Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam 34. sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: magistra Meira Hot.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O USTAVNEM SODIŠČU, EPA1741/IX, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU V OBRAVNAVO PREDLOŽILA MAGISTRICA, POSLANKA, MAGISTRICA URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 103. seji dne 18. 10. 2024 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

S sklicem seje ste prejeli gradivo, predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Sodnega sveta, mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, stališče Ustavnega sodišča in predlog sklepa Poslanske skupine SDS.

K tej točki so bili vabljeni: predlagateljica zakona magistra Urška Klakočar Zupančič, Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Ustavno sodišče so opravičili svojo odsotnost, Sodni svet, ki je opravičil tudi svojo odsotnost in Komisija za preprečevanje korupcije. Amandmaji v poslovniškem roku niso bili vloženi, prejeli pa smo predloge za amandmaje odbora predlagateljice magistre Urške Klakočar Zupančič z dne 10. 2. 2025, ki so objavljeni na e-klopi. Danes ste na klop prejeli predlog za spremembo amandmaja odbora k 2. členu.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Na podlagi prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora odboru predlagam, da združimo razpravo in glasovanje o vseh členih in predlogih za amandmaje, če bodo vloženi skupaj. Kdo temu nasprotuje? Ne.

Najprej dajem besedo vabljenim na sejo. Želi predlagateljica predloga zakona magistra Urška Klakočar Zupančič podati dodatno obrazložitev k členu predloženega zakona. Izvolite besedo.

Najlepša hvala, spoštovana podpredsednica odbora. Ja, zakon oziroma novela zakona je nastala po tem, ko je predsednik Ustavnega sodišča pozval zakonodajni organ, da naj opredeli nezdružljivost funkcij ustavnega sodnika oziroma nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika z dejavnostjo oziroma članstvom. Namreč zgodilo se nam je primer, ko je ustavni sodnik opravljal dejavnost, za katero je sicer zatrjeval, da je dovoljena po zakonu o ustavnem sodišču, vendar jo je opravljal v pravno organizacijski obliki samostojni podjetnik. To dejavnost je opravljal dlje časa, s čimer je seveda, kako naj rečem, vrgel kar kar velik madež ne samo na svojo funkcijo, ampak na celotno Ustavno sodišče, ne glede na to, da se je skliceval na to, da naj bi opravljal dovoljeno dejavnost visokošolske, ne vem, sodelovanja v visokošolskem zavodu oziroma poučevanja v visokošolskem zavodu, je s tem, morda nevede, kršil tudi Zakon o visokem šolstvu. Torej, imamo ustavnega sodnika, za katerega je popolnoma jasno, evidentno, ne glede na to, da bo verjetno danes poskušano, poskuša, se bo poskušalo prikazati drugače, da je opravljal dejavnost, ki je nezdružljiva s funkcijo ustavnega sodnika. In pač svojo funkcijo opravlja še naprej, ker Ustava določa, v katerih primerih lahko ustavnemu sodniku funkcija preneha. Pač Ustava je, kakršna je, Zakon o Ustavnem sodišču je, kakršen je trenutno. Sam Zakon o Ustavnem sodišču ni imel določenega ne organa, ki bo odločal o nezdružljivosti, prav tako ni imel določenega postopka. Jaz sem kot predsednica Državnega zbora sledila pozivu predsednika Ustavnega sodišča, da naj se zadevo ustrezno naslovi. To že zdaj povem kolegom, ki bodo verjetno podali kakšne težje besede in pa branili dotičnega ustavnega sodnika, da sama novela na njegov položaj ne bo imela nobenega vpliva. Naj pa bo jasno za slovensko javnost, da je kaj takega v državi, ki je pravna država, kjer Ustavno sodišče opravlja nalogo varuha ustave, nesprejemljivo, nedopustno in seveda si do sedaj nobeden od ustavnih sodnikov niti rednih sodnikov kaj takega ni dovolil. Imeli smo samo en primer v rednem sodstvu, ko je sodnica, ki je sodniška funkcija mirovala, odprla s. p. in v tistem primeru je predsednica sodišča, kjer je sodnica opravljala funkcijo, takoj obvestila Sodni svet in Sodni svet je nemudoma prepovedal dotični sodnici opravljati dejavnost samostojne podjetnice, ne glede na to, da je sodniška funkcija mirovala - toliko, da bo jasno. Kaj takega, kar si je privoščil ustavni sodnik, je nesprejemljivo, nedopustno in seveda popolnoma nezdružljivo s funkcijo ustavnega sodnika. Če pa je resnično, to ne vemo, ker je pač bil samostojni podjetnik, opravljal funkcijo oziroma opravljal dejavnost visokošolskega učitelja, sodelavca ali karkoli že, je s tem kršil še Zakon o visokem šolstvu, ker namreč take dejavnosti po Zakonu o visokem šolstvu ni mogoče opravljati preko pravno organizacijsko, pravnoorganizacijske oblike samostojni podjetnik. Lahko pa seveda sodniki táko dejavnost tudi ustavni sodniki opravljajo preko podjemnih pogodb, preko avtorskih pogodb, kjer so zadeve transparentne, kjer se točno vidi, kaj je bilo opravljeno in kolikšno je bilo prejeto plačilo. Toliko za uvod, ker se potem ne bom odzivala na morebitne provokacije s strani tistih, ki bodo tako dejanje branili.

