Dober dan, lepo pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in ostale prisotne in začenjam 28. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo!

Imamo nekaj obvestil: poslanec Žan Mahnič in poslanec Andrej Poglajen sta odsotna zaradi drugih obveznosti, poslanka Andreja Kert pa nadomešča poslanca Branka Zlobka.

Glede dnevnega reda; najprej obveščam vse, da je bil 17. 2. s strani Poslanske skupine Svoboda podan predlog za umik prve točke z dnevnega reda seje, zato prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za umik. Na podlagi smiselne uporabe desetega odstavka 64. člena Poslovnika Državnega zbora, razprava o predlogu za umik točke z dnevnega reda ni mogoča, lahko pa o tem predlogu sporočijo stališča predstavniki predlagatelja predloga za umik, predstavnik predlagatelja predloga zakona, predstavniki poslanskih skupin in Vlada.

In najprej besedo dajem predstavnikom predloga za umik in v tem imenu bom, v imenu poslanske skupine bom to predstavila sama. Glede na to, da prvopodpisanega poslanca doktorja Martina Premka ni na današnji seji, je pa on tisti, ki bo predstavljal zakon tako na odboru Državnega zbora, kot na komisiji Državnega sveta.

Poslanska skupina Svoboda predlaga, da se z današnjega dnevnega reda zakon umakne, ne pa umakne iz zakonodajne procedure in predlagamo, da se zakon umesti oziroma uvrsti v obravnavo v naslednjem mesecu, torej v marcu. Želi še kdo predstaviti svoje stališče? (Ne.) Če ne, potem kar preidemo na glasovanje.

Torej, prehajamo na odločanje in odločamo o umiku prve točke z dnevnega reda.

In dajem kar na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za umik sprejet.

V skladu s sprejeto odločitvijo na seji odbora bomo danes obravnavali samo s sklicem predvideno 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, na katero zdaj prehajamo - LETNO POROČILO AGENCIJE ZA KOMUNIKACIJSKA OMREŽJA IN STORITVE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 18. 2.

K tej točki dnevnega reda smo vabili Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in Državni svet.

Letno poročilo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za leto 2023 je bilo 23. 12. 2024 posredovano Državnemu zboru na podlagi četrtega odstavka 254. člena Zakona o elektronskih komunikacijah, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora. In pričenjamo z obravnavo poročila.

Najprej dajem besedo predstavniku Ministrstva za digitalno preobrazbo. Za predstavitev poročila doktorju Miroslavu Kranjcu, državnemu sekretarju.

Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovana predsednica odbora, spoštovane poslanke in poslanci, drugi udeleženci seje!

Pred vami je letno poročilo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za leto 2023. Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo ugotavljamo, da je agencija v tem letu poslovala skladno s sprejetim programom dela in finančnim načrtom ter opravila glavnino planiranih aktivnosti. Nekatere aktivnosti so bile iz objektivnih razlogov predstavljene v letu 2024, opravljeno je bilo tudi nekaj nenačrtovanih nalog, ki so se izkazale za nujne, Pri tem naj še posebej omenim dodelitev številke 114 za namen delovanja klicnega centra za pomoč pri odpravi posledic poplav in zemeljskih plazov.

Leta 2023 je agencija realizirala presežek prihodkov nad odhodki v znesku 186 tisoč 458 evrov, za katerega je vlada odločila, da se v celoti upošteva pri oblikovanju tarif na področjih delovanja agencije, kjer je bil realiziran presežek teh prihodkov nad odhodki. Ocenjujemo, da je agencija primerno sledila dolgoročnim ciljem, to je spodbujanju konkurence na razvoju trgov, zaščiti uporabnikov in zagotavljanja univerzalne storitve, zagotavljanju optimalne rabe omejenih dobrin, povečanju učinkovitosti in zmanjšanju regulativnih omejitev, kakor tudi optimizaciji investicijskih vlaganj. Ocenjujemo tudi, da agencija uresničuje svoje poslanstvo kot neodvisni regulator, ki ureja in nadzira trg elektronskih komunikacij, upravlja in nadzira radiofrekvenčni spekter v Sloveniji, izvaja cilje v javnem interesu na področju avdiovizualnih storitev in radijske dejavnosti, ureja in nadzira trg poštnih storitev in storitev železniškega prometa v Sloveniji.

