Člani, članice in člane obeh odborov, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Začenjam 32. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da sta zadržana in se seje ne moreta udeležiti doktorica Tatjana Greif in Damijan Bezjak Zrim. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Andrej Kosi, ki nadomešča Tomaža Lisca, Lucija Tacer, ki nadomešča Vero Granfol, Tereza Novak, ki nadomešča Gašperja Ovnika in Sandra Gazinkovski, ki nadomešča Saro Žibert.

Besedo sedaj dajem predsednici Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter kolegici tereziji Novak, ki bo v nadaljevanju vodila današnjo skupno sejo odborov. Izvoli, Tereza.

Hvala lepa, Mirjam. Tudi lep pozdrav v mojem imenu, pozdravljam vse članice in člane Odbora za notranje zadeve in Odbora za izobraževanje in seveda vse vabljene in goste.

Zadržani so z današnje seje in se je tudi ne bodo mogli udeležiti, poslanka Nataša Sukič in poslanec Damijan Bezjak Zrim. Imamo pa tudi kar nekaj nadomestnih: doktorica Mirjam Bon Klanjšček nadomešča poslanko Janjo Sluga, poslanec Jožef Lenart nadomešča poslanca Žana Mahniča, poslanec Andrej Hoivik nadomešča poslanca Andreja Poglajna in poslanka Alenka Helbl nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje. Ker v poslovniškem roku nismo prejeli predlogov za njegovo spremembo, je določen dnevni red seje, kot ste ga sprejeli s sklicem.

Preden pa preidemo na 1. točko predlagam prekinitev do 11. ure. Namreč, današnjo sejo smo začeli bistveno prej, kot je bila predvidena. In zato, da lahko se seje udeležijo vsi vabljeni, ki jih imamo kar nekaj in so za razpravo pomembni, predlagam, da odložimo sejo oziroma prestavimo sejo na 11. uro.

Postopkovni predlog ima gospa Helbl, izvolite.

Hvala za besedo, pozdravljeni tisti gostje, ki ste do zdaj uspeli priti. Kot sem rekla, se mi zdi, moram to povedati, da tudi glede na to, da smo sejo sklicali ob 14. uri, da je nekaj zunanjih vabljenih, predlagam, da se v prihodnje prav zaradi gostov, pomembnih za razpravo, kot je bilo rečeno, ura seje ne predstavlja, zato ker gostje z ministrstev, Vlade so seveda lahko tukaj, medtem ko ostali zunanji, ki so v službah pač zelo težko pridejo in spreminjajo svoj urnik. Tako da se mi zdi v bistvu res rahlo neprimerno, da smo zdaj to prestavili na 14. uro in da trajajo klici, zato ker s tem vzbujamo tudi slabo voljo pri tistih, ki so vabljeni, se pripravijo in organizirajo svoj dan v skladu s tem, da so lahko res tukaj. Jaz upam, da bodo vabljeni, ki so vabljeni, ki se pred tem niso opravičili, ki so imeli namen priti ob 14. uri, tudi ob 11. tukaj. Sicer predlagam, da se tudi kasneje, če bo kdo rekel, da pride kasneje, odločimo za prekinitev ali pa morda, če ne bomo uspeli izpeljati, tudi preložitev te seje. Hvala lepa.

Hvala lepa za vaše mnenje. Jaz se absolutno strinjam, da moramo biti do gostov spoštljivi in da moramo upoštevati to, da pač morajo tudi priti. Ampak v tem primeru mislim, da so bili obveščeni o tej možnosti, da bo seja prej, jaz verjamem, da so se pripravili. Tudi smo se posebej pozanimali, mislim, da bodo vsi prišli, je pa seveda to treba zmeraj upoštevati. Ampak kot rečeno, zdaj predlagam, da prekinemo sejo in jo nadaljujemo ob 11. uri in prekinjam sejo.

Lep pozdrav! Nadaljujemo prekinjeno skupno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in Odbora za izobraževanje, znanost in mladino. Pozdravljam seveda vse goste, ki ste se nam v tem času pridružili.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - UKREPANJE OZIROMA NEUKREPANJE ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH.

