Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, nadaljujemo s sejo odbora, ki pa je sedaj odprta za javnost.

In tako prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, KI SE GLASI STRATEGIJA ZUNANJE POLITIKE REPUBLIKE SLOVENIJE VKLJUČENOST, ODGOVORNOST, VARNOST, SOLIDARNOST, ZNANJE.

Gradivo z dne 20. 12. 2024 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem.

In sedaj dajem besedo ministrici za zunanje in evropske zadeve gospe Tanji Fajon, da nam predstavi gradivo. Izvolite.

Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, nadaljujemo s sejo odbora, ki pa je sedaj odprta za javnost.

In tako prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, KI SE GLASI STRATEGIJA ZUNANJE POLITIKE REPUBLIKE SLOVENIJE VKLJUČENOST, ODGOVORNOST, VARNOST, SOLIDARNOST, ZNANJE.

Gradivo z dne 20. 12. 2024 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem.

In sedaj dajem besedo ministrici za zunanje in evropske zadeve gospe Tanji Fajon, da nam predstavi gradivo. Izvolite.

Hvala lepa, predsednik. Lepo pozdravljeni vsi še enkrat.

Zdaj, v veselje mi je, da lahko predstavim prenovljeno strategijo zunanje politike Republike Slovenije, ki jo je slovenska Vlada sprejela decembra lani, simbolično mogoče tudi na prvi dan diplomatskega posveta, ki smo ga imeli in smo lahko govorili tudi o enih usmeritvah dela za naprej. Zdaj to izgleda en tak ličen dokument, precej kratek, moderen dokument, lahko berljiv dokument, dostopen danes tudi na spletni strani tudi v angleškem jeziku in vidim, da je kar veliko berljivosti ne samo v slovenski javnosti ampak tudi v diplomatskih krogih.

Strategija, kot povedano, opredeljuje te ključne usmeritve za uresničevanje in doseganje ciljev slovenske zunanje politike. Zamislili smo si načelo vključenosti, načelo odgovornosti, varnosti, solidarnosti in znanja in to se vse odraža tudi v naslovu te strategije. Kot rečeno, je sodoben, pregleden dokument, naravnan je tudi dolgoročno in predstavlja okvir za smernice za enotno in usklajeno zunanjo politiko. Zdaj, seveda, zakaj nova strategija? Predvsem odgovor na aktualne geopolitične razmere v svetu. Je bila zahtevna ta prenova, aktualizacija vladnega strateškega dokumenta, torej dinamika razvoja, spremembe v geostrateškem okolju, upoštevanje tudi sodobnih trendov glede oblikovanja strateških usmeritev, namera, da okrepimo z novo strategijo prepoznavnost Slovenije v svetu, tudi naš prispevek k mednarodnemu miru in varnosti ter razvoju, nenazadnje pa izhaja tudi zaradi preimenovanja ministrstva za zunanje zadeve v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Ta dokument je nekje dobrih 15 strani dolg - za ponazoritev, prejšnja strategija je imela okoli 40 strani - in mi smo si kot cilj zastavili, da lahko je relevantna za daljši čas. Izogibali smo se v dokumentu podrobnostim opisa aktualnega stanja in se osredotočili predvsem na strateške usmeritve, ki naj vodijo zunanjo politiko Republike Slovenije predvsem v prihodnje.