Prosim predstavnika agencije, da odboru podrobneje predstavite delo agencije v letu 2023. Hvala.

Hvala.

Preden dam besedo direktorju agencije, še preberem nekaj pooblastil: poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Andreja Poglajna, poslanec Rado Gladek nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert in poslanka Tamara Vonta nadomešča poslanko magistrico Tamaro Kozlovič.

In zdaj predajam besedo predstavniku Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, direktorju magistru Marku Mišmašu.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, najlepša hvala za besedo.

Leto 2023 je na agenciji najbolj zaznamovala uveljavitev Zakona o elektronskih komunikacijah, sprejetega novembra 2022. Zdaj, v obdobju šestih mesecev smo morali spremeniti ali pa na novo pripraviti kar 34 splošnih aktov, podzakonskih aktov, za katere je odgovorna agencija, kar je predstavljalo znaten zalogaj in pa izziv tako strokovni kot tudi kadrovski. Razen štirih, je bila večina obveznih splošnih aktov sprejeta v predvidenem šestmesečnem zakonskem roku, torej do 11. maja 2023.

Zdaj, zaradi kompleksnosti tematike so bili izjema splošni akt o kakovosti storitev komunikacij v sili ter trije splošni akti s področja kibernetske varnosti, Splošni akt o obveščanju in vrednotenju varnostnih incidentov; je bil sprejet v juniju 2023, Splošni akt o kakovosti storitev komunikacije v sili; je bil sprejet v avgustu 2023 in pa splošni akt o varnosti omrežij, storitev in podatkov po oktobru 2023. Odprt, to moram povedati, pa ostaja splošni akt o dodatnih varnostnih zahtevah, ki definira kritičnost elementov sodobnih 5G omrežij v primeru uporabe, če se ta omrežja uporabljajo za kritične subjekte. Torej za Vlado, za vladne inštitucije in tako naprej. Osnutek akta je bil pripravljen v sodelovanju z URSUM(?), kar nam dejansko narekuje tudi področna zakonodaja. Šel je čez postopek dodatnega posvetovanja o morebitnih tehničnih ovirah oziroma ovirah tehnične narave, na ravni Evropske komisije, tako imenovani tris postopek, dobil je komentar s strani Evropske komisije, ki pravi, da moramo v primeru sprememb rangiranja kritičnosti posameznih elementov 5G omrežja, v primerjavi z evropskim 5G Tulboxom opraviti nov nacionalni Risk Assessment. Zato je bila tudi ustanovljena s sklepom vlade posebna delovna skupina, ki bo z delom zaključila predvidoma junija 2025. In ta Risk Assessment bo dejansko input za rangiranje kritičnosti elementov v tem splošnem aktu. Agencija je v letu 2023, tako kot je gospod Kranjc omenil, veliko večino načrtovanih nalog izpeljala po planu. Nekatere zaradi zunanjih vplivov, tako kot smo videli, ta splošni akt v bistvu nismo mogli do konca speljati in smo jih ostale naredili od 2024, splošni akt je pa ostal v bistvu še za 2025. Lotila se je veliko nalog, ki so se pojavile, tudi načrtovano nenačrtovane tekom leta. Ena izmed takih, omenjal jo je tudi gospod Kranjc, je bila urgentna podelitev kratke številke 114 po katastrofalnih avgustovskih poplavah, ki so prizadele Slovenijo. Agencija je praktično v zelo kratkem času reagirala in za namen vzpostavitve in delovanja klicnega centra po pomoči pri odpravi posledic poplav in plazov vzpostavila vse potrebno za uskladitev in podelitev številke 114 Ministrstvu za digitalno preobrazbo. To je agencija v bistvu v prvem koraku naredila v okviru Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, konec leta 2023 pa še po rednem postopku, ko je po prejeti vlogi Ministrstva za digitalno preobrazbo izdala odločbo.

