Začenjam torej 57. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne! Imamo nekaj pooblastila. Najprej obvestilo o odsotnosti namreč od poslanke Anje Bah Žibert. Potem pa pooblastila poslanka Lucija Tacer nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski, poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Andreja Poglajna in poslanec Jurij Lep nadomešča poslanca Teodorja Uraniča. K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, kot je bila določena v sklicu. In zato ostaja enako.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE, NA OBRAVNAVO TEMATIKE PLAČNA REFORMA V PRAKSI.

Zahteva Poslanske skupine Nove Slovenije za sklic nujne seje z dne 26. 3. je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. k tej točki so bili vabljeni v imenu predlagateljev poslanka doktorica Vida Čadonič Špelič, predstavnik Vlade, minister za finance, predstavnik Vlade, se pravi, predsednik Vlade se je opravičil, minister za finance tudi, Ministrstvo za javno upravo. In za uvodno predstavitev zahteve za sklic današnje seje odbora dajem besedo predstavnici predlagatelja, poslanki doktorici Vidi Čadonič Špelič, izvoli.

Spoštovana predsednica, najlepša hvala. Prav vsi lepo pozdravljeni, posebno predstavniki Ministrstva za javno upravo, pa vidim, da je z nami tudi državni sekretar iz ministrstva, o katerem bomo tudi veliko govorili.

Torej, namen tega sklica seje je zelo jasen, tako kot piše tudi v naslovu "Plačna reforma v praksi". Namreč predsednik Vlade je povedal, da je ta plačna reforma prva od plačnih reform, ki je tej Vladi uspela in je tudi ena od temeljnih, poleg zdravstvene reforme. Kajti, gre za poseg v plače. Javnih uslužbencev, ki predstavljajo pravzaprav na eni strani največji servis državljanom, na drugi strani pa tudi predstavljajo velik strošek za državni proračun. Tudi ta plačna reforma naj bi bila težka 1,4 milijarde evrov. In naj bi se seveda razpotegnila od letošnjega leta do leta 28. Predvsem je bil namen te plačne reforme popraviti krivice, narediti za mlade zanimiv plačni sistem in predvsem plačati primerno, da ne rečemo dobro, tiste, brez katerih pravzaprav si več življenja ne moremo in ne znamo predstavljati. Jasno je, da se pogovarjamo o javnih uslužbencih, enih, ki delajo po ministrstvih, torej v pisarnah in tistih drugih, ki jih je več in delajo v javnih zavodih in delajo vsak dan z ljudmi. Jaz se ne bi zdaj opredeljevala, kateri so bolj pomembni, ker so eni in drugi, vendar če si postavimo retorično vprašanje, kaj bi se zgodilo v naši državi, če bi samo za en dan ti javni uslužbenci prenehali delati oziroma hoditi v službo, bi na ministrstvih delo zastalo, medtem pa ko bi v domovih starejših občanov, v zdravstvenem sistemu in v šolskem sistemu pravzaprav življenje zastalo. Zaradi tega je prav, da njihove predloge in opozorila, da ta plačna reforma ni uspela, jemljemo resno. In torej namen Nove Slovenije danes je, da še enkrat slišimo, matično ministrstvo, kje je prišlo mogoče do napak, kajti že v javnosti so člani, ministri vladne koalicije priznali. Pa tudi vemo, da je matično ministrstvo, ki ga jaz sicer zelo cenim in vem, da se trudi, da bi delalo dobro, tudi to ministrstvo je povedalo, da bo moralo nadaljevati s pogajanji z javnimi uslužbenci. Jaz bom mogoče, ker je naslov v praksi, prebrala tudi nekaj nezadovoljstva, o čemer poročajo mediji. Mediji pišejo, da gre za Golobovo plačno nereformo. Torej, da je velik del zaposlenih ravno v teh sistemih, o katerih sem govorila, nezadovoljen oziroma, da je razočaran. Delno je razumeti to razočaranje zaradi tega, ker je bilo pravzaprav vsaj s strani predsednika Vlade veliko obljubljenega, na koncu pa dejansko šteje to, kar ljudje dobijo na koncu meseca na svoji plačilni listi. Vemo, da so bili pilotni projekti tako v zdravstvu kot v socialnem varstvu, vendar kljub temu na primer predstavniki sindikata, kot je gospa Irena Ileši Čujevič, tudi jasno pove, da so potrebna še nova pogajanja. Zato ne bi naštevala vseh drugih anomalij, ki ste jih lahko tako slovenska javnost kot tudi poslanke in poslanci sami prebrali, videli in slišali. Rada bi opozorila torej, da obljubljena plačna reforma pri tistih, katerim je bila namenjena, ni naletela na odobravanje in da niso ljudje z njo zadovoljni. Po eni strani je to razumljivo, kajti plačna reforma se bo razvlekla čez štiri leta, do konca leta 2028. Zato pravzaprav je narejena za neko drugo vlado in denar, ki pa naj bi se zanjo izplačal, bo morala, ne glede na to, katera vlada je, zagotoviti. Zato je zelo pomembno, da bo ta denar šel pravično in pravilno v javni sektor, da bo javni sektor lahko nudil najboljši servis ljudem, kajti zdaj se pogovarjamo, da v javnem sektorju ljudje niso zadovoljni, ker so dobili manj, kot sem rekla oziroma so pričakovali več. In treba bo ljudem povedati, kaj se je v resnici zgodilo in treba jim bo povedati, kdaj bodo dejansko dobili tisto obljubljeno povišico na svojem žiro računu ob koncu ali pa sredi meseca, torej ob izplačilu plače.

