Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, nadaljujemo s sejo odbora, ki pa je sedaj odprta za javnost.
In tako prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, KI SE GLASI STRATEGIJA ZUNANJE POLITIKE REPUBLIKE SLOVENIJE VKLJUČENOST, ODGOVORNOST, VARNOST, SOLIDARNOST, ZNANJE.
Gradivo z dne 20. 12. 2024 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem.
In sedaj dajem besedo ministrici za zunanje in evropske zadeve gospe Tanji Fajon, da nam predstavi gradivo. Izvolite.
Hvala lepa, predsednik. Lepo pozdravljeni vsi še enkrat.
Zdaj, v veselje mi je, da lahko predstavim prenovljeno strategijo zunanje politike Republike Slovenije, ki jo je slovenska Vlada sprejela decembra lani, simbolično mogoče tudi na prvi dan diplomatskega posveta, ki smo ga imeli in smo lahko govorili tudi o enih usmeritvah dela za naprej. Zdaj to izgleda en tak ličen dokument, precej kratek, moderen dokument, lahko berljiv dokument, dostopen danes tudi na spletni strani tudi v angleškem jeziku in vidim, da je kar veliko berljivosti ne samo v slovenski javnosti ampak tudi v diplomatskih krogih.
Strategija, kot povedano, opredeljuje te ključne usmeritve za uresničevanje in doseganje ciljev slovenske zunanje politike. Zamislili smo si načelo vključenosti, načelo odgovornosti, varnosti, solidarnosti in znanja in to se vse odraža tudi v naslovu te strategije. Kot rečeno, je sodoben, pregleden dokument, naravnan je tudi dolgoročno in predstavlja okvir za smernice za enotno in usklajeno zunanjo politiko. Zdaj, seveda, zakaj nova strategija? Predvsem odgovor na aktualne geopolitične razmere v svetu. Je bila zahtevna ta prenova, aktualizacija vladnega strateškega dokumenta, torej dinamika razvoja, spremembe v geostrateškem okolju, upoštevanje tudi sodobnih trendov glede oblikovanja strateških usmeritev, namera, da okrepimo z novo strategijo prepoznavnost Slovenije v svetu, tudi naš prispevek k mednarodnemu miru in varnosti ter razvoju, nenazadnje pa izhaja tudi zaradi preimenovanja ministrstva za zunanje zadeve v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Ta dokument je nekje dobrih 15 strani dolg - za ponazoritev, prejšnja strategija je imela okoli 40 strani - in mi smo si kot cilj zastavili, da lahko je relevantna za daljši čas. Izogibali smo se v dokumentu podrobnostim opisa aktualnega stanja in se osredotočili predvsem na strateške usmeritve, ki naj vodijo zunanjo politiko Republike Slovenije predvsem v prihodnje.
Podrobnosti uresničevanja usmeritev, zapisanih v strategiji, razdeljujemo na dva načina. Mi bomo naredili letni implementacijski načrt dela ministrstva vsako leto torej in ta bo opredeljeval prioritete aktivnosti v posameznem letu; letošnji notranji načrt je tik pred potrditvijo. In potem bomo izhajali tudi z regionalnimi in tematskimi operativnimi dokumenti, to so smernice, to so različni akcijski načrti. Za nekatera področja že obstajajo, na drugih bodo oblikovani na novo; zdaj v mislih imam strategija do Kitajske, Latinske Amerike, Karibov in podobno, tudi Rusije, Ukrajine ali ženske, mir in varnost, feministična zunanja politika. Te dokumente bo možno hitreje, bistveno hitreje spreminjati in aktualizirati, prilagajati aktualnim dogodkom. Tako da mi se v bistvu približujemo na en način piramidi oziroma hierarhiji strateških dokumentov, ki so zelo podobni modernim sistemom. Zgledovali smo se recimo tudi po podobnih dokumentih v ZDA, na primer v Združenem kraljestvu ali v Nemčiji. Tudi v aneksu imate en tak diagram, kjer kažemo, kakšna je takšna hierarhija ali pa piramidalna struktura strateških dokumentov. To je zdaj razmeroma moderen sodoben pregled. Izhajamo iz deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije iz leta 2015 in je v skladu z Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti iz leta 2017. Upoštevamo tudi vse druge relevantne strateške dokumente, vključno z resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči iz leta 2017. Po več kot treh desetletjih razvoja slovenske diplomacije smo skušali tudi uokviriti prioritete, načela, pristope našega dela in odraziti celotno sliko slovenske zunanje politike in pa identiteto slovenske diplomacije. Poudariti smo želeli predvsem tisto, kjer smo se že izkazali in na čemer gradimo našo prepoznavnost, ugled tudi naprej, ali je to zavzemanje za pravice žensk, okolje, vodno diplomacijo in tako naprej. Izrecno smo poudarili potrebo po še večji usklajenosti zunanjepolitičnega delovanja vseh državnih akterjev. Enotnost in usklajenost delovanja sta namreč ključna za učinkovito zunanjepolitično delovanje, doseganje konkretnih rezultatov, s tem pa tudi dodatno krepitev ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti. Jaz se vam na tem mestu želim tudi zahvaliti, ker vsa zunanja politika je tudi razprava v tem odboru. In vedno z naše strani se trudimo čim bolj poenotiti stališče med glavnimi relevantnimi akterji in zastopati v tem oziru Slovenijo in našo zunanjo politiko v svetu z enotnim glasom. To je mogoče tudi dokaz, da smo samo nalogo v varnostnem svetu razumeli kot nacionalni strateški interes Slovenije. In kot skupno zgodbo, ne samo ene vlade, ampak tudi prejšnje, zagotovo, ki je nastavila nastavke.
Državni zbor oziroma Odbor za zunanjo politiko ima tu res izjemno pomembno vlogo. Tukaj se bodo oblikovale vse strateške usmeritve, splošne, dolgoročne z namenom enotnega zastopanja nacionalnih interesov, usklajenega nastopanja. In to še posebej velja, ker smo se pogovarjali, ko vidimo danes, kakšna je geopolitika, kakšne so razmere v svetu, da bomo morali bistveno hitreje se odzivati in prilagajati na vprašanja, povezana ali z ZDA ali z Ukrajino, Rusijo, Bližnjim vzhodom, Kitajsko, kjer so mogoče nekje tiste danes nevralgične točke, kjer je potrebno hitro odzivanje in tudi prilagajanje. Zato bi bilo nesmiselno to vse danes dati v nek strateški dokument, ker se, sami vidite, geopolitika izjemno hitro spreminja. Tudi želja je, da vsako tako akcijski načrt bomo v parlamentu skupaj naslovili, skupaj obravnavali in tudi sprejeli stališča.
