnih ciljih, seveda je, zato ker je po nekaj mesecih ugotovila, da je to res kar smo mi strašili oziroma zavajali in sicer, da so se vlaganja v zeleni prehod bistveno znižala, se pravi, če imam prave podatke, tudi za 90 odstotkov je manj investicij v sončne elektrarne in tudi v druge sodobne metode pridobivanja in varčevanja energije. Zdaj ta zakon, ki je pred nami, lahko rečem, da gre povsem za nesistemski in tudi protiustaven zakon, za ponovno nepremišljene poteze, ki dejansko ne rešuje bistva problema, ampak samo delno blažijo negativne učinke novega obračuna. Zdaj govorite, da ne posegate v pristojnosti agencije. Mislim, da je kar velik problem to, da danes predstavnice ali pa direktorice ali pa predstavnika Agencije za energijo tukaj ni. Vsi smo dobili tudi njihovo pismo in pismo iz Evropske komisije, kjer jasno govori o tem, da je kakršnokoli vtikanje, vpletanje v ta sistem nedopusten. Poleg tega bi poudaril tudi probleme, ki jih je v novem zakonu navedla Zakonodajno-pravna služba. Ni bilo sicer poudarjeno, še enkrat, da je sedanji skrajšani postopek tako rekoč izenačen z rednim postopkom, ker brez prave resne utemeljitve. Gre za tudi retroaktivno delovanje tega zakona, saj veste, januar, februar je, bo že dolgo za nami, ko bomo, ko bomo mi to sprejeli, brez pravega, utemeljenega razloga in sicer javne koristi. Zdaj govorite, da je predlog amandmajev Nove Slovenije, da ni v skladu z zakonodajo. Jaz lahko rečem, da tudi cel zakon ni v skladu z zakonodajo in po vsej verjetnosti bomo, tako kot je Državni svet opozoril, priča izpodbijanju tega zakona ali s strani agencije ali pa s koga drugega, in to ni dobro. Poleg tega še enkrat poudarim, in tudi Zakonodajno-pravna služba je povedala, da Vlada posega v avtonomnost agencije, in to je spet ena stvar, ki je vse prej kot pozitivna. Zdaj, mi smo v Novi Sloveniji zato, ker je Vlada povedala, da bo pristojno ministrstvo, konec preteklega leta je zagotovilo pristojno ministrstvo, da bosta pripravila interventni zakon, ki bo namenjen poslovnim odjemalcem. Zdaj, tukaj, ko govorimo o energetski revščini ne. Zdaj ne vem, če smo vsi tukaj energetsko podležemo energetski revščini, pa bo kljub vsemu zakon veljal za vse. Zakaj pa ne bi energetski revščini podlegli tudi gospodarski subjekti? Dobro veste, imamo tudi mnenje Gospodarske zbornice, ki je jasno povedala, navedli so, da je že v letu 2023, so bile cene električne energije 8 odstotkov višje od povprečja EU. Zdaj kakorkoli obračamo, se s poviševanjem stroškov podjetjem, tudi takim nepredvidenim, nepredvidljivim povečevanjem stroškov. Zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva. Tako, da mi kljub vsemu v Novi Sloveniji menimo, da bi bila dopolnitev tega zakona v členih, ki smo jih predlagali, z besedo poleg, se pravi gospodinjstev, tudi poslovni odjemalci, da bi bila na pravem mestu in bi s tem vsaj delno razbremenili tudi gospodarstvo. Tako, da tukaj je kar nekaj pomislekov, ki seveda Novo Slovenijo navaja na to, se bomo pri glasovanju vzdržali.