Zdaj pač naj še malo na splošno povem, da pač Ustava Republike Slovenije v prvem odstavku 23.

člena določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožba proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. In ta ustavna določba izraža tri temeljna načela našega sodstva, in sicer načelo zakonitosti, načelo neodvisnosti, načelo nepristranskosti in za ureditev oziroma uresničitev omenjenih načel je potrebna ustrezna ureditev položaja nosilcev teh načel, torej posameznih sodnikov oziroma sodnic. Neodvisnost in nepristranskost sodnika je tesno povezana z ustavnim načelom o nezdružljivosti sodniške funkcije, ki z namenom zagotovitve dejanske neodvisnosti, nepristranskosti kot tudi objektivnega videza nepristranskosti preprečuje sodniku opravljati določene funkcije in dejavnosti, in omenjeno velja tako za redne sodnike kot tudi za ustavne sodnike. In čeprav je najvišje sodišče v Republiki Sloveniji Vrhovno sodišče, ima posebno vlogo v slovenskem ustavnem pravnem redu Ustavno sodišče Republike Slovenije kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in svoboščin. Da je neodvisnost in nepristranskost bistvenega pomena tudi za ustavne sodnike - saj kar ne morem verjeti, da moram to poudarjati, ampak očitno je potrebno -, potrjuje dejstvo, da že Ustava Republike Slovenije v 166. členu določa, da funkcija sodnika ustavnega sodišča ni združljiva s funkcijami v državnih organih, organih lokalne samouprave in v organih političnih strank ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, ki po zakonu niso združljive s funkcijo sodnika ustavnega sodišča. Zakon o ustavnem sodišču v svojem 16. členu sicer ureja področje nezdružljivosti ustavnih sodnikov in sodnic, vendar zakonska ureditev tega področja ni urejena niti približno tako podrobno kot recimo v krovnem Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Komisija za preprečevanje korupcije je že večkrat javno izpostavila, da je zakonska ureditev področja nezdružljivosti funkcij nepregledna in ustvarja tveganja za izvajanje nadzora. Zato ocenjujem, da je pač potrebna ustrezna prilagoditev Zakona o Ustavnem sodišču. Prvotno je bil predlog zelo benevolenten, na to je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, da je treba bolj določno opredeliti organ in pa tudi postopek, po katerem se bo nezdružljivost ugotavljala. Sprejema mnenje Zakonodajno-pravne službe oziroma njihova opozorila in zato sem tudi pripravila predlog za amandmaje odbora, kjer sedaj o nezdružljivosti odloča predsednik Ustavnega sodišča oziroma potem po pritožbi dotičnega sodnika, ki pač predsednika obvesti o opravljanju dejavnosti oziroma o članstvu, da potem odloča Ustavno sodišče na seji. Potem so dodane še spremembe, kjer sem tudi slišala opozorila, da je potrebno dodati rok, torej, v kakšnem roku naj sodnik poda pritožbo, ustavni sodnik poda pritožbo na odločitev predsednika Ustavnega sodišča o nezdružljivosti in pa v kakšnem roku mora Ustavno sodišče odločiti. Sedaj, če bo seveda sprejet, sprejeta novela Zakona o Ustavnem sodišču imamo določeno kdo odloča o nezdružljivosti in imamo pač določen tudi postopek. Pri tem smo sledili tudi pripombam Ustavnega sodišča, ki je opozorilo na ureditev Evropskega sodišča za človekove pravice kako je tam urejena nezdružljivost in smo to tudi oziroma sem to tudi upoštevala. Še enkrat naj povem, da to kar se je zgodilo je nesprejemljivo. Nedopustno in ni vredno funkcije ustavnega sodnika, ampak je, kar je. Pri nas seveda velja načelo pravne države glede tega, ker seveda nismo pričakovali, da bi kakšen sodnik, sploh ne ustavni sodnik se kaj takega spomnil, seveda potem ni bilo niti ustreznih določb in verjamem, da vnaprej ta določba verjetno ne bo uporabljena, ker bodo sodnice in sodniki oziroma ustavne sodnice in ustavni sodniki seveda vedeli pod kakšnimi pogoji in kako lahko opravljajo tiste dejavnosti, ki jih pa lahko opravljajo poleg svoje sodniške funkcije. In to so dejavnosti poučevanja v visokošolskih zavodih, ampak seveda v ustrezni pregledni obliki, kjer bo to transparentno.