Podrobneje o strukturi dokumenta. Besedilo se začne z zelo kratkimi, jasnimi izhodišči, poudarki so na temeljnih in referenčnih dokumentih, tudi spremembah v mednarodnem okolju. Potem sledi predstavitev načel vključenost, odgovornost, varnost, solidarnost. To so osnovana načela na vseh dosedanjih izkušnjah delovanja Slovenije, so tudi temelj naših uspehov, prepoznavnosti skozi vrsto let in pa izhodišče za naprej in odražajo tudi identiteto slovenske države in naroda. Poudarjamo načelnost, poudarjamo verodostojnost, skladnost našega delovanja v mednarodni skupnosti. Slovenijo umeščamo v mednarodni prostor kot odgovorno članico mednarodne skupnosti. Najprej se osredotočimo na vlogo Slovenije in njeno delovanje v evropskem kontinentu. v treh poglavjih razdelamo Slovenijo. Kot evropsko državo. Kot del Evropske unije. In Zveze Nato, to je tu naš skupni prostor, na to sledi delo Slovenije v svetu, ki ga projiciramo kot poglavje o globalnih izzivih, tako geografskih kot tematskih in na te odgovarjamo tudi na koncu dokumenta. Pomembno se nam zdi posebej, da strategija omenja znanje za diplomatski poklic in za izvajanje zunanje politike, saj je diplomacija v slovenskem okolju žal še vedno precej podcenjena. Poudarek je na profesionalni diplomaciji, zagotavljanju pogojev za delo. Dokument izpostavlja še širitev diplomatske mreže in pomen usposabljanj in uporabe novih orodij, od umetne inteligence ali strateškega predvidevanja. Zdaj obe orodji že s pridom uporabljamo. Strateško predvidevanje smo nedolgo nazaj predstavili. Prvi tak dokument z različnimi scenariji, ki ga je prostovoljno opravila ekipa ministrstva kot eno orodje kako scenarije prihodnosti nekje predvidevati ne pa seveda kot odločitev v politiki ali umetna inteligenca danes postaja zelo zanimivo orodje uporabe tudi za nas. Diplomacija je pravzaprav znanje. Poleg štirih načel smo jo kot vrednoto uvrstili tudi v sam naslov strategije. Zaključek našega dokumenta pa predstavljajo naši odzivi, torej, slovenski odzivi, ki so načrt delovanja na sedmih prioritetnih področjih - to je tudi mogoče ena taka novost. Definirali smo varnost, stabilnost in mir, učinkovito gospodarsko diplomacijo, uravnotežen zeleni digitalni prehod, partnerstva za večjo odpornost, preglednost, znamčenje slovenske diplomacije, skrb za slovenske državljane in Slovence zunaj Slovenije in pa odličnost slovenske diplomacije. Določili smo tudi osem ciljev - to je pa glavna novost tudi tega dokumenta - pri oblikovanju strateških dokumentov tudi sicer nasploh zunanje politike. In za vsakega od teh osmih ciljev, ki so navedeni na koncu dokumenta bo možno tudi redno identificirati oziroma izmeriti dosežene rezultate.
Mogoče nekaj besed o procesu. Seveda je taka prenova strateškega dokumenta vedno izjemno zahtevna naloga. Veliko smo imeli internega razmisleka. Šlo je za zelo kompleksen, dolgotrajen proces. Začeli smo to novo strategijo ustvarjati pred pravzaprav dvema letoma in prvotni osnutek je šel res skozi več faz, od krajšanja do različnih idej in vmes se je seveda geopolitika nam ves čas spreminjala. Poleg vseh internih usklajevanj smo opravili tudi razprave v okviru strateškega sveta za zunanjo politiko tudi v razširjeni sestavi. Večkrat z dodatnimi vabljenimi k sodelovanju smo povabili tudi med drugim moje predhodnike ali nekdanje zunanje ministre ali strokovno javnost. V procesu sta ves čas sodelovala tudi oba kabineta, tako predsednika vlade kot predsednice republike. Jeseni smo opravili tudi tri kroge medresorskega usklajevanja, česar ni bilo v primeru, mislim da prejšnje strategije in v največji meri smo upoštevali komentarje, pripombe ministrstev - tudi to je bil en zapleten proces in dolgotrajen -, zato se lahko razume, da ob vseh pripombah, upoštevanju in friziranju dokumenta do konca se lahko danes s to strategijo poistovetijo tudi vsa ministrstva in vladne službe.
Namesto zaključka. Nova strategija je res izziv v smislu, ker je precej drugačna od predhodnih dokumentov. Uporabili smo zelo nov pristop krajšega osrednjega dokumenta, temu sledijo pa, kot sem omenila, izvedbeni načrti in smernice. Tudi s tem se nekje spogledujemo ali pa dokazujemo, da se ne bojimo drugačnosti, se ne bojimo sprememb, ki jih prinaša čas pred nami. In te nagle spremembe v mednarodnem okolju. in vedno bolj razdeljeni svet nas res sili temu, da se bomo bistveno hitreje morali odzivati. Jaz verjamem, da lahko ta dokument odgovori na novo dinamiko v globalnem okolju, ki vnaša tudi številne nepredvidljivosti. Želimo pa, da je ta nova strategija tudi dokument, v katerem se lahko najde vsak. Zdaj je pomembno, da steče njeno uresničevanje, da udejanjimo zavezo k večji usklajenosti delovanja vseh akterjev na področju zunanje politike. In pri tem in našem nadaljnjem delu seveda računam na tudi vnaprej dobro sodelovanje z Odborom za zunanjo politiko. Hvala lepa.
Hvala lepa. Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Kdo želi razpravljati? Magister Gregorič, izvolite.
Hvala gospod predsednik, hvala gospa ministrica za predstavitev, hvala tudi za to strategijo, ki smo jo dolgo, dolgo pričakovali.
Na splošno pozdravljam to strategijo. Tudi mi je všeč, da ni, da nima 40 ali pa 140 strani, ampak samo 17 ali koliko. Imam pa ene par vprašanj. Prvo vprašanje je, ali upošteva zaton unipolarnega reda, kje to naslavlja? Drugo, zanima me glede na ponedeljkovo glasovanje v Generalni skupščini Združenih narodov in varnostnemu svetu OZN tale stavek, ki je nekje na deveti strani, razvoj dobrih prijateljskih, partnerskih in zavezniških odnosov z Združenimi državami Amerike, ki so strateškega pomena, sodi med prednostne naloge slovenske zunanje politike. Zanima me, ali ste imeli v ponedeljek pri glasovanju kaj zadreg v zvezi s tem prednostno nalogo slovenske zunanje politike? Potem pa na področju, ki naslavlja tragedijo v Ukrajini. Piše, da Slovenija obsoja vsakršno kršitev ustanovne listine OZN. To pozdravljam, seveda mi je samo žal, da Slovenija v prejšnjih vladah take, takih obsodb nismo slišali, ker verjetno bi bilo vredno obsoditi neupravičen napad in uničenje Iraka in pa Libije, pa tudi 20-letno okupacijo Afganistana pa še kaj takega. No, ampak pozdravljam. Zdaj pa tako kršitev predstavlja tudi, berem iz resolucije, iz, pardon, strategije, tako kršitev predstavlja tudi agresija Ruske federacije v Ukrajini, ki neposredno ogroža evropsko in globalno varnost. Ruska federacija nosi odgovornost za končanje agresije in za umik iz ozemlja suverene države. Torej, ta zadnji stavek, da nosi odgovornost za končanje agresije in za umik z ozemlja suverene države, ta umik iz ozemlja suverene države je ta ostanek iluzij. Ki smo jih gojili tri in več let. Kršitev ruske kršitev, ki jo predstavlja ruska agresija v Ukrajini, pa žal ne upošteva osnovnih vzrokov, Ruth Kos, in sicer nenehna širitev nato na vzhod. Kljub obljuba, obljubam iz 1990-1991 pred združitvijo obeh Nemčij ne upošteva sporazumov iz Minska, ki so bili potrjeni na Varnostnem svetu OZN, ne upošteva oziroma ne upošteva ruskih predlogov iz leta 2021. Seveda je pa tak stavek, moram reči, všečno do vodstva Evropske komisije. Naslednjo stvar, naslednje vprašanje oziroma komentar imam, ko se govorimo o odnosu do Kitajske, in sicer tu se je zapisalo, naš odnos do Kitajske mora biti večplasten, saj gre za državo, ki je obenem naš partner in tekmec. Ja, tu bi vas pa jaz, bi rekel, spomnil in mogoče popravil, jaz sem na Youtubu, imate govor enega visokega politika iz Kitajske, ki odgovarja Angležem, pardon, Veliki Britaniji, ki pravijo Velika Britanija, Kitajska je tekmec Velike Britanije in on lepo v desetih točkah dokaže, da sploh ni tekmec in jaz vam lahko samo tu rečem, mi, Kitajska ni naš tekmec, za božjo voljo, je 700-krat večja kot mi in mi smo tam manj kot zelo mali palček, torej ne more biti tekmec. Lahko je tekmec za celo EU, okej, "maybe", kajne, ampak za Slovenijo pa ni tekmec, to se moramo in če je to izhodišče, da so oni tekmec, potem, potem, mislim, je žalostno.