Poskusil se bom dotakniti, bom rekel, glavnih stvari, ki smo jih naredili na vsakem področju regulacije. Na področju upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom je agencija pregledala izvajanje strategije upravljanja radio frekvenčnega spektra 2021 in 2023 ter hkrati pripravila nov predlog strategije opravljanja radiofrekvenčnega spektra 2024 do 2027 in ga posredovala vladi. Prvič doslej, to je potrebno omeniti, je agencija pripravila in objavila razpis za podelitev dela spektra v radio frekvenčnih pasovih 2300 mega hercev in 3600 mega hercev za lokalno uporabo, pretežno za industrijske vertikale, pametna mesta. Namenjen je torej gospodarstvu in pa lokalnim skupnostim. Razpis nismo naredili za operaterje, ampak industriji, kar pomeni, da industrija je dobila dostop do licenčnega spektra, kjer lahko, bom rekel, ki ga uporablja za digitalizacijo in avtomatizacijo. Agencija se je udeležila tudi svetovne radijske konference, kjer je uspešno zagovarjala in pa izpeljala vse ključne cilje Republike Slovenije.

Področje za regulacijo telekomunikacij je najbolj zaznamovala geografska analiza upoštevnih trgov 1 veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji in upoštevnega trga 3 B veleprodajni osrednji dostop na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg. Agencija je po opravljenih analizah stanja na trgu posodobila seznam naselij brez cenovnih obveznosti na trgu 1 in pa 3 B, kar pomeni tam kjer se vzpostavlja konkurenca, se zadeva deregulira, se pravi tisti, ki je reguliran se deregulira.

Agencija je pripravila tudi pregled izvajanja aktivnosti, ki si jih je zadala v strategiji za spodbujanje regulatorne predvidljivosti na trgu elektronskih komunikacij za obdobje 2022-2024 ter ugotavljala uspešnost izvedenih aktivnosti za vsako konkretno akcijo.

Na področju elektronskih medijev so bile v letu 2024, veliko aktivnosti je bilo usmerjeno v nove pristojnosti na področju dostopnosti do avdiovizualnih medijskih storitev za invalide, invalidne oziroma senzorno ovirane osebe. Pripravili smo specialne avdiovizualne vsebine, ki pojasnjujejo tako pristojnost agencije in pa rešujejo dileme invalidnih oseb pri dostopnosti do avdiovizualnih medijskih storitev.

Agencija je zaključila razpis za analogno zvokovno radiodifuzijo iz leta 2022, to se pravi za FM, podelitev FM frekvenc in v skladu s strategijo čimprejšnje podelitve prostih frekvenc objavila nov razpis. Objavila je tudi razpis za dve prosti mesti za na multipleksu R2 digitalnega radia Dub Plus. Nadaljevali smo z ozaveščanjem o medijski in informacijski pismenosti prebivalcev Republike Slovenije, predvsem z ozaveščanjem za odgovorno uporabo elektronskih medijev in sodobnih tehnologij. Nadgradili smo svoje aktivnosti s ciljem povečanja učinkovitosti svojega delovanja na portalu za promocijo medijske in informacijske pismenosti MIPI. Prav to dvoje je v bistvu v letu 2023 tudi Unesco uvrstil med ključne veščine 21. stoletja.