Toliko zdaj z moje strani. Jaz upam na plodno razpravo. In tudi seveda upam, da se bo večina izmed vas strinjala, da si takšne situacije, kot smo jo bili deležni, v prihodnosti več ne želimo. Ker ja, to pa meče slabo luč na sodstvo, pa bom zdaj rekla, Ustavno sodišče je sicer seveda izvzeto iz rednega sodstva, ampak to pa je tisto, kar pa meče slabo luč na sodstvo in ustvarja pri državljanih vtis, da sodstvo ne deluje tako kot bi moralo, da ni neodvisno, da ni nepristransko ali pa celo vtis, da je tistim, ki so čisto na vrhu dovoljeno vse, tistim ki pa so bolj pri dnu tistim pa, tistim pa ni dovoljeno, sploh ne. Kaj takega sem omenila primer. Primer sodnice, ki je sodniško funkcijo mirovala, ki bi ji seveda Sodni svet nemudoma odvzel mandat, če bi opravljala delo preko pravno organizacijske oblike samostojna podjetnica. Tako da ja, v bistvu doprinos k pravni državi, bi rekla in pa seveda sledenje pozivu predsednika Ustavnega sodišča, da naj zakonodajni organ ustrezno uredi dotično nezdružljivost ustavnih sodnikov.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj pa predajam besedo predstavnikom Ministrstva za pravosodje. Mogoče ... Aja, oprostite, najprej Zakonodajno-pravna služba. Gospa Voršič, izvolite. Se opravičujem.

Hvala lepa za besedo, predsednica. Lep pozdrav vsem.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z Ustavo, z vidika skladnosti s pravnim sistemom pa tudi z nomotehničnega vidika.