Moram pa pohvaliti, da se je zapisalo, da na globalno dogajanje vplivajo tudi institucionalni premiki, kot so neformalne večstranske povezave, povezave s svojim vplivom in potenciali za širitev G7, G20, BRICS+. Zato bo Slovenija več pozornosti namenila tudi tem trendom. To me veseli, da nismo a priori vrgli ven BRICS. Toliko, toliko bi bili moji komentarji, pa vprašanja. Kot rečeno v celoti pa mislim, da je strategija primerna. Hvala lepa.
Ja, hvala predsednik.
Kolegice in kolegi!
Zdaj to, kar vidimo na teh 15 straneh, je bolj nek prosti spis kot pa dejanska strategija. Končni cilji v tem so dokaj nejasni. Sredstva in viri, se pravi means, so, kako bi rekel, nejasni oziroma ne kakšna sredstva, ne kakšne vire se bo uporabljalo, predvsem pa ne na kakšne načine. Se pravi, zaradi tega, ker nimamo jasnih sredstev, virov, še bolj pa ne procesov oziroma načinov, kako se bo to upravljalo s to strategijo oziroma s samim samo našo zunanjo politiko, je za mene je to nek prosti spis oziroma seznam pobožnih želja in pa tudi žal izmišljotin.
Zdaj, tukaj me zanima, med vprašanji so tudi utrjevanje partnerskih in zavezniških odnosov z Združenimi državami Amerike, nadaljevanje podpore in pomoči Ukrajini, politika do Bližnjega vzhoda, odnosi s Kitajsko ter prihodnost odnosov z Rusko federacijo. Mene samo zanima, gospa ministrica, kako vidite prihodnost odnosov z Rusko federacijo? Žal in to, kar smo videli na parlamentarni skupščini Zveze Nato v Bruslju dva tedna nazaj... Okej, jaz sem bil tam navajen besednih spopadov med delegacijo Cipra in delegacijo Turčije, bil sem tam navajen besednih spopadov med delegacijo Armenije in delegacijo Azerbajdžana, prvič v desetih letih, odkar hodim, pa sem videl besedni spopad med delegacijo Kanade in delegacijo Združenih držav Amerike. Padale so zelo ostre besede, s kanadske strani, no, z ameriške predvsem pomirjujoče, da pač ni vse tako črno belo, kot se zdi, pa vendarle vemo zdaj, kakšni so, kakšna je nova paradigma oziroma da pač so se začeli pogovori, pogajanja z Rusko federacijo. Evrope ni zraven, Evrope ni zraven, kar se mi ne zdi čudno, glede na samo zunanjo politiko Evropske unije. Mi pač nismo federacija, tako kot, tako kot je to Amerika, pač pa, pač pa je le gre za na konec koncev za tvorbo, kjer ima 27 držav vsaka svoj pogled, drugačno zunanjo politiko, tudi nekatere. ampak zanima me in tisto, kar sem želel povedati, enotno stališče, enotno stališče, tam je bilo, da žal po nepotrebnem, francoski predsednik Emmanuel Macron deli Evropo. Se pravi, namesto, da bi Evropa nastopila enotno, francoski predsednik deli Evropo s tem, ko sklicuje neke sestanke. Namesto, da bi se usedli vsi skupaj vabi države. Če bi bilo to v naši vladi, kako bi vi rekla, gospa Tanja Fajon, kot evropska poslanka? Slovenije ni med jedrnimi državami Evropske unije. Grem stavit, da bi bile to vaše besede, če bi se v času naše vlade zgodilo to, kar se je sedaj v času vaše, da je francoski predsednik po hladnem tušu po Münchenski konferenci, kjer je podpredsednik ZDA, evropskim voditeljem nalil čistega vina in povedal pač stvari tako, kot so in tako, kot so bile, vendar smo si, so si nekateri evropski voditelji zatiskali oči, je sklical jedrno Evropo. Slovenije ni bilo zraven. Kako, gospa ministrica? Zakaj Slovenije ni bilo zraven, kajne? Ker ravno to bi bile vaše besede, če bi se to zgodilo pod našo vlado. In zanima me, kako bo, ker napisati neki odnosi z Rusko federacijo, trenutno odnosov z Rusko federacijo nimamo in zanima me, kakšni bodo ti v prihodnje? Kakšno je stališče Slovenije glede tega, kar je bilo tudi rečeno, da bo pač Evropa, potem napotila zdaj - ali bomo to poimenovali mirovne sile ali kako drugače - v Ukrajino? Ali bo dogovor tak, da bo prišlo do neke demitalizirane cone med ozemlji, ki jih je Rusija z brutalno vojaško agresijo zasedla in pa ozemljem, ki je pod nadzorom Ukrajine? Kakšna bo tukaj naša participacija? Predvsem pa, kaj bo tukaj zagovarjala Slovenija? In potem naprej pišete, da bo Slovenija odgovorno in verodostojno prispevalo v zavedni zavezništvih in mednarodnih organizacijah. Zanima me, gospa ministrica, ali se strinjate z mojo tezo, da je odgovoren in verodostojen prispevek Slovenije Zveze Nato nameniti 2 odstotka BDP za obrambo? Ker po mojem mnenju je edino to odgovorno in verodostojno. Kajti, ko smo šli v Evropsko unijo in Zvezo Nato, smo se določene stvari obvezali. V Zvezi Nato, kjer uživamo neke varnostne garancije vnaprej glede na 5. člen pogodbe, čeprav žal na četrtega najraje pozabimo, ki govori najprej o tem, da moramo sami imeti sposobne in dovolj učinkovite predvsem pa primerne sile za boj? Ampak, za mene je odgovorno in verodostojen prispevek k zavezništvu in mednarodnim organizacijam to, da se izpolnjuje svoje zaveze. In potem naprej pišete in pač tukaj ne mislim, da ima to samo štiri oziroma pet, mislim, da Švedska, Nemčija pa še ne dve evropske države, da, tukaj pišete: "Vključenost pomeni tudi sistemsko krepitev politike enakosti." Svojo zunanjo politiko bo Slovenija nadgradila s prvino odločnega udejanjanja feministične zunanje politike. Moje vprašanje na tem mestu, gospa ministrica je, zakaj se meša ideologijo z zunanjo politiko? Zakaj v dokument zunanje politike, kateri je v, lahko rečem, da v 80 procentih napisan tako, da mislim, da mu lahko sledi katerakoli vlada, tudi tista, ki bo prišla za vami, ampak zakaj je potrebno v takšen dokument, ki bi moral, če se navežem na predsednika, ki je na zadnji seji, mislim da, 14. februarja, dejal, da nas gledajo tudi drugi, ta odbor in da je fajn, da smo malo enotni? Jaz mislim, da ta dokument bi morali kazati eno enotnost, vsaj glede na to, da izhaja iz deklaracije, ki mislim, da je bila brez glasu proti v tem parlamentu v času Cerarjeve vlade potrjena. Zakaj je potrebno vnašati ideologijo v dokument, ki govori o naši zunanji politiki? Ali feminizem res pomeni samo prizadevanje za pravice žensk in otrok ali pa gre - in po mojem mnenju gre - pravzaprav za neko ideološko histerijo, povezano z zanikanjem bioloških razlik in utemeljevanjem spola kot socialne kategorije? Zakaj je potrebno na točki, kjer se pač politična pola tako delita, zakaj je potrebno te prvine potem vnašati v takšen dokument?