Navedeno točko dnevnega reda bomo obravnavali na podlagi zahteve Poslanske skupine SDS za sklic nujne skupne seje odborov z dne 29. 1. 2025, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Dodatno ste članice... /medsebojni pogovor/ Vsi sklepi so bili objavljeni, tako da lahko spustim eno točko.

Na sejo so bili vabljeni v imenu predlagatelja predlagatelj Poslanske skupine SDS, potem predstavnik Vlade, minister za notranje zadeve, minister za vzgojo in izobraževanje, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Policije, vodja oddelka za terorizem in ekstremno nasilje v upravi kriminalistične policije na generalni policijski upravi, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije in dodatno še predstavnica oziroma predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov, ravnateljica šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, glavni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo, Gasilska zveza Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije.

Preden preidemo na obravnavo te točke dnevnega reda, naj samo podam pojasnilo predlagateljem glede predstavništva. Predlagano je bilo, da s strani Poslanske skupine SDS, kot predlagatelja v tej zadevi sodelujeta dva poslanca. Glede na prakso, jaz predlagam, da je to eden. In vas prosim, če se dogovorite kdo bo tudi v razpravi potem naprej sodeloval kot predstavnik glede na to, da gre za predlog iste poslanske skupine.

In tako prehajamo na obravnavo zadeve in dajem besedo kar predstavnici oziroma predstavniku predlagateljev. Bste to vi, Gospa Alenka Helbl? Izvolite.

Hvala za besedo. Najprej lep pozdrav vsem vabljenim, ki ste se hipno odzvali. Torej, smo odzivni glede na določene razmere. Moram reči, da obžalujem, da tukaj med nami ni ministra za vzgojo in izobraževanje, da je tukaj gospa državna sekretarka. Ampak kljub temu smo želeli, da je z nami minister, kajti v medijih se tudi...

...bom samo dopolnila, minister prihaja, zdajle je seja Vlade in takoj potem se nam pridruži in bo tudi dobil besedo. Izvoli.

Odlično. Hvala. Torej že uvodoma naj povem, da v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke s sklicem te skupne nujne seje obeh odborov ne želimo, ne želimo politizirati področja varnosti v naših vzgojno izobraževalnih zavodih. A odločitev za tokratni sklic, ki smo jo naslovili, torej neukrepanje oziroma ukrepanje za zagotavljanje varnosti vzgojno-izobraževalnih zavodih, je predvsem prav v tem, torej tudi, kar je bilo v medijih, lahko temu rečemo neukrepanje oziroma tudi zavajanje odgovornih pristojnih ministrstev, ki je pri državljanih, predvsem pa starših, otrocih, dijakih povzročilo tesnobne občutke en kup neodgovorjenih vprašanj, koliko smo oziroma so naši otroci in vsi zaposleni v teh zavodih varni, v prostorih, za katere smo še nedavno bili prepričani, da predstavljajo varno zavetje naših otrok in zaposlenih. In če kje je tudi in predvsem prav Državni zbor tisti, tista inštitucija, ki poleg strokovnjakov mora spregovoriti o tem in se odločiti za ukrepanje, tisto jasno, takojšnje. Torej, se odzvati.

V obrazložitvi želim, ker je pač nekako zgodovina tega vprašanja varnosti sega že dobro leto nazaj, naj spomnim na medvrstniško nasilje v šolah, ki je po statističnih podatkih policije v porastu. Tako smo leta 2023 bili priča številnim medijskim objavam, kot tudi objav na družbenih omrežjih, ki so to dejstvo tudi potrdile. Glede na to, da medvrstniško nasilje predstavlja veliko težavo za družbo in smo o tem razpravljali tudi na skupni nujni seji 19. maja 2023, kjer smo obravnavali podobno točko, predvsem glede sistema preventivnega delovanja obeh ministrstev, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter policije glede problematike med mladoletnimi. In takrat je bil sprejet tudi sklep, sicer brez roka realizacije in sicer, ga bom citirala: "Odbor za izobraževanje, znanost in mladino in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo spodbujata in podpirata preventivne aktivnosti policije, strokovnih institucij, nevladnih organizacij in vzgojno izobraževalnih zavodov oziroma inštitucij, ki spodbujajo sodelovanje, spoštovanje človekovih pravic, kulturo dialoga, medkulturno sodelovanje in mirno reševanje sporov."