Podrobnosti uresničevanja usmeritev, zapisanih v strategiji, razdeljujemo na dva načina. Mi bomo naredili letni implementacijski načrt dela ministrstva vsako leto torej in ta bo opredeljeval prioritete aktivnosti v posameznem letu; letošnji notranji načrt je tik pred potrditvijo. In potem bomo izhajali tudi z regionalnimi in tematskimi operativnimi dokumenti, to so smernice, to so različni akcijski načrti. Za nekatera področja že obstajajo, na drugih bodo oblikovani na novo; zdaj v mislih imam strategija do Kitajske, Latinske Amerike, Karibov in podobno, tudi Rusije, Ukrajine ali ženske, mir in varnost, feministična zunanja politika. Te dokumente bo možno hitreje, bistveno hitreje spreminjati in aktualizirati, prilagajati aktualnim dogodkom. Tako da mi se v bistvu približujemo na en način piramidi oziroma hierarhiji strateških dokumentov, ki so zelo podobni modernim sistemom. Zgledovali smo se recimo tudi po podobnih dokumentih v ZDA, na primer v Združenem kraljestvu ali v Nemčiji. Tudi v aneksu imate en tak diagram, kjer kažemo, kakšna je takšna hierarhija ali pa piramidalna struktura strateških dokumentov. To je zdaj razmeroma moderen sodoben pregled. Izhajamo iz deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije iz leta 2015 in je v skladu z Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti iz leta 2017. Upoštevamo tudi vse druge relevantne strateške dokumente, vključno z resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči iz leta 2017. Po več kot treh desetletjih razvoja slovenske diplomacije smo skušali tudi uokviriti prioritete, načela, pristope našega dela in odraziti celotno sliko slovenske zunanje politike in pa identiteto slovenske diplomacije. Poudariti smo želeli predvsem tisto, kjer smo se že izkazali in na čemer gradimo našo prepoznavnost, ugled tudi naprej, ali je to zavzemanje za pravice žensk, okolje, vodno diplomacijo in tako naprej. Izrecno smo poudarili potrebo po še večji usklajenosti zunanjepolitičnega delovanja vseh državnih akterjev. Enotnost in usklajenost delovanja sta namreč ključna za učinkovito zunanjepolitično delovanje, doseganje konkretnih rezultatov, s tem pa tudi dodatno krepitev ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti. Jaz se vam na tem mestu želim tudi zahvaliti, ker vsa zunanja politika je tudi razprava v tem odboru. In vedno z naše strani se trudimo čim bolj poenotiti stališče med glavnimi relevantnimi akterji in zastopati v tem oziru Slovenijo in našo zunanjo politiko v svetu z enotnim glasom. To je mogoče tudi dokaz, da smo samo nalogo v varnostnem svetu razumeli kot nacionalni strateški interes Slovenije. In kot skupno zgodbo, ne samo ene vlade, ampak tudi prejšnje, zagotovo, ki je nastavila nastavke.

Državni zbor oziroma Odbor za zunanjo politiko ima tu res izjemno pomembno vlogo. Tukaj se bodo oblikovale vse strateške usmeritve, splošne, dolgoročne z namenom enotnega zastopanja nacionalnih interesov, usklajenega nastopanja. In to še posebej velja, ker smo se pogovarjali, ko vidimo danes, kakšna je geopolitika, kakšne so razmere v svetu, da bomo morali bistveno hitreje se odzivati in prilagajati na vprašanja, povezana ali z ZDA ali z Ukrajino, Rusijo, Bližnjim vzhodom, Kitajsko, kjer so mogoče nekje tiste danes nevralgične točke, kjer je potrebno hitro odzivanje in tudi prilagajanje. Zato bi bilo nesmiselno to vse danes dati v nek strateški dokument, ker se, sami vidite, geopolitika izjemno hitro spreminja. Tudi želja je, da vsako tako akcijski načrt bomo v parlamentu skupaj naslovili, skupaj obravnavali in tudi sprejeli stališča.