In nadalje me zanima: Ali to pomeni, da bo slovenska zunanja politika izključevala vse sredinske in konservativne države in izvajala ekstremno levičarsko zunanjo politiko? Ker s takšno ideologijo, s prvinami volk ideologije, to pomeni samo to. Zakaj je potrebno državo politično pozicionirati in nekako opredeljevati v strategiji, ki jaz pravim, da se jo ne piše samo za teh 12 mesecev, v kolikor boste še na Vladi, ampak tudi za naprej, ne glede na to katera vlada bo? Verjetno sestava Vlade ne bo enaka, kot trenutno je. In potem pride vsaka vlada, ki mora spreminjati strategijo, ker je pač prejšnja vlada, prejšnja koalicija vnesla preveč elementov določene ideološkosti. Tisto, kar lahko tudi rečem o tem dokumentu, je, da ta dokument, v bistvu polovico tega dokumenta govori o kompleksni varnostni situaciji, ne, navaja pa množično, množico praznih floskul o evroatlantskem sodelovanju, o prizadevanju in krepitvi varnosti in tako naprej. Se pravi, 1.3 - Varnost posameznika, družbe in države: "Zavezništvo NATO, ustanovljeno na podlagi skupnih vrednot, je ključni okvir za zagotavljanje nacionalne varnosti v Sloveniji". Absolutno se strinjam. "NATO ostaja najučinkovitejša in najboljša oblika ter porok za zagotavljanje evropske in slovenske nacionalne varnosti in obrambe". S tem se še bolj strinjam. "Slovenija je verodostojna in zanesljiva zaveznica, ki prispeva svoj delež k skupni varnosti in obrambi". S tem pa se absolutno ne strinjam. Žal, gospa ministrica, če bi bil to resen dokument, ajde tisto feministično zunanjo politiko še lahko spregledam, pač gre za nek ideološki koncept, ampak da je Slovenija verodostojna in zanesljiva zaveznica. Ki prispeva svoj delež k skupni varnosti in obrambi, to pa, gospa ministrica, žal ne drži. Slovenija prispeva 1,36 odstotka BDP-ja k varnosti in obrambi. Slovenija ne prispeva niti ene srednje bataljonske bojne skupine k skupni varnosti in obrambi. Kljub temu, da smo se že leta 2004 zavezali, da bomo imeli tako 2 odstotka BDP-ja za obrambo kot tudi, da bomo imeli dve srednji bataljonski bojni skupini. Bolj primerno bi bilo, da besedo "je" zamenjate z besedo "bo", ker to upam, da nekoč bo, čeprav bi že morala biti. Da pa trenutno je, pa seveda to ne drži, ker dejstva, to, kar ste tukaj noter napisali, so ravno nasprotna, so ravno nasprotna realnosti. Kajti Slovenija s svojo zunanjo in varnostno politiko ne dela tega, kar ste noter napisali, ampak kvečjemu obratno, pod vašo Vlado Slovenija ruši enotnost, solidarnost in kohezivnost zveze NATO, če samo pogledamo obrambne izdatke in nič drugega ni potrebno, prav nič, dodati. Zavezanost temu, da bomo imeli 2 procenta BDP za obrambo v času, ko nekateri zahtevajo celo 5, šele leta 2030 je neresno in pa neodgovorno do naših zaveznikov, ne. In namesto tega mi sploh ne odreagiramo kljub jasnim političnim signalom, ki prihajajo z druge strani Atlantika. In namesto tega, neke resne obrambno-varnostne politike, še vedno gradimo neke oblake, v oblakih zgrajene neke feministične obrambne sile, če se izrazim z vašim, z vašim ideološkim tonom, z izrazitim, kako bi rekel, biseksualnim karakterjem. Biseksualni karakter pa tukaj pomeni dual use, se pravi dvonamenska raba vojaške opreme. V tej, v tem, v tej zblojenosti feministične zunanje politike lahko rečem, da je to biseksualna vojska, če ima glavne sile, ki so dvonamenske. V Natu nihče ne govori o dvonamenskosti oborožitvene opreme, ne, ker dvonamenska oprema v praksi, pa lahko vprašate kateregakoli generala katerekoli Natove vojske želite, to pomeni nič drugega kot brezzoba vojska. Ker žal Slovenija ima pod to Vlado na obrambno-varnostnem področju, pa tudi marsikatera že prejšnja vlada, smo nasedli. Ne, okej, Nato nas nekaj sili, da nekaj kupimo, če že kupujemo, dajmo kupiti to, da bomo lahko pred slovensko javnostjo opravičili, kupujemo dvonamenskost, kupujemo za naravne in druge nesreče. Slovenija je ena izmed držav, ki je najbolje pripravljena naravne in druge nesreče. Naši gasilci, naša civilna zaščita, naši prostovoljci so odlično opremljeni, vedno bolje so opremljeni, prav je tako. In tudi oprema, ki jo ima vojska, se uporablja, ampak ne more pa biti izgovor za nakup vojaške opreme to, da se kupuje oprema, ki služi za svojo dvonamenskost. In v tem kontekstu je eklatantna laž, da smo verodostojna zaveznica. Dve tretjini držav članic zveze Nato daje 2 odstotka BDP za obrambo. Lansko leto se je to število praktično podvojilo, mi smo pa na predzadnjem mestu. Mi smo na predzadnjem mestu po obrambnih izdatkih in smo praktično najbolj nezanesljiv in neverodostojen partner oziroma lahko to trdim da smo, najbolj nezanesljiv in najbolj nedostojen kar se tiče, kar se tiče zavez pri izpolnjevanju gradnje ciljev zmogljivosti. Se pravi, ne samo, da smo predzadnji kar se tiče obrambnih izdatkov, ampak