In tudi si ne moremo zatiskati oči pred dejstvom, da je varnostna situacija v Sloveniji poslabšana in da je potrebno ukrepanje na področju zagotavljanja le-te. Še toliko bolj pa je potrebno zagotoviti visoko stopnjo varnosti v vzgojno izobraževalnih zavodih.

V ponedeljek 27. januarja 2025 smo bili priča varnostnemu dogodku groženj z bombo. Več kot 200 osnovnih in srednjih šol ter vrtcev je ponoči oziroma zjutraj 27. januarja 2025 na svoje elektronske naslove prejelo praktično enako sporočilo, v katerem je bila grožnja z bombo. Grozilno sporočilo so prejele šole, so prejeli vrtci z vseh koncev Slovenije. In številni vzgojno izobraževalni zavodi so o tem sporočilu tudi obvestili policijo. Grozilno sporočilo, ki ga je pod psevdonimom Bojevnik neznani pošiljatelj razposlal na elektronske naslove osnovnih in srednjih šol ter nekaterih vrtcev, se je začelo z besedami: V šoli je bila nameščena eksplozivna naprava. Omenjeno sporočilo je bilo razposlano z različnih IP naslovov ob različnih urah v določenem časovnem intervalu. Vzgojno izobraževalni zavodi so o sporočilu z grožnje torej takoj zjutraj obvestili policijo. Primož Ogrinc, vodja oddelka za terorizem in ekstremno nasilje na generalni policijski upravi, je dejal: Policija je nemudoma izvedla vse potrebne ukrepe za zaščito otrok in zaposlenih v teh ustanovah. V skladu s protokolom se je sešla tudi delovna skupina, ki je stopnjo ogroženosti ocenila kot nizko in o tem je takoj obvestila ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

V sporočilu z grožnjo po poročanju medijev sicer neznani pošiljatelj med drugim omenja potop Evrope in maščevanje. Sporočila s podobno vsebino so se po poročanju medijev v preteklosti pojavila tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Tako smo v tistih dneh poslanske skupine Slovenske demokratske stranke na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naslovili prošnjo, če nam lahko do seje posredujejo seznam novih ukrepov za boljšo varnost v šolah, ki so jih sprejele druge države po podobnih dogodkih, denimo v Srbiji in na Hrvaškem. No, danes je bilo tudi v Zagrebu veliko groženj po šolah. Zdi se nam pomembno, da na seji spregovorimo tudi o tem in dobimo vaša stališča ali so podobni ukrepi primerni za Slovenijo in če ne, zakaj ne. V kolikor nam do seje zbranih ukrepov ne morete posredovati, vas naprošamo, da nam jih predstavite na seji in upam, ker jih nismo dobili, da jih boste danes.

Navodila policije so bila enaka za vso državo. Policisti so posamezne vzgojno izobraževalne zavode pregledali ter zbirali obvestila in dokaze. Ni še znano, ali je ta del preiskave končan, da bi lahko policija z njo nadaljevala. Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je sporočil, da so 27. januarja 2025 ob 8.23 vsem šolam poslali okrožnico, v kateri so jih obvestili, da je stopnja tveganja nizka. V osnovnih in srednjih šolah so aktivirali protokol obveščanja in ukrepanja, ki velja v primeru groženj v vzgojno izobraževalnih zavodih. Nekatere šole so se na grožnje preventivno odzvale po varnostnih protokolih in evakuirale šolske prostore. V nekaterih šolah so učence in dijake poslali domov, v drugih pa so se po krajši evakuaciji že vrnili k pouku. Minister za vzgojo in izobraževanje je dejal, da je po podatkih, ki so jih zbrali do 11. ure, 18 šol zaradi varnostnih groženj odpovedalo pouk. V zvezi z zagotavljanjem varnosti v vzgojno izobraževalnih zavodih velja spomniti tudi na nedavna varnostna dogodka v Zagrebu in Srbiji, zato bi bilo potrebno zagotavljanju varnosti nameniti posebno pozornost. Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič je predlagala, da bi spremenili protokol, ki so ga pristojni ministrstvi in policija uskladili lani. No, mislim, da se tukaj že dogaja.