Podrobneje o strukturi dokumenta. Besedilo se začne z zelo kratkimi, jasnimi izhodišči, poudarki so na temeljnih in referenčnih dokumentih, tudi spremembah v mednarodnem okolju. Potem sledi predstavitev načel vključenost, odgovornost, varnost, solidarnost. To so osnovana načela na vseh dosedanjih izkušnjah delovanja Slovenije, so tudi temelj naših uspehov, prepoznavnosti skozi vrsto let in pa izhodišče za naprej in odražajo tudi identiteto slovenske države in naroda. Poudarjamo načelnost, poudarjamo verodostojnost, skladnost našega delovanja v mednarodni skupnosti. Slovenijo umeščamo v mednarodni prostor kot odgovorno članico mednarodne skupnosti. Najprej se osredotočimo na vlogo Slovenije in njeno delovanje v evropskem kontinentu. v treh poglavjih razdelamo Slovenijo. Kot evropsko državo. Kot del Evropske unije. In Zveze Nato, to je tu naš skupni prostor, na to sledi delo Slovenije v svetu, ki ga projiciramo kot poglavje o globalnih izzivih, tako geografskih kot tematskih in na te odgovarjamo tudi na koncu dokumenta. Pomembno se nam zdi posebej, da strategija omenja znanje za diplomatski poklic in za izvajanje zunanje politike, saj je diplomacija v slovenskem okolju žal še vedno precej podcenjena. Poudarek je na profesionalni diplomaciji, zagotavljanju pogojev za delo. Dokument izpostavlja še širitev diplomatske mreže in pomen usposabljanj in uporabe novih orodij, od umetne inteligence ali strateškega predvidevanja. Zdaj obe orodji že s pridom uporabljamo. Strateško predvidevanje smo nedolgo nazaj predstavili. Prvi tak dokument z različnimi scenariji, ki ga je prostovoljno opravila ekipa ministrstva kot eno orodje kako scenarije prihodnosti nekje predvidevati ne pa seveda kot odločitev v politiki ali umetna inteligenca danes postaja zelo zanimivo orodje uporabe tudi za nas. Diplomacija je pravzaprav znanje. Poleg štirih načel smo jo kot vrednoto uvrstili tudi v sam naslov strategije. Zaključek našega dokumenta pa predstavljajo naši odzivi, torej, slovenski odzivi, ki so načrt delovanja na sedmih prioritetnih področjih - to je tudi mogoče ena taka novost. Definirali smo varnost, stabilnost in mir, učinkovito gospodarsko diplomacijo, uravnotežen zeleni digitalni prehod, partnerstva za večjo odpornost, preglednost, znamčenje slovenske diplomacije, skrb za slovenske državljane in Slovence zunaj Slovenije in pa odličnost slovenske diplomacije. Določili smo tudi osem ciljev - to je pa glavna novost tudi tega dokumenta - pri oblikovanju strateških dokumentov tudi sicer nasploh zunanje politike. In za vsakega od teh osmih ciljev, ki so navedeni na koncu dokumenta bo možno tudi redno identificirati oziroma izmeriti dosežene rezultate.

Mogoče nekaj besed o procesu. Seveda je taka prenova strateškega dokumenta vedno izjemno zahtevna naloga. Veliko smo imeli internega razmisleka. Šlo je za zelo kompleksen, dolgotrajen proces. Začeli smo to novo strategijo ustvarjati pred pravzaprav dvema letoma in prvotni osnutek je šel res skozi več faz, od krajšanja do različnih idej in vmes se je seveda geopolitika nam ves čas spreminjala. Poleg vseh internih usklajevanj smo opravili tudi razprave v okviru strateškega sveta za zunanjo politiko tudi v razširjeni sestavi. Večkrat z dodatnimi vabljenimi k sodelovanju smo povabili tudi med drugim moje predhodnike ali nekdanje zunanje ministre ali strokovno javnost. V procesu sta ves čas sodelovala tudi oba kabineta, tako predsednika vlade kot predsednice republike. Jeseni smo opravili tudi tri kroge medresorskega usklajevanja, česar ni bilo v primeru, mislim da prejšnje strategije in v največji meri smo upoštevali komentarje, pripombe ministrstev - tudi to je bil en zapleten proces in dolgotrajen -, zato se lahko razume, da ob vseh pripombah, upoštevanju in friziranju dokumenta do konca se lahko danes s to strategijo poistovetijo tudi vsa ministrstva in vladne službe.

Namesto zaključka. Nova strategija je res izziv v smislu, ker je precej drugačna od predhodnih dokumentov. Uporabili smo zelo nov pristop krajšega osrednjega dokumenta, temu sledijo pa, kot sem omenila, izvedbeni načrti in smernice. Tudi s tem se nekje spogledujemo ali pa dokazujemo, da se ne bojimo drugačnosti, se ne bojimo sprememb, ki jih prinaša čas pred nami. In te nagle spremembe v mednarodnem okolju. in vedno bolj razdeljeni svet nas res sili temu, da se bomo bistveno hitreje morali odzivati. Jaz verjamem, da lahko ta dokument odgovori na novo dinamiko v globalnem okolju, ki vnaša tudi številne nepredvidljivosti. Želimo pa, da je ta nova strategija tudi dokument, v katerem se lahko najde vsak. Zdaj je pomembno, da steče njeno uresničevanje, da udejanjimo zavezo k večji usklajenosti delovanja vseh akterjev na področju zunanje politike. In pri tem in našem nadaljnjem delu seveda računam na tudi vnaprej dobro sodelovanje z Odborom za zunanjo politiko. Hvala lepa.