smo na samem repu pri izgradnji zmogljivosti. Biseksualna pa feministična vojska tukaj nič ne šteje v Zvezi Nato, šteje samo to, ali si ti izpolnil tisto, kar si obljubil ali si izpolnil tisto, kar si podpisal. In 2 odstotka sta preteklost. Pet odstotkov ni realnost, ampak jaz mislim, da na naslednjem vrhu Zveze Nato, če se ne motim, je v Haagu konec pomladi, začetek poletja. Jaz sem prepričan, da bo, da se boste razšli, mislim da na to gre premier, pa zunanji, pa obrambni minister, da se boste razšli z zavezami o 3 procentih. In takrat bi vas prosil, gospa zunanja ministrica, da je predsednik Vlade načelen, in da dvigne roko na tistem panelu in reče, mi tega ne podpiramo, mi se tega ne gremo, mi ne bomo dali 3 odstotkov, ker niti 2 odstotka ne bomo dali. Ker mi pred letom 2030 ne bomo namenili 2 odstotkov, niti da bomo zgradili srednje bataljonske bojne skupine. Ker boxerje, ki bi stali 400 milijonov evrov, je bilo treba pogodbo odpovedati, da se bodo kupovale patrie za 600 milijonov evrov. Res smo prišparali. S tem, da ne vemo, kakšna bo oborožitvena oprema, ne kakšne kupile bodo. Ne, nič. Skratka, ja, glejte, resolucija gospod, ki sedi zraven ministrice govori o tem, da bomo kredibilni partner Zveze Nato, jaz pa govorim zakaj menim, da temu ni tako In jaz ne morem samo reči, mi nismo kredibilni partner, jaz moram povedati zakaj nismo kredibilen partner. Kredibilen partner, nismo za to ker nimamo ne srednje bataljonske bojne skupine, ne izvidniškega bataljona, ker ne izpolnjujemo svojih osnovnih zavez. Če želimo biti kredibilen partner, potrebujemo imeti tri zelene kljukice. Ena je, ena je izdatki za obrambo, ki morajo uresničevati cilj 2 odstotka BDP. Tukaj smo na predzadnjem mestu. Druga je strukturiran obrambni proračun 50-30-20, 50 plače, 30 vzdrževanje, 20 investicije. Tukaj imamo, tukaj imamo zeleno kljukico, ker vsaj to se je naredilo v zadnjih treh letih, da se je nekako spravilo v okvir teh procentov obrambni proračun. Tretja stvar, kjer pa spet nimamo zelene kljukice, pa so cilji zmogljivosti. In šele takrat, ko imaš tri kljukice, lahko napišeš, da je Slovenija verodostojna in zanesljiva zaveznica, ki prispeva svoj delež k skupni varnosti in obrambi. Empirično sem vam dokazal, da to, kar ste zapisali tukaj noter, ne drži. Lahko bi držalo, če bi napisali, da bo, žal pa, žal pa ni.
Zanimivo je, tukaj ste napisali, da bodo prizadevanja s strani Slovenije in pobude za digitalne spremembe. Jaz ne vem kaj tukaj mislite, ampak upam, da ne boste delili izkušnjo, kako se to ne dela in boste govorili kako se deli računalnike. Razen, če boste tiste, ki jih še niste zaradi svoje vladne nesposobnosti uspeli razdeliti, poslali v tujino, pa boste to imeli kot glavno, glavno točko digitalizacije. In ali je zdaj mzz tisti, ki prevzema nase glavni problem digitalizacije. Potem 2.1. - Slovenija je umeščena na stičišče srednje Evrope, Sredozemlja in Alp. Tukaj je že prvi stavek konceptualno zmeden. Vi mešate geopolitične koncepte z geografskimi. Stičišče med Alpami, Sredozemljem in pa Srednjo Evropo nima nič z geopolitiko - to je geostrateška lega. In ne vem kaj si pač tukaj predstavljate?
In čisto na koncu neko, jaz mislim, da je ključno, kar bi moralo biti to, da bi Slovenija svojo odpornost in pa to, kar bo zagovarjala v svoji zunanji politiki, povezovala z vrednotami, na katerih je ta država nastala. Zdaj, če mene vprašate, katere vrednote so to? Je res, da sem bil takrat v plenicah in je lahko, vem samo tisto, kar sem videl, slišal, bral, kar sem se pozanimal, ampak kolegice in kolegi, feminizem zagotovo ni igral nikakršne vloge pri nastajanju samostojne slovenske države. Nobene feministične zunanje politike takrat nismo imeli. Še manj prebujenosti, še manj je ta država nastala na konceptu volk ideologije. Zblojen volk ideologije, dekadentnosti, degeneracije. Vrednote, na podlagi katerih je nastala samostojna in neodvisna Republika Slovenije, pa so pravica narodov do samoodločbe, pravica do suverenosti, prizadevanje za tržno ekonomijo, želja po večstrankarski parlamentarni demokraciji, svoboda varnost in tako naprej. Zdaj pa, ali ta strategija zunanje politike pomeni, da bo Slovenija svojo zunanjo politiko zagovarjala in pa peljala v smeri vrednot, na katerih smo nastali ali pa da bomo svojo zunanjo politiko peljali bolj proti socialističnim in komunističnim sistemom in diktaturam? - to je glavno vprašanje. In vrednote, se pravi, na podlagi katerih vrednot bomo delovali, ker na podlagi tega prostega spisa na eni strani in pa na drugi strani dejanj v realnosti, ki sem jih prej našteval, jaz ne morem razbrati v kakšno smer bomo šli, ker teorija oziroma dokument pravi eno, praksa, ki jo izvajamo, pa povsem drugo?
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovana ministrica, kolegice in kolegi!