Namen predloga zakona je urediti institut nezdružljivosti opravljanja funkcije sodnika Ustavnega sodišča z drugimi dejavnostmi. Nezdružljivost funkcije sodnika Ustavnega sodišča ureja že Ustava, in sicer v 166. členu, na zakonski ravni pa ga urejata dva zakona, in sicer Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in Zakon o ustavnem sodišču. V zvezi s tem je Zakonodajno-pravna služba že v samem uvodu svojega mnenja opozorila, da so temeljna pravna vprašanja, ki so povezana s predlogom zakona, naslednja: katera materialnopravna ureditev velja za nezdružljivost sodnika Ustavnega sodišča z drugimi dejavnostmi, katera procesnopravna ureditev velja za to nezdružljivost in kateri organ je pristojen za odločanje o nezdružljivosti funkcije sodnika Ustavnega sodišča. Predlog zakona posega v veljavno ureditev, in sicer tako, da ukinja posebno materialno pravno ureditev, hkrati pa določa tudi splošno ureditev po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Postopek, glede postopka uvaja dve novi postopkovni pravili, ki nakazujeta, da postopek nezdružljivosti sodnika Ustavnega sodišča poteka po Zakonu o ustavnem sodišču. Torej vse to kaže, da je že veljavna ureditev kompleksna, predlog zakona pa te kompleksnosti sploh ne odpravlja, ampak jo še poglablja.

Če se opredelim torej do samega predloga zakona: po mnenju Zakonodajno-pravne službe predlog zakona ne spoštuje načel pravne države, predlog zakona je sporen z materialnopravnega vidika. Predlog zakona je sporen s procesnopravnega vidika, predlog zakona je sporen tudi z vidika pristojnega organa in na koncu seveda je predlog zakona sporen tudi z vidika pravnega sistema, enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Če pojasnim; nezdružljivost funkcij je tako pomemben institut, da mora biti vnaprej jasno in nedvoumno zakonsko urejen in samo na takšni pravni podlagi lahko nastanejo pravne posledice, ki posegajo v njegov položaj. Zato morajo biti v pravnem redu po mnenju Zakonodajno-pravne službe jasno opredeljeni kriteriji oziroma pogoji, ko je opravljanje pridobitne dejavnosti prepovedano ali pa dopuščeno tudi sodniku Ustavnega sodišča. Določen mora biti organ, ki je pristojen za ugotavljanje obstoja nezdružljivosti, postopek ugotavljanja nezdružljivosti, pa tudi pravne posledice obstoja nezdružljivosti. Predlog zakona vseh teh ustavnopravnih zahtev ne izpolnjuje. Predlog zakona je sporen tudi z materialnopravnega vidika. Materialnopravno je sporen zato, ker v četrti alineji prvega odstavka 16. člena črta posebno ureditev, hkrati pa se v celoti sklicuje na splošno ureditev. Če poseben zakon črta posebno ureditev in se nato sklicuje na splošno ureditev, odpade njegov namen, ki je v urejanju posebnosti, s tem pa odpade tudi potreba po posebni ureditvi v posebnem zakonu. Po drugi strani pa predlog zakona je materialnopravno sporen, ker ohranja tretjo alinejo prvega odstavka 16. člena Zakona o ustavnem sodišču, ki določa prepoved članstva v organih vodenja in nadzora gospodarskih družb; v tem delu pa je predlog zakona brez utemeljenih razlogov bistveno ožji kot je ureditev v sistemskem Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Z materialno pravnega vidika je potrebno opozoriti še na eno stvar in sicer na vprašanje ustavne skladnosti prenehanja funkcije torej sodnika Ustavnega sodišča, ki jo določa Zakon o Ustavnem sodišču v tretjem odstavku 16. člena, in sicer to presojo je potrebno opraviti z vidika 164. člena Ustave, ki izrecno in taksativno določa razloge za predčasno razrešitev sodnika Ustavnega sodišča. Zakon Ustave ne upošteva, predlagatelj pa se do ustavne skladnosti te pravne posledice ni opredelil. Predlog zakona je nadalje sporen tudi s procesno pravnega vidika in sicer, predlog zakona v novem 16.a členu določa le dve postopkovni pravili, ne določa pa postopka in ne določa ostalih prvin, postopkovnih prvin, ki jih torej mora urejati vsak zakon, ki se nanaša na odločanje o pravicah in obveznostih, to pomeni, da niso izrecno določeni vrsta postopka, ustavna procesna jamstva, pravni akt, pravno sredstvo in pa sodno varstvo. Iz načel pravne varnosti in jasnosti ter pomenske določljivosti predpisov namreč izhaja zahteva, da je treba vse te bistvene elemente sodnega varstva in pravnega sredstva jasno in pomensko določljivo opredeliti v samem zakonu. Če zakonodajalec ne določi jasno pravil na podlagi katerih lahko sodišče odloča v konkretnem sporu ali pa o konkretnem pravnem sredstvu, s tem krši Ustavo in pa posega v pravno varnost ter zaupanje v pravo.