Na področju regulacije in nadzora poštnih storitev je agencija v okviru zagotavljanja kakovostne in dostopne univerzalne storitve izvedla analizo stanja, s katero je ugotovila, da lahko le Pošta Slovenije zagotovi zahtevano kakovost izvajanja univerzalne storitve na ozemlju Republike Slovenije. Pri tem je agencija analizirala zlasti ustreznost omrežij, število zaposlenih, razpoložljivost finančnih virov, izkazovanje dosedanje stroškovne učinkovitosti, zanesljivosti in kakovost pri izvajanju poštnih storitev. Posledično je agencija družbo Pošta Slovenije imenovala za izvajalca univerzalne poštne storitve za obdobje od 1. 6. 2023 do 31. 5. 2028. V letu 2023 si je agencija na področju regulacije trga železniških storitev še naprej prizadevala s svojimi aktivnostmi za soustvarjanje konkurenčnih pogojev za učinkovit železniški promet in s tem dvig kakovosti storitev na tem trgu. Agencija je bila aktivna tudi pri prenosu Evropskega akta o digitalnih storitvah v predlog nacionalnega zakona. Predlog zakona agenciji podeljuje nalogo koordinatorja digitalnih storitev in s tem nadzornega organa nad izvajanjem Uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev. Tako je bila agencija v sodelovanju s pristojnim ministrstvom MDP (Ministrstvom za digitalno preobrazbo) aktivna pri vzpostavljanju prihodnjega koordinatorja digitalnih storitev. Na področju inšpekcijskega nadzora je kljub pomanjkanju kadra smo izvedli 516 nadzornih in prekrškovnih postopkov z vseh področij dela. V letu 2023 smo reševali skupno 880 uporabniških sporov na področju elektronskih komunikacij in poštnih storitev. Pripad zadev v letu 2023 je bil višji, kot v preteklih letih. Zdaj pa zopet pada na tem področju, kar nas veseli. Podobno kot večina poslovnih subjektov iz javnega in zasebnega sektorja se Agencija spopada s pomanjkanjem kadra na trgu dela. Glede na plačno slabšo konkurenčnost javnega sektorja smo predvsem strateško razvijali in poudarjali svoje konkurenčne prednosti. V letu 2023 smo pridobili pristopni certifikat družbeno odgovornega delodajalca. Osredotočili smo se tukaj na dve področji certificiranja, torej usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja ter na pomen varnosti in zdravja na delovnem mestu. Vpeljali smo mentorstvo za novozaposlene. In pa za povečanje agilnosti in prilagodljivosti svojih zaposlenih smo v drugi polovici leta 2023 v skladu s Strategijo dela od koderkoli omogočili vsem svojim zaposlenim mobilno pisarno ter v skladu s smernicami javnega sektorja smo povečali možnost dela od doma iz enega na dva dneva v tednu. Tudi na ta način smo prispevali k efektivnejšemu delu in pa prijaznejšemu delovnemu okolju za zaposlene.

Zdaj, kar se tiče finančnega dela, v letu 2023 smo realizirali 106,8 procenta načrtovanih prihodkov oziroma 7 milijonov 4862 evrov ter pa 93,1 procenta načrtovanih odhodkov oziroma 6 milijonov 808 18404 evra. Tako da je bil v bistvu ustvarjen presežek prihodkov nad odhodki v višini 186000 evrov, ki je bil decembra 2024 potrjen s sklepom Vlade ter bo v skladu s sprejetim sklepom upoštevan pri oblikovanju tarif v naslednjih letih.

Zdaj, če sklepno povzamem. Opravljenega je bilo ogromno in je rezultat dobrega in pa strokovnega dela vseh zaposlenih na agenciji, ki so kljub v bistvu pomanjkanju števila dela zaposlenih dejansko opravili veliko dodatnega dela, da smo lahko ta plan dela izpolnili. Hvala lepa.

Hvala. Besedo dajem še predstavnici Državnega sveta, gospe Bojani Potočan. Izvolite.

Nič hudega. Hvala lepa. Lep pozdrav tudi z moje strani, se zahvaljujem za besedo.

Torej, jaz bi na kratko predstavila naše mnenje; podali smo ga tudi v pisni obliki, tako da ne bi šla v vse podrobnosti.