Strategija zunanje politike je pač vladni dokument, zato se tudi člani Odbora za zunanjo politiko z njim zgolj seznanjamo, čeprav je vedno dobro imeti v uvidu tudi ustavo, ki pač določa, da zunanjo politiko nekako kreira in usmerja Državni zbor, izvajajo pa jo potem predsednica, predsednik republike, predsednik Vlade, še posebej tudi seveda ministrstvo, ministrica ali minister. Strategijo sem prebral. Sem jo primerjal tudi z nekaterimi prejšnjimi, tudi z deklaracijo slovenske zunanje politike. Razumem to strategijo kot nek krovni akt, v bistvu, nabor nekih zunanjepolitičnih usmeritev, ki pač v skladu s splošnimi usmeritvami, morda vendarle kdaj tudi v skladu s kakšno bolj konkretizirano usmeritvijo bi rekel, ki jih pač oblikuje Državni zbor. Usmerja delovanje prej naštetih deležnikov, ki potem zunanjo politiko pač implementirajo na mednarodni, torej na izvedbeni ravni. Mislim, da se lahko vsi strinjamo, da mora Slovenija kot odgovorna in kredibilna članica mednarodne skupnosti, članica vseh tistih integracij, ki pravzaprav opredeljujejo mednarodno skupnost kaj mednarodna skupnost sploh je, torej Evropska unija, OZN, Nato in tako dalje, izpolnjevati svoje obveznosti in odgovornost. Da tako pač skozi bilateralne kot tudi multilateralne aktivnosti opozarjamo na, podpiramo naše vrednote, kot so človekove pravice, svoboščine, vladavina prava, nujnost spoštovanja načel demokracije, zavzemanje za svetovni mednarodni mir, varnost, trajnostni razvoj in tako naprej. Jaz verjamem, da je bilo pred tvorci te strategije kar nekaj izzivov glede na to, da se pravzaprav ves svet sooča z neko negotovostjo, nepredvidljivostjo že ves čas, kar se kaže v tej razdrobljenosti, neenotnosti pri morda temeljnih in ključnih vprašanjih in razumevanjih dosedanjih paradigem. Vidimo, da se stvari odvijajo zelo čudno, v zelo čudno smer, praktično v mesecu dni je svet postavljen na glavo. Evropi in še marsikomu se obeta očitno neka nova hladna trgovinska vojna z do nedavnimi zavezniki. Mir ni več politična in varnostna kategorija, ampak trgovinska kategorija, da ne rečem branjevska kategorija. Že Evropska unija, kaj šele manjše države članice ali tretje države, pravzaprav ostajajo zunaj, ob strani pri dogovorih in pogovorih o tem, kako si bodo veliki rezali kose nekih držav, pri čemer pa te države nimajo besede in so pravzaprav prepuščene na milost in nemilost posameznikov s predsedniškim mandatom. Jaz ne vem, če je to res svet, ki si ga želimo. Pravimo, da se zgodovina ponavlja. Jaz se strinjam, da se, ker se pač žal iz nje premalo naučimo, da bi te ponovitve pravočasno preprečili. In te prakse so prakse iz začetkov nekega prejšnjega stoletja, pa seveda tudi bistveno starejše iz obdobij, ko so veljali pač drugačni neki mednarodni standardi, kolikor so sploh veljali, kot bi naj veljali sedaj v 21. stoletju. Seveda je prav, da imamo izoblikovano strategijo zunanje politike, si pa ne delam utvar, da bomo lahko manjše države v tej novi konstelacij, novih zavezništvih velikih pač, ki so se morda še do nedavnega zdela nepredstavljiva, da bomo lahko na to vplivali, na razplete konfliktov vplivali. Gotovo je, da imamo svoj glas znotraj Evropske unije, gotovo je, da imamo svoj glas znotraj Organizacije združenih narodov tudi, sploh v letošnjem letu tudi v okviru Varnostnega sveta OZN, ampak tudi Evropska unija ima na tej, da rečem, šahovnici tudi sama kar precej izzivov, kar je pa tudi seveda po svoje razumljivo - povezava 27 držav, vsaka od teh držav, Jaz mislim, da, saj to je človeško konec koncev prvenstveno, notranjepolitično pa sledi vendarle nekim svojim nacionalnim interesom, tudi javnosti v državah članicah te trenutne konflikte drugače dojemajo in doživljajo, čeprav moram na načelni ravni ugotoviti, da Unija ves čas prezentira enotnost pri teh vprašanjih, kar je seveda tudi pozitivno, ampak nas pa očitno dve velesili ne vidita nujno za pogajalsko mizo. Ukrajina pa seveda kliče na pomoč, kar je tudi za razumeti, ampak ta pomoč se lahko ponuja zgolj skozi neke garancije, za katere pa seveda še zdaleč ni kakega posebnega evropskega ali kateregakoli drugega konsenza. Tu si bo pač morala zdaj Unija, jaz mislim, svoj stol pač izboriti. Zdaj strategija, ki je pred nami in ki nekako krovno opredeljuje cilje slovenske zunanje politike, jaz jo razumem točno tako, kot nek krovni akt, ki pa vendarle dopušča neko pragmatičnost in neko fleksibilnost, da bomo lahko tudi mogoče prožneje reagirali na aktualna dogajanja, na dinamiko teh dogajanj, kar boste, kolikor razumem, formulirali v tako imenovanih izvedbenih aktih, ki bodo pa najbrž bolj geoekonomsko, -politično, -vojaško in še kako bolj konkretno in strateško usmerjeni. Sam ocenjujem, da bi morali v prihajajočem kratkoročnem obdobju v času, ko se bodo pač očitno ta ekonomska in gospodarska, gospodarska zavezništva pisala na novo in ko moramo pač kot neka majhna država, ki je v veliki meri odvisna, morda v preveliki meri odvisna od mednarodne trgovinske izmenjave in politike, da bi skratka morali v tem kratkoročnem obdobju nekaj več naporov vložiti v gospodarsko diplomacijo. Ker zdaj vidimo, mirovniška diplomacija se je v tem trenutku skompaktirala na dve osebi. Mi očitno moramo v danih razmerah pogledati nekaj let v prihodnost in že danes narediti, kar se da, da si zagotovimo ali da poiščemo tudi sami neka nova zavezništva, nove partnerje, da iz te, jaz upam, da ne, da se ta izraz ali pa ta definicija ne bo dejansko zgodila, iz te trgovinske vojne izidemo čim bolje. Jasno, seveda, ob vsem ostalem, zavezi k nacionalni, k mednarodni varnosti, k trajnostni politiki, k vladavini prava, v skrbi za zamejce in Slovence po svetu, v javni diplomaciji. To so vsi ti elementi, ki jih navajate v strategiji. Jaz mislim, da je v danih razmerah ena od prioritet lahko krepitev gospodarske diplomacije, tako znotraj Unije kot seveda tudi ali pa morda še bolj v odnosu do tretjih držav, kjer še nismo toliko prisotni in je morda zato tam toliko več tudi nekih priložnosti za nove trgovinske nastope in našo prisotnost. Podpiram recimo udeležbo na letošnjem Expu na Japonskem, zelo, celotna in pacifiška in pa vzhodna Azija bosta tam in prav je, da v teh državah okrepimo zunanje politično in diplomatsko prisotnost, kar lahko seveda odpre kakšna nova vrata našemu gospodarstvu. In v tem kontekstu je izjemno pomembna prezenca v teh državah in v strategiji je ta segment kar visoko, že na drugem mestu, takoj za varnostjo, stabilnostjo in mirom, kar seveda tudi zelo podpiram.
Pri tem poglavju lahko tudi aktivne nastopimo na področju reforme Združenih narodov, kjer mislim, da uživamo nek ugled. Lahko smo aktivnejši, moja pobožna želja od začetka mandata, lahko smo aktivnejši na področju jedrskega razoroževanja in bi lahko, ne glede na naše članstvo v Natu, ne glede na to, da nismo jedrska država ali pa morda ravno zato, smo pa miroljubna država, ki se zaveda, da je jedrsko orožje še edino sredstvo masovnega uničevanja, ki še ni prepovedano, bi lahko skočili na ta vlak pogovorov o tem, če je res kaj na tem, da se že prej omenjena dva predsednika nameravata pogovarjati tudi o tem. Če ne gre seveda tudi za kakšno, za kakšen manever preusmerjanja pozornosti.