Ampak zdaj pa vendarle k tisti točki s katero se je ukvarjala cela Slovenija. In je povzročila veliko zmedo. Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je dejal, citiram: "Mi smo ob 8.23 vsem šolam poslali tudi okrožnico, v kateri smo zapisali, da je bilo ugotovljeno, da gre za generirano sporočilo in da obstaja nizka stopnja tveganja." A glej, po poročanju medijev niti ena osnovna šola ob navedeni uri ni prejela sporočila, ki naj bi ga v ponedeljek 27. januarja ob 8.23 posredovali vsem šolam. Ob tem se zastavlja vprašanje protokola obveščanja in zagotavljanja varnosti v vzgojno izobraževalnih zavodih. V oddaji 24 ur zvečer je minister za vzgojo in izobraževanje dejal, da ni šlo za namerno zavajanje ali namerno posredovanje dezinformacij, ampak za napako, napako ponavljam, o tako pomembnih vprašanjih, dogodkih ne moremo govoriti, o napaki ne smemo. Dodal je, da prvo obvestilo, ki so ga poslali šolam, ni moglo vsebovati celotnega sporočila, saj policija potrebuje čas za oceno stopnje tveganja. Danes dodajamo še en dogodek, ki prav tako govori o varnosti v vzgojno izobraževalnih zavodih in tudi dijaških domovih. Samo tri dni kasneje, torej 30. januarja, zgodaj zjutraj, ko so dijaki še trdo spali, je zagorelo v stavbi dijaškega doma Ivana Cankarja v Ljubljani. Požar se je iz ene izmed sob razširil na celoten objekt, pri čemer je bilo poškodovanih 11 ljudi, od tega trije huje. Po zdaj že celotni javnosti znana večina dejstev je neizpodbitno jasno, da stavba ni bila požarno varna, brez požarnega alarmnega sistema, četudi je v njej okrog 400 ali 300 postelj za dijake ljubljanskih srednjih šol. Poziv k odgovornosti in izboljšanju varnosti v dijaških domovih in tudi v vseh starejših vzgojno izobraževalnih stavbah brez nameščenih požarno varnostnih sistemov so odgovornim na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje že poslali tudi v Dijaški organizaciji Slovenije in k temu ministrstvo poziva tudi vsa slovenska javnost. Na podlagi tega, jaz sem zdaj malo skrajšala našo obrazložitev, smo torej Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter Odboru za izobraževanje, znanost in mladino predlagali, najprej tri sklepe, nato pa še po dogodkih v dijaških, v dijaškem domu še dva dodatna sklepa. Pa dovolite, da jih predstavim. Torej, da oba današnja odbora pozivata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za notranje zadeve in policijo, da v roku 14 dni pripravijo celovito poročilo o poteku dogodkov v zvezi z grožnjami šolam, vključno z analizo ukrepanja pristojnih organov, časovnico obveščanja ter morebitnih pomanjkljivosti v odzivu in o ugotovitvah pisno poročajo odboroma. Poročilo mora vsebovati tudi pregled obstoječega protokola obveščanja šol v kriznih situacijah ter predloge za izboljšave, ki bodo zagotovile hitrejše in enotno ukrepanje v prihodnje. Drugi predlagani sklep je, da oba odbora pozivata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za notranje zadeve in policijo, da v roku 30 dni v sodelovanju s policijo in drugimi pristojnimi organi pripravijo enotne smernice in protokole za ravnatelje ter zaposlene v šolah, ki bodo določali standardizirane postopke za ravnanje ob grožnjah ali drugih kriznih dogodkih in o tem pisno poročajo odboroma. Tretji sklep, da odbora pozivata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za notranje zadeve in policijo, da v roku 14 dni vzpostavijo posebno kontaktno točko, dosegljivo 24 ur na dan, vse dni v tednu, kamor lahko šole v primeru groženj ali drugih varnostnih incidentov nemudoma posredujejo informacije in pridobijo jasna navodila za ukrepanje in o tem pisno poročajo odboroma.