Komisija se je na 34. seji 12. 2. seznanila s tem letnim poročilom na način kot je bil predstavljen tudi že danes. Bi pa dala nekaj poudarkov iz naše razprave. In sicer, komisija je ponovno opozorila predvsem na težave z radijskim signalom ob meji s sosednjimi državami, kjer so na primer italijanske radijske postaje veliko močnejše od naših radijskih postaj in njihova slišnost seže globoko v notranjost Slovenije. Komisijo je zanimalo, kakšne ukrepe glede tega problema sprejema naša država, in prav tako je bilo na seji tudi zastavljeno vprašanje glede signalov mobilne telefonije ob meji, ker prihaja do avtomatskih preklopov na mobilna omrežja sosednjih držav, težava na terenu pa je tudi, da na določenih območjih ni signala mobilnega operaterja ali pa je ta slab, in komisija je poudarila, da smatra, da so prednostne težave v prostoru prisotne že leta, vendar ne pride do bistvenih izboljšav. Tako da, potem je bilo podano tudi stališče predstavnice agencije glede tega.

Druga tema, ki smo se jo dotaknili je bilo vprašanje torej dostopnosti do avdiovizualnih medijskih objav za invalidne osebe in senzorno ovirane osebe. Komisijo je predvsem zanimalo pristojnosti agencije, kako preverja, katere oddaje javna televizija opremlja z znakovnim znakom za gluhe in uvaja druge tehnične novosti, ki bodo omogočile spremljanje te javne televizije vsem skupinam prebivalstva, se pravi, tudi ljudem z različnimi oviranostmi. Predstavnica agencije je izpostavila, da bo konec junija 2025 začel veljati Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide, ki prinaša tudi določene obveze za avdiovizualne medijske storitve in vsi ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev bodo morali izpolnjevati določene pogoje iz tega zakona, med drugim tudi, ali so vse vsebine približane invalidnim osebam. Komisija pa je pristojna za nadzor nad izvajanjem tega zakona in se na nalogo, kot nam je bilo povedano, že resno pripravlja. Hvala.

Hvala lepa. Prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora in najprej se je prijavil poslanec Anton Šturbej. Izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni, lep pozdrav!

Zdaj glede na to, da danes obravnavamo poročilo Akosa, sem si po točkah malo pripravil za to razpravo. Glede na to, da če odštejemo, da je AKOS nekako pripravil 34 aktov, glede na to, da je bil sprejet novi Zakon o elektronskih komunikacijah, je pa sigurno tudi pohvalno, glede na to, da ste v kratkem roku vzpostavili tudi številko 114 za plazove in pa poplavljene v tem času, avgusta 2023, da se je center, klicni center nekako odzival tudi na vse klice v to številko.

Potem pravite, da ste prvič objavili tudi razpis za podelitev frekvenc spektra oziroma radio na frekvenčnih pasovih 2300 megahercev in pa 3600 megahercev, pomeni da za namen gospodarstva in pa podeželja, tu jaz vidim, da je tudi dokaj napredno, mogoče pa bi bilo potrebno mogoče več poudariti ali pa povedati tudi o frekvenci DAB. To verjetno tudi ljudje malo manj poznajo, ampak tisti, ki so imeli do zdaj zelo slabo frekvenco oziroma tudi radijske na avtomobilih in pa v obmejnih območjih, ta DAB je zelo pozitivna pridobitev, če lahko tako povem, glede na to, da se tudi zdaj te lokalne radio postaje veliko boljše poslušajo in so slišane na večjih lokacijah.

Potem kar se tiče pa regulacije in pa nadzora poštnih storitev in pa teh univerzalnih storitev, bi pa mogoče bi bilo s tega vidika analize potrebno kaj več narediti glede na to, da se podeželske pošte ukinjajo, prevzemajo jih pa espeji ali pa nekje tudi določena podjetja. Da pa ne glede, da se nekaj ukinja in pa da je potem ta stroškovna učinkovitost boljša, pa ne vidimo recimo, pa v upravnih središčih in pa malo večjih krajih, da se pa te pošte ne obnavljajo, da dejansko ljudje delajo ali pa zaposleni delajo v teh poštah že skoraj 30 let v enakih pogojih, da bi pa, potem kazalo, da vsaj na teh poštah se nekaj obnavlja ali pa celo povečujejo ti prostori za boljšo, bi rekel tudi počutje teh vseh zaposlenih in pa da pošta potem učinkovito deluje tudi na univerzalni storitvi.