Hvala lepa, predsednik. Lepo pozdravljeni vsi še enkrat.

Zdaj, v veselje mi je, da lahko predstavim prenovljeno strategijo zunanje politike Republike Slovenije, ki jo je slovenska Vlada sprejela decembra lani, simbolično mogoče tudi na prvi dan diplomatskega posveta, ki smo ga imeli in smo lahko govorili tudi o enih usmeritvah dela za naprej. Zdaj to izgleda en tak ličen dokument, precej kratek, moderen dokument, lahko berljiv dokument, dostopen danes tudi na spletni strani tudi v angleškem jeziku in vidim, da je kar veliko berljivosti ne samo v slovenski javnosti ampak tudi v diplomatskih krogih.

Strategija, kot povedano, opredeljuje te ključne usmeritve za uresničevanje in doseganje ciljev slovenske zunanje politike. Zamislili smo si načelo vključenosti, načelo odgovornosti, varnosti, solidarnosti in znanja in to se vse odraža tudi v naslovu te strategije. Kot rečeno, je sodoben, pregleden dokument, naravnan je tudi dolgoročno in predstavlja okvir za smernice za enotno in usklajeno zunanjo politiko. Zdaj, seveda, zakaj nova strategija? Predvsem odgovor na aktualne geopolitične razmere v svetu. Je bila zahtevna ta prenova, aktualizacija vladnega strateškega dokumenta, torej dinamika razvoja, spremembe v geostrateškem okolju, upoštevanje tudi sodobnih trendov glede oblikovanja strateških usmeritev, namera, da okrepimo z novo strategijo prepoznavnost Slovenije v svetu, tudi naš prispevek k mednarodnemu miru in varnosti ter razvoju, nenazadnje pa izhaja tudi zaradi preimenovanja ministrstva za zunanje zadeve v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Ta dokument je nekje dobrih 15 strani dolg - za ponazoritev, prejšnja strategija je imela okoli 40 strani - in mi smo si kot cilj zastavili, da lahko je relevantna za daljši čas. Izogibali smo se v dokumentu podrobnostim opisa aktualnega stanja in se osredotočili predvsem na strateške usmeritve, ki naj vodijo zunanjo politiko Republike Slovenije predvsem v prihodnje.

Podrobnosti uresničevanja usmeritev, zapisanih v strategiji, razdeljujemo na dva načina. Mi bomo naredili letni implementacijski načrt dela ministrstva vsako leto torej in ta bo opredeljeval prioritete aktivnosti v posameznem letu; letošnji notranji načrt je tik pred potrditvijo. In potem bomo izhajali tudi z regionalnimi in tematskimi operativnimi dokumenti, to so smernice, to so različni akcijski načrti. Za nekatera področja že obstajajo, na drugih bodo oblikovani na novo; zdaj v mislih imam strategija do Kitajske, Latinske Amerike, Karibov in podobno, tudi Rusije, Ukrajine ali ženske, mir in varnost, feministična zunanja politika. Te dokumente bo možno hitreje, bistveno hitreje spreminjati in aktualizirati, prilagajati aktualnim dogodkom. Tako da mi se v bistvu približujemo na en način piramidi oziroma hierarhiji strateških dokumentov, ki so zelo podobni modernim sistemom. Zgledovali smo se recimo tudi po podobnih dokumentih v ZDA, na primer v Združenem kraljestvu ali v Nemčiji. Tudi v aneksu imate en tak diagram, kjer kažemo, kakšna je takšna hierarhija ali pa piramidalna struktura strateških dokumentov. To je zdaj razmeroma moderen sodoben pregled. Izhajamo iz deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije iz leta 2015 in je v skladu z Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti iz leta 2017. Upoštevamo tudi vse druge relevantne strateške dokumente, vključno z resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči iz leta 2017. Po več kot treh desetletjih razvoja slovenske diplomacije smo skušali tudi uokviriti prioritete, načela, pristope našega dela in odraziti celotno sliko slovenske zunanje politike in pa identiteto slovenske diplomacije. Poudariti smo želeli predvsem tisto, kjer smo se že izkazali in na čemer gradimo našo prepoznavnost, ugled tudi naprej, ali je to zavzemanje za pravice žensk, okolje, vodno diplomacijo in tako naprej. Izrecno smo poudarili potrebo po še večji usklajenosti zunanjepolitičnega delovanja vseh državnih akterjev. Enotnost in usklajenost delovanja sta namreč ključna za učinkovito zunanjepolitično delovanje, doseganje konkretnih rezultatov, s tem pa tudi dodatno krepitev ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti. Jaz se vam na tem mestu želim tudi zahvaliti, ker vsa zunanja politika je tudi razprava v tem odboru. In vedno z naše strani se trudimo čim bolj poenotiti stališče med glavnimi relevantnimi akterji in zastopati v tem oziru Slovenijo in našo zunanjo politiko v svetu z enotnim glasom. To je mogoče tudi dokaz, da smo samo nalogo v varnostnem svetu razumeli kot nacionalni strateški interes Slovenije. In kot skupno zgodbo, ne samo ene vlade, ampak tudi prejšnje, zagotovo, ki je nastavila nastavke.