Opozarjamo lahko tudi na pomen mednarodne solidarnosti, ki postaja v teh razmerah, ko se nekateri trudijo ta pojem nekako minimizirati ali pa, ko se trudijo normalizirati nasproten narativ, individualnost, samozadostnost, zapiranje meja, ukinjanje razvojnih pomoči, nerazviti umik iz okoljskih in drugih konvencij in tako naprej, ko postaja skratka solidarnost nekaj, kar bi lahko tudi izumrlo. Takemu narativu pač postajamo priča zdaj. Veliki se seveda to mogoče lahko gredo, majhni pač ne, ker razumemo, da smo hudo soodvisni drug od drugega, vsaj majhne države. Naj si bo to v primeru vojn, ki jih običajno zakuhajo veliki, majhni pa moramo potem poskrbeti za begunce, plačevati drage energente in tako naprej. Naj si bo v primeru, bi rekel, naravnih nesreč, ki nas vse prej ali slej doletijo, ko pač majhne države nismo vedno v stanju hitro odpraviti posledic ali zaščititi ljudi. Skratka, jaz podpiram neko uravnoteženo načelno zunanjo politiko, ki bo sledila res doslednemu spoštovanju mednarodnega prava, ki ne bo izključevalna, ki pa bo skozi te prej omenjene izvedbene akte pa vendarle še vedno dovolj pragmatična, dovolj fleksibilna, da bo lahko sledila dinamiki, ki jo pač narekujejo drastične, drastično spremenjene geopolitične in ekonomske in geostrateške razmere v svetu. Hvala lepa.
Ja, zahvaljujem se vsem navzočim za besedo in vse prisotne lepo pozdravljam!
Zdaj, kar se te strategije tiče, bi moral reči, da glede na trenutno situacijo v zunanji politiki na svetu je ta strategija brezpredmetna. Sicer ministrica je govorila, da gre to za moderen dokument, v bistvu je pa zastarel, kajti ne izraža dejanskega stanja, ki se trenutno dogaja v svetu. In prav zato je v tej strategiji zelo veliko kontradiktornosti, tudi v izjavah, ministrica v predstavitvi je ta, govorila je, da gre, da gre za moderen dokument, ki je naravnan dolgoročno, potem pa govori o tem, da se pa geopolitika zelo hitro spreminja. In pravzaprav je v tem težava, da mi ne moremo delati dolgoročne strategije, ker ne vemo kaj nas čaka. Torej, mi danes ne vemo, kaj bo čez štiri, pet, šest let. Če bi kdo rekel, da bo pred štirimi, pet leti, da bo vojna v Ukrajini in tako naprej, da bo prišlo do turističnega napada v Izraelu in da bo potem do teh, vsega tega spopada prišel na Bližnjem vzhodu, noben tega pač ni mogel vedeti in tudi mi v tej strategiji ne moremo vedeti kaj se bo dogajalo in pravzaprav zelo težko dajem neko pozitivno oceno o tem, kar je govorila ministrica, da gre za zelo kompleksno strategijo, ki se je celo dve leti delala, to se je delalo dve leti in usklajevanj, čeprav vem, da usklajevanj ni bilo. Torej 15 strani prostega spisa se je delo dve leti. Torej, to je dokaz nesposobnosti zunanje politike. In kar se tiče tudi samih izhodišč, bom šel kar malo po začetku. Tu navajate, da je seveda Slovenija izvaja samostojno in neodvisno zunanjo politiko v interesu države in njenih državljanov. Da, res, ampak trenutna zunanja politika ni v interesu mene kot državljana. Vi ne izvajate zunanjo politiko v interesu, ne vem, po mojem, kolega Žan ali pa katerihkoli. Dvomim, da izvajate interes zunanje politike v interesu državljanov in državljank Republike Slovenije. Še bolj je samo dejstvo in kontradiktornost je tudi v vsem tem smislu, ki ga navajate, je predvsem torej krepitev oziroma bom kar citiral, torej glede odnosa v Združenih državah Amerike, torej razvoj dobrih prijateljskih, partnerskih in zavezniških odnosov Združenimi državami Amerike ZDA, ki so strateškega pomena, sodi med prednostne naloge slovenske zunanje politike. Zdaj, če je to prednostna naloga, da greš predsedniku države teden, par dni pred volitvami na obisk, delaš kontra enemu izmed kandidatov, ki potem postane predsednik in ga potem, ko je izvoljen, tam nekje iz zasede napadeš na hodniku, kjer celo partnerica prej da roko kot predsednik vlade potem to ni zavezan prednostnih nalog v Združenih državah Amerike. In vsa ta stališča, ki jih trenutno izvaja zunanja politika Slovenije napram temu, kakšna je politika Združenih držav Amerike z novim predsednikom Trumpom, je kontradiktorna.
Zdaj pa mi, spoštovana ministrica, poveste, kako boste strateško prijateljsko zavezniški odnos delovali recimo v odnosu do Izraela. Podpirate UNRVA, medtem ko je dejansko ZDA rekli, da tega več ne bodo financirali. Podpirate, delujete, celo podpirate sankcije proti Izraelu, delujete kontra Izraelu, medtem ko ZDA podpira Izrael. Tudi v drugih zadevah. Zdaj, vi govorite tudi o tem, kako je treba spodbujati nevladne organizacije. Vemo, da se je ustavilo financiranje, Usajda(?), kjer so ugotovili, da denar ne gre v prave roke. Zdaj, jaz upam, da ne boste zunanjo politiko / nerazumljivo/, da boste na pogovor povabili, ne vem, Jaša Jenulla ali pa Niko Kovač, in pa podpirali nevladne organizacije, takšne in drugačne, ki po Afriki iščejo spole in ne vem kaj. Tako da, zunanja politika je zelo resna stvar in ko, vi govorite kako je potrebno torej zunanjo politiko povečati, utrditi mednarodni ugled, na žalost delujete kontradiktorno, ker dejansko ta ugled zmanjšujete. Prav zato, ker izvajamo v svetu neko samostojno solo akcij, ki niso v skladu s politiko Združenih držav Amerike in pa Evropske unije. Zdaj na eni strani govorite v tej, v tem dokumentu, kako moramo enotno nastopati na evropski politiki, delujete pa čisto drugače. Čisto drugače. Ko se je ugotovilo, da so v UNRVA, torej teroristi Hamasa, da ta organizacija podpira teroriste Hamasa in je večina evropskih držav, so rekli, da ustavljajo financiranje, smo mi bili proti. Zdaj ne gre to skupaj. in da bomo podpirali torej tudi odnose z enako mislečimi državami, zdaj mi poveste, katere so to enako misleče države. Zdaj dvomim, da tako kot tu govorite, da bomo še okrepili odnose s Francijo in pa Nemčijo, zdaj dvomim, da Francija pa Nemčija razmišljata o uvedbi sankcij proti Izraelu in tako dalje. In kot je prej kolega Žan govoril, o tem feminizmu in enakosti spolov in tej ideologiji, ki tu noter zavajate. Zdaj veliko potujete po arabskih državah, ne vem, kako vam, kako vi tam zagovarjate enakost spolov in tega? Zdaj, videli smo kar nekaj fotografij, ko ste imeli pokrivalo na glavi. Zakaj niste, ko ste prišli tja, prišli brez pokrivala, bi rekli, glejte, saj smo vsi enakopravni, vsi spoli smo enaki? Poglejte, kaj se dogaja v Iranu, mislim, da so, včeraj sem gledal en posnetek, ko so na smrt obsodili žensko, ker je pač tam snela pokrivalo dol iz glave. Pojdite v Iran, saj pojdite kot država pa zagovarjate enakost spolov. Lahko je to zapisano v dokumentu, drugo pa uresničevati. Seveda se zavedam za to, da smo vsi enakopravni, da imamo enake pravice in enake možnosti, vsekakor, vendar ne govoriti o teh zadevah kako se pač nekaj delamo, mislim, kako se nekaj zavzemamo delamo, pa potem čisto drugo. Tudi tu pišete o daljnosežnih posledicah za interese Slovenije. To bo imelo posledice. Verjemite, posledice se že kažejo. To, kar je, da dvema evropskima poslancema iz Slovenije niso pustili stopiti na izraelska tla - to so že posledice napačne zunanje politike. Upam, da se tega zavedamo? In dejansko s tem zelo, zelo kršimo mednarodni ugled. Sicer za ta dokument smo prej slišali, ne vem, kako je to bilo vse potrebno, koliko je bilo to raznih in takšnih usklajevanj in tako dalje?