Vidi se iz tega poročila, da se agencija praktično zavzema tudi za boljšo učinkovitost in pa do uporabnika bolj prijazno storitev v železniškem prometu. Tukaj bi kazalo tudi, da se analiza naredi iz krajev oziroma tam, kjer se vozijo tudi otroci v šole, v srednje šole v mestna središča, da določeni vozni redi so že več kot 40 let enaki in da dejansko se otroci pripeljejo v mestna središča in potem čakajo uro in več potem na pouk in podobno se dogaja tudi potem za nazaj.

Zdaj, kar se tiče mobilnega signala ali pa dostopa tudi do interneta. Določene države že imajo, da pač uporabljajo otroci oziroma vsi uporabniki potniškega, železniškega prometa tudi internet. Da tu je mogoče potrebno tudi kaj več narediti. Vidimo, da Romunija že to ima, pa je, vemo kje je, glede na naš razvoj, ki smo pa nekje v srednji Evropi. Tu je sigurno priložnost, da se tu nekaj več naredi, da pač otroci tisto uro oziroma dijaki, ki se vozijo v šole v ta mestna središča, pač uporabljajo ta signal in pa da lahko se tudi konec koncev učijo in izkoristijo to uro, ki je pač pot do mestnih središč. Reševali ste skupno 880 uporabniških sporov na področju elektronskih komunikacij in poštnih storitev. To, kar sem omenil bi kazalo pač, da se vsaj na tem področju, kjer se pač kaže, da so te storitve oziroma pošte pozitivno delajo, kot da nimajo nekih bi rekel, izpada stroškov oziroma teh storitev, da nimajo minusa, da se jih pač nekako skuša zadržati v teh oblikah, ko pač danes poslujejo in pa, da se jim pač nameni kaj več denarja. Kar se pa tiče problematike mobilnih signalov in širokopasovnih storitev. Tukaj pa moram omeniti, da dejansko so v najslabšem položaju obmejne občine, ker vemo, da se telefoni, kar se tiče mobilnega telefoniranja preklapljajo že kilometer ali dva pred mejo na hrvaški signal in da tu že več let na to opozarjajo obmejni prebivalci, vendar se na tem področju ni kaj bistveno spremenilo. Razen da so določene antene, ali kako se temu že reče, bili montirani na železniško infrastrukturo, kjer vsaj v nekem bi rekel, v določenih krajih pač dobijo nek signal, ki je kolikor toliko dosegljiv. Kar se pa tiče potem širokopasovnih fiksnih internetnih povezav, je pa tudi za ta območja bistveno premalo narejeno glede na to, da ste tudi prej omenili, da nekatera podjetja že imajo delo od doma in da z enega dneva prehajajo celo na dva dni, kar je pozitivno. Tudi iz tega, kot pa se zagovarja zeleni prehod, da dejansko človek oziroma delavec, ki se pripeljal nekje 40, 50 kilometrov v neko mestno središče delati, da v kolikor ima dobre povezave, tako mobilnega in pa fiksnega omrežja, pomeni, da dva dni lahko dela od doma, da ne potrebuje avta in pa da ne obremenjuje cestne infrastrukture. Kar je smiselno, kot sem rekel, že pravzaprav res, iz teh bolj oddaljenih krajev. Brez ustrezne digitalne infrastrukture pač ne bomo dosegli teh strateških ciljev. Da bi dosegli do leta 2030 digitalno Slovenijo, bo pač potrebno nekaj več javnih sredstev tudi nameniti za to razširitev, ki jo pač potrebujemo, ker vemo, da zadaj je že tudi tehnologija NGA(?), ki pa potem omogoča tudi zvoke in podobne zadeve. Glede na to, da podeželje in pa redko poseljena območja, bi bilo mogoče pametno, da se tudi financira satelitski internet, ker vemo, da tudi že preko satelitskega interneta dosegamo 200 megavitov na sekundo in bi to potem pač rešila določene probleme glede tega fiksnega, internetnega omrežja.