Državni zbor oziroma Odbor za zunanjo politiko ima tu res izjemno pomembno vlogo. Tukaj se bodo oblikovale vse strateške usmeritve, splošne, dolgoročne z namenom enotnega zastopanja nacionalnih interesov, usklajenega nastopanja. In to še posebej velja, ker smo se pogovarjali, ko vidimo danes, kakšna je geopolitika, kakšne so razmere v svetu, da bomo morali bistveno hitreje se odzivati in prilagajati na vprašanja, povezana ali z ZDA ali z Ukrajino, Rusijo, Bližnjim vzhodom, Kitajsko, kjer so mogoče nekje tiste danes nevralgične točke, kjer je potrebno hitro odzivanje in tudi prilagajanje. Zato bi bilo nesmiselno to vse danes dati v nek strateški dokument, ker se, sami vidite, geopolitika izjemno hitro spreminja. Tudi želja je, da vsako tako akcijski načrt bomo v parlamentu skupaj naslovili, skupaj obravnavali in tudi sprejeli stališča.

Podrobneje o strukturi dokumenta. Besedilo se začne z zelo kratkimi, jasnimi izhodišči, poudarki so na temeljnih in referenčnih dokumentih, tudi spremembah v mednarodnem okolju. Potem sledi predstavitev načel vključenost, odgovornost, varnost, solidarnost. To so osnovana načela na vseh dosedanjih izkušnjah delovanja Slovenije, so tudi temelj naših uspehov, prepoznavnosti skozi vrsto let in pa izhodišče za naprej in odražajo tudi identiteto slovenske države in naroda. Poudarjamo načelnost, poudarjamo verodostojnost, skladnost našega delovanja v mednarodni skupnosti. Slovenijo umeščamo v mednarodni prostor kot odgovorno članico mednarodne skupnosti. Najprej se osredotočimo na vlogo Slovenije in njeno delovanje v evropskem kontinentu. v treh poglavjih razdelamo Slovenijo. Kot evropsko državo. Kot del Evropske unije. In Zveze Nato, to je tu naš skupni prostor, na to sledi delo Slovenije v svetu, ki ga projiciramo kot poglavje o globalnih izzivih, tako geografskih kot tematskih in na te odgovarjamo tudi na koncu dokumenta. Pomembno se nam zdi posebej, da strategija omenja znanje za diplomatski poklic in za izvajanje zunanje politike, saj je diplomacija v slovenskem okolju žal še vedno precej podcenjena. Poudarek je na profesionalni diplomaciji, zagotavljanju pogojev za delo. Dokument izpostavlja še širitev diplomatske mreže in pomen usposabljanj in uporabe novih orodij, od umetne inteligence ali strateškega predvidevanja. Zdaj obe orodji že s pridom uporabljamo. Strateško predvidevanje smo nedolgo nazaj predstavili. Prvi tak dokument z različnimi scenariji, ki ga je prostovoljno opravila ekipa ministrstva kot eno orodje kako scenarije prihodnosti nekje predvidevati ne pa seveda kot odločitev v politiki ali umetna inteligenca danes postaja zelo zanimivo orodje uporabe tudi za nas. Diplomacija je pravzaprav znanje. Poleg štirih načel smo jo kot vrednoto uvrstili tudi v sam naslov strategije. Zaključek našega dokumenta pa predstavljajo naši odzivi, torej, slovenski odzivi, ki so načrt delovanja na sedmih prioritetnih področjih - to je tudi mogoče ena taka novost. Definirali smo varnost, stabilnost in mir, učinkovito gospodarsko diplomacijo, uravnotežen zeleni digitalni prehod, partnerstva za večjo odpornost, preglednost, znamčenje slovenske diplomacije, skrb za slovenske državljane in Slovence zunaj Slovenije in pa odličnost slovenske diplomacije. Določili smo tudi osem ciljev - to je pa glavna novost tudi tega dokumenta - pri oblikovanju strateških dokumentov tudi sicer nasploh zunanje politike. In za vsakega od teh osmih ciljev, ki so navedeni na koncu dokumenta bo možno tudi redno identificirati oziroma izmeriti dosežene rezultate.