In še dodatno predlagana sklepa, da torej odbora pozivata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da v roku 14 dni pripravi celovito poročilo o poteku dogodkov v zvezi s požarom v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani, vključno z analizo ukrepanja pristojnih organov, časovnico obveščanja ter morebitnih pomanjkljivosti v odzivu in ugotovitvah pisno poroča odboroma. Poročilo mora vsebovati tudi pregled obstoječega ukrepanja in protokola obveščanja v primerih požarov v vzgojno izobraževalnih zavodih in dijaških domovih ter predloge za izboljšave, ki bodo zagotovile hitrejše in enotno ukrepanje v prihodnje.

In še peti sklep, da odbora pozivata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da v roku 30 dni v sodelovanju s pristojnimi organi na področju zagotavljanja požarne varnosti pripravijo enotne smernice in protokole za ravnatelje ter zaposlene, ki bodo določali standardizirane postopke za ravnanje v primerih požarov ali drugih kriznih dogodkov v vzgojno izobraževalnih zavodih in dijaških domovih in o tem pisno poroča odboroma.

Toliko o tej začetni uvodni besedi. Jaz si želim kvalitetne, predvsem pa spoštljive razprave in še enkrat ponovno poudarjam, da današnje seje nismo sklicali iz političnih razlogov, ampak predvsem to, da se o tem pogovorimo, odločamo in da se zadeve na teh področjih izboljšajo. Namreč vemo, da so šole različno odreagirale, da so v primeru grožnje z bombo, da so nekatere šole zaradi narave dela videle sporočilo šele kasneje, da so se spraševali starši, ki so bili nekateri, po nekaterih informacijah obveščeni o tem, da je bila grožnja z bombo v njihovih šolah oziroma v vrtcih, so sporočilo dobili šele popoldne oziroma izvedeli iz medijev. Tako da to razčistimo, da se bomo lahko počutili vsi skupaj varne. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Preden dam naprej besedo ministru za notranje zadeve, preberem še dve pooblastili: poslanka Lucija Tacer danes nadomešča poslanko magistrico Tamaro Kozlovič in poslanka Iva Dimic nadomešča poslanko doktorico Vido Čadonič Špelič.

In zdaj dajem besedo ministru za notranje zadeve, gospodu Boštjanu Poklukarju, izvolite.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. Spoštovani obe dve predsednici danes, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje. Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu! Danes je z mano tudi s strani Ministrstva za notranje zadeve državna sekretarka na ministrstvu, gospa Helga Dobrin. Danes prvič z nami tudi v vlogi vršilca dolžnosti generalnega direktorja Slovenske policije, gospod Damjan Petrič in z nami je tudi vodja oddelka za terorizem in ekstremno nasilje, gospod Primož Ogrinc. Tako da kompetentna ekipa Ministrstva za notranje zadeve, ki bo dajala pravzaprav na to temo tudi vse odgovore.

Naj najprej povem, da pozdravljam sklic današnje seje in pa seveda po razpravi o še večji varnosti, posebej v tem izredno ranljivem segmentu, ki se mu reče vzgojno izobraževalne institucije, ustanove. Tukaj se mi zdi zelo pomembno, da so danes tudi gosti predstavniki tako študentov kot seveda tudi ravnateljev, ki bodo sami povedali kako pravzaprav zadeve potekajo na terenu, kako so te zadeve tudi urejene in pravzaprav kakšno je, nenazadnje naše sodelovanje. Kajti, tukaj je samo sodelovanje tisto, ki lahko doprinese k še večji varnosti. In nenazadnje, dogodki v zadnjem tednu nas pravzaprav opozarjajo, da moramo tukaj biti še posebej previdni, še posebej odgovorni. Kajti, varnost je naša skupna dobrina in nenazadnje tukaj verjamem, da bomo danes konstruktivno razpravljali o še večji varnosti v tem zelo pomembnem segmentu, ki se ji reče vzgojnoizobraževalne ustanove.