Glede pristojnega organa. Ena od temeljnih pomanjkljivosti predloga zakona je, da ne določa kateri organ odloča o nezdružljivosti funkcije sodnika Ustavnega sodišča, torej Komisija za preprečevanje korupcije ali Ustavno sodišče. Poleg tega je sam predlog zakona vseboval tudi določbo oziroma jo še vsebuje, da predsednik Ustavnega sodišča pridobi mnenje KPK o nezdružljivosti, če meni, da gre za delo, ki ga ustavni sodnik ne sme opravljati. Ustavno sodišče je najvišji organ ustavnosti in zakonitosti sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do drugih državnih organov je samostojen in neodvisen organ. Odločanje Ustavnega sodišča torej o nezdružljivosti funkcije sodnika ustavnega sodišča zato ne more biti vezano na pridobitev mnenja drugega pristojnega organa, ker bi to pravno ogrozilo ali celo izničilo njegov samostojen in neodvisen položaj.

Na koncu je treba poudariti še, da je predlog zakona sporen tudi z vidika pravnega sistema, enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Predlog zakona je namreč v tem delu sporen z vidika razmerja med sistemsko in posebnimi ureditvami in s tem z vidika enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Predlog zakona namreč določa posebno ureditev, ki se materialno pravno navezuje na splošno ureditev, procesno pa se razlikuje od te ureditve, prav tako pa se razlikuje od drugih posebnih ureditev instituta nezdružljivosti, ki velja za druge samostojne državne organe, torej za sodnike, državne tožilce, člane računskega sodišča, varuha človekovih pravic. Predlog zakona predlaganega razlikovanja ne utemeljuje s stvarnimi in razumnimi razlogi, ki bi za zagotovitev ustavne skladnosti razlikovanja utemeljevali prav takšno posebno ureditev za sodnike Ustavnega sodišča. S tem predlog zakona povečuje različnost instituta nezdružljivosti funkcij v razmerju do splošne ureditve, hkrati pa tudi do drugih posebnih ureditev in s tem vpliva na pravni sistem, enakost pred zakonom in enako varstvo pravic.

Če se opredelim še do amandmajev. K predlogu zakona so vloženi predlogi za amandmaje odbora. Predlagani amandmaji so izrazito sporni, ne sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe in ne odpravljajo temeljnih ustavno pravnih in pravno sistemskih opozoril, ampak pravno spornost predlagane ureditve mestoma še dodatno poglabljajo, zato vsa opozorila zakonodajnopravne službe ostajajo. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem predlagateljici, izvolite.

Hvala lepa. Ja, ne glede na seveda zdaj mnenje Zakonodajno-pravne službe jaz ostajam pri svojem stališču. Predsednik Ustavnega sodišča je zakonodajni organ pozval naj zadevo uredi. Tudi z ustavnim sodiščem smo bili na sestanku, dostikrat smo se z njimi pogovarjali tudi zato, ker gre seveda za urejanje njihove problematike. Z njihove strani ni bilo izraženih nobenih pomislekov po tem, ko smo seveda po prvi benevolentnejši ureditvi oziroma takšni ko smo, pač nismo želeli absolutno ne posegati v funkcijo ustavnega sodnika, ker se seveda zavedamo, da je prenehanje mandata ustavnemu sodniku določeno z Ustavo in tega z zakonom seveda ni mogoče urediti. Tako da jaz ostajam pri amandmaju, kot je naveden oziroma kot je predlagan. Verjamem pa, da se bo, če bo kdaj prišlo do uporabe tega člena, če se bo izkazalo, da je kakorkoli ga potrebno še dopolnjevati, da bodo seveda ustrezni predlagatelji, potem, če bo seveda izkazano, da ga je potrebno dopolnjevati v smislu, da ga tudi ustavni pravniki ne razumejo, da bo, potem prišlo tudi do ustreznega noveliranja. Vsekakor pa gre za materijo, ki jo je potrebno nasloviti in ne pač držati oči zaprtih, ker tukaj gre za problem, ki je in ostaja in se nam lahko še kdaj zgodi. In je odgovorno in potrebno, da ga naslovimo. Ponovno poudarjam, da smo se potem posvetovali in z Ustavnim sodiščem in prav tako tudi z Ministrstvom za pravosodje in tudi pregledali ureditev, ki velja na Evropskem sodišču za človekove pravice in se vezali na to ureditev. Tako, da pri tem ostajam in pač bom rekla tudi odgovorno opravljam svojo funkcijo, glede na poziv, javni poziv predsednika Ustavnega sodišča. Hvala. Toliko za enkrat.