Zdaj še, kar je pa bolj pereče, zunanja politika zagovarja nekaj, kar pa Slovenija ne izvaja v lastni državi. Torej, mi ne moremo, mi zdaj imamo dvoličnost. Mi tu govorimo, da se zavzemamo za krepitev vladavine prava. Zdaj pa poglejte, kaj se dogaja v Sloveniji, kje je vladavina prava? Zavzemamo se v zunanji politiki za svobodo medijev, v Sloveniji pa sprejemamo medijski zakon, ki bo izvajal cenzuro in imamo tudi potem to ostro torej, kjer Anuška Delić dela cenzuro na Facebooku, če kdo objavi kontra proti aktualni oblasti. Torej, zdaj ne gre skupaj. Ne moremo za zunaj delovati drugače, kot delujemo v lastni državi? Torej, to ni enotnosti. Mi nimamo enotnega pristopa v zunanji politiki. Na eni strani smo videli sedaj, predsednica države govori tako, predsednik Vlade govori tako, ministrica za zunanje zadeve govori tako - torej, ni usklajenosti. Torej, moramo najprej urediti sami pri sebi, da bomo zunanjo politiko nastopali enotno.
Potem, govorite o pravičnem zelenem prehodu, govorite o boju proti podnebnim spremembam in tako dalje in pa povečanju odnosa s Kitajsko. Zdaj vi ste bili na Kitajskem, me zanima ministrica, kaj vam je povedal, torej predstavniki Kitajske glede zelenega prehoda in boj proti podnebnim spremembam: Ali so vam potrdili, da bodo zaprli vse termoelektrarne in začeli vse na fotovoltaiko in na vetrnic, tako dalje proizvajati električno energijo? Kitajska, ki vsak teden odpre dve termoelektrarni! Torej, tudi to ne drži. Zavzemate se čisto za čisto pitno vodo. Celo imamo vodno diplomacijo, v Ljubljani pa pustimo graditi kanalizacijski cevovod čez pitno vodo, ki ogroža 305000 ljudi. Torej spet ni enotnosti zunanje politike s tem, kar se dogaja v Sloveniji. In jaz seveda upam, da ta vodna diplomacija ni ta digitalna bajalica, ki jo je tako predsednik vlade Združenih narodov tam nagovarja o nekih satelitih, ki bodo napovedovali, kje bo voda in ne bo voda in tako dalje. Seveda predsedniku države ne zamerim, ker tako nima realnega stika z realnostjo, ki živi v svojem svetu, v Instagramu in tako dalje oziroma vlade, predsedniku Vlade. Tako da ta strategija, seveda so znotraj nje določene vsebine in seveda ki se vsi strinjamo, mislim, da smo vsi za mir. Tudi sam ne morem verjeti, da leta 2025 govorimo o vojnah in tako naprej, medtem ko človeštvo dosega vesolja, umetne inteligence in tako dalje, še se mi vedno spopadamo oziroma se celo naš um ni prišel do tega, da bi zavladala neka mir, da še vedno se celo ta problematika stopnjuje, da je vedno več žrtev in tako dalje. Seveda ni sprejemljivo za današnjo moderno družbo, ampak na žalost je pač tako in tega Slovenija ne bo / nerazumljivo/. Seveda moramo držati, se strinjam, svojo držo in svojo politiko aktivno. Mi smo v zunanji politiki dosegli v teh 30, treh desetletjih zelo, zelo veliko. To, da smo polnopravna članica Evropske unije, Nata, da smo v schengenskem območju, da smo v, da imamo enotno valuto in tako dalje, so veliki, so zelo veliki dosegi zunanje politike. In zato smo imeli tudi dober ugled. Žal s takšnimi pristopi, ki ga imamo danes, tega več ni. Kajti to neuglašenost, neuglašenost pri pač predstavniku države je taka, torej ne morete iz neuglašenega klavirja torej zaigrati lepo melodijo, na žalost ne gre. In pravzaprav ta strategija je pravzaprav glede na trenutno situacijo tako kot da bi se odločili, da bomo kupili moderen avtomobil, najbolj sodoben avtomobil, ki nam bo torej omogočal vse nove standarde, v bistvu pa sedaj smo kupili pa zastarelega oldtimerja. Točno tako je ta strategija - ne izraža dejanskega stanja v svetu. Že Evropska unija kot sama je v zunanji politiki pogrnila celi črti, to smo sedaj videli torej, ko sploh ni pri reševanju ukrajinsko-ruskega spora, torej vojne v Ukrajini, se sploh evropske politike ne sprašuje, kako pač kaj Evropska unija misli. Seveda se bo še manj spraševalo glede tega, kaj misli, Slovenijo. Tako da zelo težko podpiram te zadeve, ko tu navajate na eni strani stabilnost za vaše, torej kako bo zunanja politika temeljila na nekih podpiranju nevladnih institucij in tako naprej z združeno politiko Evropske unije. Recimo, tudi če gledamo tudi pri tem recimo, da bo Slovenija sodelovala pri vračanju in reintegraciji migrantov. Zanimivo. Aktualna politika pravzaprav je bila, dela prav drugače; medtem ko določene evropske države zaostrujejo migracijsko politiko, jo mi ne. Poglejte, kaj se je zgodilo sedaj po preobratu v Siriji, torej so evropske države napovedale, da bodo začele poostrovati azilne postopke zoper sirijske državljane. Slovenija temu ni sledila. Seveda to je stvar notranje politike, ampak to mora biti spet usklajeno. Ni morete vi pisati torej v strategiji, da bomo sodelovali pri vračanju in reintegraciji migrantov, medtem pa se število vračil migrantov zmanjšuje iz leta v leto. Kako bomo sodelovali, če dejansko nam bodo, če nam vrnejo več v Slovenijo kot mi vrnemo iz Slovenije? Torej ne gre skupaj. Torej ne vem, kako ste potem to usklajevali z, ne vem, notranjim ministrstvom. Mislim, da niste, ker deluje drugače kot so zapisali v tej strategiji. Mi smo dejansko začeli rušiti ograjo, mi smo delali čisto drugače kot recimo govorite tu glede preprečevanja nedovoljenih migracij. Predsednica države pomilostuje, pomilosti tiste, ki pač vozijo migrante preko meje, na eni strani pa bomo zaostrovali in preprečevali nedovoljene migracije. Torej, ta strategija je res neuglašen klavir in iz te strategije ne bo dobra melodija zunanje politike.
Hvala.