Naj še enkrat povem, da res je, 27. januarja, v ponedeljek, so številne šole v Sloveniji dobile grožnjo po elektronski pošti na svoje poštne predale, in sicer najprej je bila obveščena OKC Policijske uprave Maribor. Že zgodaj zjutraj ki so seveda obveščali zaposleni v šoli, ki so prišli v službo in pogledali bom rekel, ta poštni predal. In same policijske postaje so potem začele ukrepati, kajti dana je bila v tem sporočilu grožnja z bombo in seveda policijske postaje oziroma policija v tem primeru ukrepa v skladu s protokolom, ki ga seveda ob takih zadevah tudi ima. Ker pa se je seveda preko jutra začelo obveščati o seveda večjem številu danih groženj, je seveda tudi sama policijska, generalna policijska uprava aktivirala protokol, ki je bil seveda lani podpisan in takoj začela tudi presojati samo grožnjo. To je vedno v skladu s samim ukrepanjem, ki ga Generalna policijska uprava ima in nenazadnje na ta način potem tudi komunicirala o ugotovljenih dejstvih, da gre za nizko stopnjo samega tveganja, same grožnje in seveda to obvestila preko protokola, tako ministrstvo za vzgojo in izobraževanje kot seveda tudi samo slovensko javnost, najprej v sporočilu za javnost, potem tudi z izjavo gospoda vodje oddelka za terorizem ekstremne sil, gospoda Ogrinca in pa seveda nenazadnje tudi jaz kot minister za notranje zadeve sem se na to odzval.

Moram povedati, da v tem primeru je lani podpisan protokol deloval. Protokol je deloval, vendar vseeno potem pri sami analizi smo ugotovili, da je pa seveda protokol treba dopolniti in da so grožnje različne, da je to zelo živa stvar in zato smo pravzaprav tudi na to se prilagodili. In seveda po tistem dnevu, ko sem jaz poslušal o različnih ravnanjih posameznih šol, sem seveda naslednji dan takoj preko Direktorata za policijo in druge varnostne naloge zahteval izdajo obveznih usmeritev in navodil policiji, da pristopi takoj v usposabljanje in izobraževanje ustanov oziroma zaposlenih na šolah. Kajti, ugotovil sem, da pravzaprav zaposleni na šolah niso v zadostni meri usposobljeni za takšne varnostne grožnje, kot se pravzaprav v zadnjem času dogajajo po številnih državah Evropske unije, nenazadnje tudi po Združenih državah Amerike in še kje. Tako, da ta manko znanja usposabljanja, ki ga pravzaprav prepoznavamo tudi v šolah, smo naslovili na to, da pravzaprav sem policiji dal obvezna navodila in usmeritve, da pristopi takoj k usposabljanju in verjamem, da je to tudi nekaj, kar bo pripomoglo k samemu ukrepanju na šolah, pravzaprav odzivanju in seveda tudi tudi sami evakuaciji. Moram povedati, da sva bila tudi z ministrom za vzgojo in izobraževanje preko dneva večkrat v stiku, tudi takoj zjutraj, ko je bila ta grožnja dana. Mene seveda policija obvesti v skladu z zakonom, seveda pa sem tudi obvestil ministra. On je seveda tudi že vedel, da je protokol aktiviran in seveda skupaj sva potem izdala samo izjavo tukaj v Državnem zboru, 27. januarja, torej v ponedeljek. Naj povem, da smo seveda, ko smo ocenjevali tudi samo komunikacijo, samo ukrepanje, nenazadnje tudi same aktivnosti, ki jih je izvajalo Ministrstvo za notranje zadeve, torej policija, smo vseeno ugotovili, da se moramo z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje sestati. In 4. februarja smo imeli sestanek na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje s predstavniki obeh resorjev, kjer smo se seveda pogovarjali o treh ključnih točkah: o komunikaciji, o ukrepanju in pa seveda o usposabljanju oziroma izobraževanju. In seveda iz pristojnosti obeh ministrstev je bilo tudi dogovorjeno, da seveda na teh treh točkah izboljšamo vse te tri sklope in seveda k temu smo tudi pristopili. V nadaljevanju smo imeli tudi isti dan sestanek s predstavniki ravnateljev, tako vrtcev, kot seveda predsedniki ravnateljev, združenj ravnateljev vrtcev, srednjih šol, osnovnih šol in pa seveda tudi, tudi s predstavnico združenja staršev, kjer smo pravzaprav še dodatno se pogovorili, kako izboljšati pravzaprav tako komunikacijo, kot samo ukrepanje in tudi samo izobraževanje. Dobili smo kar nekaj dobrih predlogov. Moram pa odkrito priznati, da sem bil, da sem pričakoval pravzaprav kritiko, na drugi strani smo dobili vseeno pohvalo, pohvalo za komunikacijo, za ukrepanje, za nenazadnje tudi to izobraževanje. Kajti, ugotavljamo, da številne šole niso zadostno usposobljene, zaposleni za ravnanje v tovrstnih grožnjah in zato smo pravzaprav še posebej k temu pristopili. Jaz mislim, da glede na to, kaj se dogaja v okrog nas, da bomo seveda v tem asimetričnemu delovanju različnih akterjev in pa seveda različnih hibridnih grožnjah, ki smo jih deležni kot Republika Slovenija po sistemu nacionalne varnosti in vnaprej dobili še več teh groženj. In zato moramo pravzaprav narediti sistem odpornosti, da ne bomo pravzaprav ravnali tako, kot je cilj pravzaprav teh napadalcev, da bomo zagnali paniko, da bo šlo za na nek način napad na inštitucijo, destabilizacijo samih inštitucij in nenazadnje tudi stabilizacijo same države. To je nedopustno, zato pravzaprav moramo k temu pristopiti.