Kar se pa tiče zdaj nove, kar ste rekli, regulacija, deregulacija. Glede da je Optic-Tel dobil zdaj na natečaju evropska sredstva in da odpravljajo tudi ta del netržnega dela, ki ga Rune kot privatno podjetje opravljajo do sedaj se pa pojavljajo tudi problemi na terenu. Ker dejansko tam kot je Rune neka območja zapustil, ker pač ni tržnega dela, ne vidi svojega profita, zdaj naj bi to naredil Optic-Tel. Vendar kar pride do problemov na samem terenu, da je nekje že območje, ki je na zemljevidu, ima, kot že izveden širokopasovni internet in da je pokrit z signalom mobilne telefonije pa se pojavljajo prav na teh območjih določeni objekti, do katerih pa to ne pride in zdaj je tu ta problem, da pa Optic-Tel ta območja ne gre, zaradi tega, ker je tam pač že Rune nekako pokril s svojimi, s svojim omrežjem. Tako da verjetno bi, ker so pa to gre za evropska sredstva, bi bilo prav, da tudi Optic-Tel to malo bolj analizira ta področja, kjer še določeni ljudje ali podjetja nimajo širokopasovnega interneta ali pa mobilnega signala. Toliko z moje strani. Hvala.

Naslednji dobi besedo poslanec Andrej Kosi.

Ja, hvala za besedo, Lep pozdrav tudi v mojem imenu.

Tudi jaz bi se pridružil pohvali kolega Šturbeja, glede na to, da je AKOS uspelo pripraviti številno zakonodajo na tem področju in pa tudi, da je leta 2023, ko je bila ta ujma tudi uspelo Ustanoviti to številko 114, ki je veliko pripomogla k dejansko tem ljudem, da so lahko lažje stopali kontakt s pristojnimi. Bi se pa tudi pridružil to, kar je pa Državni svet dal v svojem mnenju, to pripombo glede tega, da zelo pozno obravnavamo to poročilo. Kajti 2025, 2023 mislim da bi lahko to prej, vsaj v jeseni, v drugi polovici leta bi bilo bolj primerno. Seveda ni to zdaj vse stvar, zdaj sicer vem, da bo tam odgovor napisan, da ste vi pravočasno dali, ampak, da potem tako dolgo traja, tako da ni nobena kritika na tem. Vendar pač mogoče samo to, da bi bilo pa res bolje, da vsaj, ne vem, letos jesen obravnavamo poročilo za lansko leto, ker potem je lažje se pogovarjati in govoriti o nekih podatkih, ki so za neko leto kot pa da zelo pozno to obravnavamo.

Zdaj, kar se tiče teh dognanj, ki so v tem poročilu, bi samo izpostavil nekatere zadeve. Torej, res je, da v Sloveniji kljub temu, da zelo digitaliziramo, še nimamo na nekaterih področij mobilnega signala, tudi v urbanih delih in da, vsaj z mojega področja smo celo dve leti rabili, da bi se naj sedaj ta signal vzpostavil, je zelo veliko, sicer zdaj družba Telekom Slovenije bi, ne tam, mislim, da zdaj v teh mesecih to vzpostavila, ampak je to res poteklo veliko vode, celo dve leti, veliko truda lokalne skupnosti tako naprej, da je do tega prišlo. Vsaj do mobilnega signala, da sploh lahko telefoniraš, kaj šele potem dodatno 5G in tako omrežja.