Mogoče nekaj besed o procesu. Seveda je taka prenova strateškega dokumenta vedno izjemno zahtevna naloga. Veliko smo imeli internega razmisleka. Šlo je za zelo kompleksen, dolgotrajen proces. Začeli smo to novo strategijo ustvarjati pred pravzaprav dvema letoma in prvotni osnutek je šel res skozi več faz, od krajšanja do različnih idej in vmes se je seveda geopolitika nam ves čas spreminjala. Poleg vseh internih usklajevanj smo opravili tudi razprave v okviru strateškega sveta za zunanjo politiko tudi v razširjeni sestavi. Večkrat z dodatnimi vabljenimi k sodelovanju smo povabili tudi med drugim moje predhodnike ali nekdanje zunanje ministre ali strokovno javnost. V procesu sta ves čas sodelovala tudi oba kabineta, tako predsednika vlade kot predsednice republike. Jeseni smo opravili tudi tri kroge medresorskega usklajevanja, česar ni bilo v primeru, mislim da prejšnje strategije in v največji meri smo upoštevali komentarje, pripombe ministrstev - tudi to je bil en zapleten proces in dolgotrajen -, zato se lahko razume, da ob vseh pripombah, upoštevanju in friziranju dokumenta do konca se lahko danes s to strategijo poistovetijo tudi vsa ministrstva in vladne službe.

Namesto zaključka. Nova strategija je res izziv v smislu, ker je precej drugačna od predhodnih dokumentov. Uporabili smo zelo nov pristop krajšega osrednjega dokumenta, temu sledijo pa, kot sem omenila, izvedbeni načrti in smernice. Tudi s tem se nekje spogledujemo ali pa dokazujemo, da se ne bojimo drugačnosti, se ne bojimo sprememb, ki jih prinaša čas pred nami. In te nagle spremembe v mednarodnem okolju. in vedno bolj razdeljeni svet nas res sili temu, da se bomo bistveno hitreje morali odzivati. Jaz verjamem, da lahko ta dokument odgovori na novo dinamiko v globalnem okolju, ki vnaša tudi številne nepredvidljivosti. Želimo pa, da je ta nova strategija tudi dokument, v katerem se lahko najde vsak. Zdaj je pomembno, da steče njeno uresničevanje, da udejanjimo zavezo k večji usklajenosti delovanja vseh akterjev na področju zunanje politike. In pri tem in našem nadaljnjem delu seveda računam na tudi vnaprej dobro sodelovanje z Odborom za zunanjo politiko. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Kdo želi razpravljati? Magister Gregorič, izvolite.

Hvala lepa. Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Kdo želi razpravljati? Magister Gregorič, izvolite.

Hvala gospod predsednik, hvala gospa ministrica za predstavitev, hvala tudi za to strategijo, ki smo jo dolgo, dolgo pričakovali.