Prej je bilo omenjeno, kako delujejo tudi druge države. Moram povedati, da se jaz zelo intenzivno pogovarjam z drugimi državami, kako ravnati ob samih dezinformacijah, kako ravnati tudi ob grožnjah, kako delovati tudi v tem hibridnem okolju različnih, tudi kibernetskih napadov. Mi smo šli tudi lani v Litvo, kjer smo preučili ta njihov model. Litva oziroma baltske države in pa seveda Poljska, so izredno pod udarom asimetričnih groženj, napadov in pa nenazadnje tudi hibridnih napadov. In smo seveda zelo natančno se tudi podučili, kako in na kakšen način iz njihovih izkušenj počnejo oni. Nenazadnje tudi ob zadnjem obisku obeh dveh ministrov za notranje zadeve, torej Hrvaške in pa Italije, smo se tudi na kosilu o tej temi pogovarjali na kakšen način, to se dogaja tudi z njimi. Vemo, tudi hrvaški model, kaj so seveda oni naredili, nenazadnje tudi oni so se pri nas pozanimali, kakšen je ta protokol, na kakšen način deluje in pravzaprav, mi smo v stalnem stiku. Tako da to ni samo problem Republike Slovenije, to je problem tudi številnih drugih držav. Pa vendar, ključno je, da tukaj sodelujemo skupaj, skupaj tako policija, tako zaposleni na vzgojno izobraževalnih ustanovah, tako mi na ravni ministrstev, kot seveda tudi tudi na nek način ravnatelji tako vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol, višjih šol in nenazadnje mi smo tudi lani decembra podpisali sporazum zato, da se protokol uvede tudi na vse tri javne univerze v Sloveniji, tako da gremo tudi usposabljati zaposlene na fakultetah, na univerzah. Kajti, tudi to iz češkega primera, torej napada na praško univerzo vemo, da se lahko to zgodi tudi tam. Tako da te grožnje so zelo realne, se dogajajo, vendar tukaj moramo narediti to, kot sem že pravzaprav dejal, na treh ključnih segmentih je treba izboljšati komunikacijo, je treba izboljšati ukrepanje in je treba izboljšati izobraževanje oziroma usposabljanje vseh zaposlenih. To delamo. K temu smo pristopili. To tudi vidimo kot sam največji manjko tega in tukaj želimo, zadevo izboljšati.

Zdaj pa, spoštovana gospa predsednica, če dovolite, bi jaz predal besedo generalnemu direktorju, vršilcu dolžnosti generalnega direktorja policije, gospodu Petriču, da tudi operativno pove in ne nazadnje tudi predlagatelj odgovori na vse te dileme in nenazadnje tudi slovensko javnost informira o tem, kako je sama policija pristopila k tej grožnji in nenazadnje tudi kaj policija v zvezi s takim grožnjam tudi dela vnaprej. Hvala.