No, kar se tiče širokopasovnega omrežja, seveda tu se izvajajo zadeve, se zapolnjujejo te lise. Je pa res, da sem bil nedolgo nazaj obveščen, da bi naj prihajalo na terenu do nekaterih anomalij, predvsem, da tam kjer je že širokopasovno omrežje zgrajeno, da potem se gradi dodatno omrežje in se potem ljudi, ki že imajo priključek potem sili k temu, da izvedejo še en priključek, da ne vem če je bila to AKOS kaj o tem obveščen. Sicer to je bilo bolj za lansko leto, ampak če bo tudi 2023, ampak da se sili k temu tudi na področjih, kjer je že, da se kar je, k temu da še dodatni priključek, kar seveda to ni stvar. Kajti vsak mora posameznik odločiti kateri priključek bo imel, če je pač neko konkurenčnost na tem področju.

Zdaj, kar se tiče radia, tu je še vedno velika težava lastniške strukture radijskih postaj, zelo zgoščeno, tudi preko hobotnic in tako dalje, kjer prihaja do poslabšanja programa predvsem lokalnih radijskih postaj na lokalnem področju. Vemo, da se lokalne radijske postaje nekako kupujejo v bistvu boj predvsem to, da prihaja do tega, da pride potem ta imetnik do frekvence, pri tem pa se zmanjšuje kvaliteta nekega lokalnega področja, predvsem novic lokalnega področja in tako naprej. Tu bi bilo potrebno seveda nekje v prihodnosti narediti, da tako zgoščene nekega monopola nad radijskimi postajami ne prihaja.

No, tudi pri poštah, zanimiv podatek je seveda 2023, da so se prihodki iz poštnih storitev znatno povečali, kljub temu, da se seveda število poštnih storitev nekoliko zmanjšuje. Seveda ta digitalizacija je naredila svoje, čeprav mislim, da se vsaj na področju paket paketov pa to povečuje zaradi povečanega števila internetnega podkupovanja. Ampak kljub temu pa se na lokalnih področjih zapirajo poslovalnice. To, da Pošta Slovenije kot edini tisti, ki lahko opravlja to storitev, ne bi smela tako ekonomsko gledati na te zadeve. Čeprav mogoče mlajša generacija več toliko poštnih storitev ne potrebuje, pa vseeno starejši še vedno potrebujejo. In zapiranje poštnih poslovalnic na lokalnem področju zmanjšuje neko kvaliteto bivalnega okolja, predvsem bolj tistih malo bolj oddaljenih krajev, kjer pošta ne samo pomeni neko poštno storitev, tudi pomeni bančno okence in tako dalje. In je zelo pomembno, da se mogoče manj ekonomsko gleda na to področje in da se te poštne poslovalnice ohranjajo v največji možni meri.

Bi pa še samo izpostavil železnice. Zelo zanimivo, kar je mogoče malo me skrbi ta padec tovornega prometa, iz tega poročila je, da smo padli iz 50 milijonov ton, mislim, da v 0,42 milijonov ton. To je zelo pomembno, da tu povečamo zadeve. Kajti vemo, da tranzit je zelo pereč problem v cestnem prometu in tu bi morali narediti nekoliko več. Seveda to ni AKOS za to, ampak bi bilo prav, da pristojni glede na to poročilo to naredijo tudi na samem železniški infrastrukturi, kajti vemo, da še imamo koridorje, edini v Evropi, kjer še ni dvotirnih, dvotirne železnice, pomembnih koridorjih. Zdaj, nedolgo nazaj, se je recimo obnavljala proga, inficirala(?) Pragersko - Hodoš, so se naredili izven nivojska križišča in tako naprej in bi lahko takrat drugi tir se umestil in naredil po mnogo nižji ceni, ampak dobro, zdaj pač bi bilo treba delati na to, da se infrastruktura izvede. Nekoliko me sicer veseli to, da se je povečalo število potniškega prometa, torej pripeljanih potnikov, čeprav je konkurenčnost železniškega prometa še vedno zelo, zelo slaba. / oglašanje iz dvorane/ Smo številne… Jaz bi prosil, če bi lahko bilo malo manj komentarjev.