Na splošno pozdravljam to strategijo. Tudi mi je všeč, da ni, da nima 40 ali pa 140 strani, ampak samo 17 ali koliko. Imam pa ene par vprašanj. Prvo vprašanje je, ali upošteva zaton unipolarnega reda, kje to naslavlja? Drugo, zanima me glede na ponedeljkovo glasovanje v Generalni skupščini Združenih narodov in varnostnemu svetu OZN tale stavek, ki je nekje na deveti strani, razvoj dobrih prijateljskih, partnerskih in zavezniških odnosov z Združenimi državami Amerike, ki so strateškega pomena, sodi med prednostne naloge slovenske zunanje politike. Zanima me, ali ste imeli v ponedeljek pri glasovanju kaj zadreg v zvezi s tem prednostno nalogo slovenske zunanje politike? Potem pa na področju, ki naslavlja tragedijo v Ukrajini. Piše, da Slovenija obsoja vsakršno kršitev ustanovne listine OZN. To pozdravljam, seveda mi je samo žal, da Slovenija v prejšnjih vladah take, takih obsodb nismo slišali, ker verjetno bi bilo vredno obsoditi neupravičen napad in uničenje Iraka in pa Libije, pa tudi 20-letno okupacijo Afganistana pa še kaj takega. No, ampak pozdravljam. Zdaj pa tako kršitev predstavlja tudi, berem iz resolucije, iz, pardon, strategije, tako kršitev predstavlja tudi agresija Ruske federacije v Ukrajini, ki neposredno ogroža evropsko in globalno varnost. Ruska federacija nosi odgovornost za končanje agresije in za umik iz ozemlja suverene države. Torej, ta zadnji stavek, da nosi odgovornost za končanje agresije in za umik z ozemlja suverene države, ta umik iz ozemlja suverene države je ta ostanek iluzij. Ki smo jih gojili tri in več let. Kršitev ruske kršitev, ki jo predstavlja ruska agresija v Ukrajini, pa žal ne upošteva osnovnih vzrokov, Ruth Kos, in sicer nenehna širitev nato na vzhod. Kljub obljuba, obljubam iz 1990-1991 pred združitvijo obeh Nemčij ne upošteva sporazumov iz Minska, ki so bili potrjeni na Varnostnem svetu OZN, ne upošteva oziroma ne upošteva ruskih predlogov iz leta 2021. Seveda je pa tak stavek, moram reči, všečno do vodstva Evropske komisije. Naslednjo stvar, naslednje vprašanje oziroma komentar imam, ko se govorimo o odnosu do Kitajske, in sicer tu se je zapisalo, naš odnos do Kitajske mora biti večplasten, saj gre za državo, ki je obenem naš partner in tekmec. Ja, tu bi vas pa jaz, bi rekel, spomnil in mogoče popravil, jaz sem na Youtubu, imate govor enega visokega politika iz Kitajske, ki odgovarja Angležem, pardon, Veliki Britaniji, ki pravijo Velika Britanija, Kitajska je tekmec Velike Britanije in on lepo v desetih točkah dokaže, da sploh ni tekmec in jaz vam lahko samo tu rečem, mi, Kitajska ni naš tekmec, za božjo voljo, je 700-krat večja kot mi in mi smo tam manj kot zelo mali palček, torej ne more biti tekmec. Lahko je tekmec za celo EU, okej, "maybe", kajne, ampak za Slovenijo pa ni tekmec, to se moramo in če je to izhodišče, da so oni tekmec, potem, potem, mislim, je žalostno.

Moram pa pohvaliti, da se je zapisalo, da na globalno dogajanje vplivajo tudi institucionalni premiki, kot so neformalne večstranske povezave, povezave s svojim vplivom in potenciali za širitev G7, G20, BRICS+. Zato bo Slovenija več pozornosti namenila tudi tem trendom. To me veseli, da nismo a priori vrgli ven BRICS. Toliko, toliko bi bili moji komentarji, pa vprašanja. Kot rečeno v celoti pa mislim, da je strategija primerna. Hvala lepa.

Hvala gospod predsednik, hvala gospa ministrica za predstavitev, hvala tudi za to strategijo, ki smo jo dolgo, dolgo pričakovali.