Hvala lepa. Postopkovno ima poslanec Poglajen, izvolite.

Ja, predsedujoča, hvala za besedo. Zdaj preden preidemo na razpravo na samem delovnem telesu bi rad na podlagi 128. člena drugega odstavka predlagal, da matično delovno telo sklene, da predloga zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Mislim, da je bilo mnenje Zakonodajno-pravne službe zelo jasno. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se zavedamo, da predsednica Državnega zbora, da veliko na mnenje Zakonodajno-pravne službe, predvsem pa je tudi mnenje treh ustavnih sodnikov podkrepljenim mnenjem gospoda Ernesta Petriča zelo jasno, da omenjeni zakon ne dodaja na neodvisnosti, legitimnosti in ugledu ustavnega sodišča. To je tudi izrecno povedal gospod dotični ustavni sodnik, za katerega pač vemo, da se v danem primeru gre v svoji izjavi za javnost, o tem mogoče več v razpravi. Pa vendar predlagam, da se po opravljeni razpravi o predlogu glasuje, saj kot ste slišali tudi po mnenju ZPS predlog ni nikakor primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.

Ja, kolega Poglajen, sami ste v tekstu pravilno povedali po opravljeni razpravi je to na vrsti. Ja, no, zakaj potem dajete? Vi ste že to gradivo vložili na prejšnji seji, to je med gradivom in to moramo obravnavati, ampak tako kot ste dejali, po opravljeni razpravi. / medsebojno pogovarjanje/ To ste že dali pobudo, sem rekla, velja. Sedaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za pravosodje, in sicer gospodu državnemu sekretarju, doktor Brglez, izvolite.

Hvala lepa spoštovana predsednica odbora. Spoštovana predsednica Državnega zbora, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Spoštovane navzoče, spoštovani navzoči, lepo pozdravljeni!

Na Ministrstvu za pravosodje smo predlog amandmajev k noveli Zakona o Ustavnem sodišču pregledali in ocenjujemo, da zapirajo hudo pravno praznino, ki je povzročala razprave v javnosti glede dopustnosti dodatnega dela na funkciji ustavnega sodnika. Izpostavljen je bil vidik združljivosti ali nezdružljivosti s funkcijo ustavnega sodnika. Spremembe gredo v smer zagotovitve integritete, ugleda in posredno tudi avtoritete Ustavnega sodišča kot najvišjega sodišča Republike Slovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar je pomemben napredek. V amandmajih je predlagan sorazmerni kontrolni mehanizem, ki pa deluje v sistemu samoregulacije Ustavnega sodišča in je povezan s sistemskim Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. S primerjalno pravnega vidika je podoben modelu ali sistemu ureditve Evropskega sodišča za človekove pravice, ko se pač na navedenem sodišču pojavi vprašanje združljivosti dodatnega dela sodnika. Zaključno lahko tako štejemo, da predlagani amandma in na to tudi sam predlog in sam predlog zakona, ki bo na ta način popravljen, posredno krepi tudi avtoriteto pravne države iz 2. člena Ustave. Hvala.