Na splošno pozdravljam to strategijo. Tudi mi je všeč, da ni, da nima 40 ali pa 140 strani, ampak samo 17 ali koliko. Imam pa ene par vprašanj. Prvo vprašanje je, ali upošteva zaton unipolarnega reda, kje to naslavlja? Drugo, zanima me glede na ponedeljkovo glasovanje v Generalni skupščini Združenih narodov in varnostnemu svetu OZN tale stavek, ki je nekje na deveti strani, razvoj dobrih prijateljskih, partnerskih in zavezniških odnosov z Združenimi državami Amerike, ki so strateškega pomena, sodi med prednostne naloge slovenske zunanje politike. Zanima me, ali ste imeli v ponedeljek pri glasovanju kaj zadreg v zvezi s tem prednostno nalogo slovenske zunanje politike? Potem pa na področju, ki naslavlja tragedijo v Ukrajini. Piše, da Slovenija obsoja vsakršno kršitev ustanovne listine OZN. To pozdravljam, seveda mi je samo žal, da Slovenija v prejšnjih vladah take, takih obsodb nismo slišali, ker verjetno bi bilo vredno obsoditi neupravičen napad in uničenje Iraka in pa Libije, pa tudi 20-letno okupacijo Afganistana pa še kaj takega. No, ampak pozdravljam. Zdaj pa tako kršitev predstavlja tudi, berem iz resolucije, iz, pardon, strategije, tako kršitev predstavlja tudi agresija Ruske federacije v Ukrajini, ki neposredno ogroža evropsko in globalno varnost. Ruska federacija nosi odgovornost za končanje agresije in za umik iz ozemlja suverene države. Torej, ta zadnji stavek, da nosi odgovornost za končanje agresije in za umik z ozemlja suverene države, ta umik iz ozemlja suverene države je ta ostanek iluzij. Ki smo jih gojili tri in več let. Kršitev ruske kršitev, ki jo predstavlja ruska agresija v Ukrajini, pa žal ne upošteva osnovnih vzrokov, Ruth Kos, in sicer nenehna širitev nato na vzhod. Kljub obljuba, obljubam iz 1990-1991 pred združitvijo obeh Nemčij ne upošteva sporazumov iz Minska, ki so bili potrjeni na Varnostnem svetu OZN, ne upošteva oziroma ne upošteva ruskih predlogov iz leta 2021. Seveda je pa tak stavek, moram reči, všečno do vodstva Evropske komisije. Naslednjo stvar, naslednje vprašanje oziroma komentar imam, ko se govorimo o odnosu do Kitajske, in sicer tu se je zapisalo, naš odnos do Kitajske mora biti večplasten, saj gre za državo, ki je obenem naš partner in tekmec. Ja, tu bi vas pa jaz, bi rekel, spomnil in mogoče popravil, jaz sem na Youtubu, imate govor enega visokega politika iz Kitajske, ki odgovarja Angležem, pardon, Veliki Britaniji, ki pravijo Velika Britanija, Kitajska je tekmec Velike Britanije in on lepo v desetih točkah dokaže, da sploh ni tekmec in jaz vam lahko samo tu rečem, mi, Kitajska ni naš tekmec, za božjo voljo, je 700-krat večja kot mi in mi smo tam manj kot zelo mali palček, torej ne more biti tekmec. Lahko je tekmec za celo EU, okej, "maybe", kajne, ampak za Slovenijo pa ni tekmec, to se moramo in če je to izhodišče, da so oni tekmec, potem, potem, mislim, je žalostno.

Moram pa pohvaliti, da se je zapisalo, da na globalno dogajanje vplivajo tudi institucionalni premiki, kot so neformalne večstranske povezave, povezave s svojim vplivom in potenciali za širitev G7, G20, BRICS+. Zato bo Slovenija več pozornosti namenila tudi tem trendom. To me veseli, da nismo a priori vrgli ven BRICS. Toliko, toliko bi bili moji komentarji, pa vprašanja. Kot rečeno v celoti pa mislim, da je strategija primerna. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Kolega Mahnič, izvolite.

Hvala lepa.

Kolega Mahnič, izvolite.