Rada bi opozorila, da se mi zdi, da je ravno skupina J, ki je najnižje plačana in je dejansko servis, ne samo ljudem, ampak tudi stroki v posameznih sistemov, bila nekako spregledana. Tako se vidijo oni sami. Zato bi rada prosila, da tej skupini posvetite posebno pozornost. Po drugi strani bi rada opozorila matično ministrstvo, da nas je v Novi Sloveniji zelo začudilo in da so se obrnili na nas ali morda največ name, ker sem dolgoletna javna uslužbenka, posamezni javni uslužbenci, ko so videli v medijih, da so posamezna ministrstva, bom rekla, pretiravala ali pa celo beseda zlorabila sistem nagrajevanja, ki se mu reče povečan obseg dela. Glejte, povečan obseg dela je jasno, z zakonom reguliran. In ga ve, kako se ga lahko izplačuje samo za tista delovna mesta, ki niso zasedena iz potrjenega kadrovskega načrta in za tista delovna mesta, ki so zasedena, pa so javni uslužbenci odsotni zaradi daljše bolniške. Ta denar se sme nameniti za povečan obseg dela. In če na enem ministrstvu skoraj 80 procentov ljudi sprejema povečan obseg dela, na drugem 60, na tretjem 50 in povprečno več kot 30 procentov javnih uslužbencev prejema povečan obseg dela jaz ne morem drugega ugotoviti, da gre ali za namerno zlorabo instituta ali pa za nekompetentno vodenje ministrstev oziroma posameznih delov ministrstev. Eno in drugo ne sodi v javni sektor zaradi tega, ker smo rekli, da je od javnega sektorja pravzaprav odvisno življenje vseh nas vsak dan, saj pravzaprav zagotavlja delovanje državi. Zato si država ne more privoščiti takšnih anomalij. Malo sem poizvedovala tudi po občinah, kjer tudi delajo javni uslužbenci. In tam se povečan obseg dela dejansko izplačuje, s tistimi občinami, s katerimi sem govorila, v skladu z zakonodajo. Mnogo mesecev mine, da ga ne dobi niti en zaposleni. Kadar pa dobijo, pa se točno ve, za katere projekte jih dobijo. Torej, ne želimo si, da bi imeli javni uslužbenci občutek, da so prvorazredni. Tisti, ki delajo na ministrstvih, kjer se dejansko povečan obseg dela izplačuje prekomerno in na občinah, kjer se povečan obseg dela plačuje v skladu z zakonodajo.

In samo še za konec nekaj o povečanem obsegu dela v javnih zavodih, kot so recimo vrtci in domovi starejših občanov. Da, državna sekretarka je zadnjič lepo povedala in verjetno bo tudi danes, da je tudi tam v skladu z zakonom dovoljeno izplačati povečan obseg dela. Vendar se morajo verjetno zelo, zelo strogo držati, da za to uporabijo samo prihranke, o katerih sem prej govorila, kar se pa na ministrstvih dejansko ne dogaja. Kajti, denar za plače je v teh dveh sistemih jasno naravnan, v domovih starejših občanov za nego iz zdravstvene zavarovalnice, vse ostalo pa iz cene, ki jo plačujejo tisti, ki v domovih živijo, torej njihovi oskrbovalci, medtem pa, ko v vrtcih plačujejo starši. Torej, tam si enostavno, tudi če bi hoteli, zaradi pomanjkanja delavcev ne morejo privoščiti povečanega obsega dela, če nimajo prihranjenega denarja. Kajti, če bi hoteli svoje delavce, ki jih nujno rabijo, dejansko več plačati po tem sistemu, bi morali dvigniti cene in to pa seveda bi pomenilo velik poseg v sistem, saj veste kako je s cenami vrtcev, to se dogaja, cene se sprejemajo na občinskih svetih in bi bil tam revolt, veste kako se sprejemajo cene v domovih za starejše? Tudi tam najbrž si noben od direktorjev ne bi upal priti pred svoj svet zavoda in kasneje prositi za dovoljenje matično ministrstvo, če bi navedel kot razlog, da bo povečal plače svojim uslužbencem. Če pa je to možno, bom pa seveda prosila državnega sekretarja, da nam tudi to obrazloži. Kajti težave s kadrom, ki ga dejansko zelo, zelo primanjkuje so vsakodnevne. In še enkrat bom torej tu izpostavila predvsem domove za starejše občane. In zato bi res prosila in naš sklep je tudi tako naravnan, da v roku enega meseca Vlada, seveda matično ministrstvo dejansko poroča o odpravi teh anomalij, o katerih sem govorila in ste jih tudi sami zaznali, in da se ta nov plačni sistem dejansko zastavi tako, da bo odpravil obstoječe anomalije in da bo ljudi nagrajeval po njihovem delu in po njihovi učinkovitosti.

Najlepša hvala.

Hvala.

Naslednji dajem besedo predstavnici Ministrstva za javno upravo, državni sekretarki gospe Mojci Ramšak Pešec, izvolite.

): Hvala lepa. Lep pozdrav, spoštovani poslanci, poslanke in vsi vabljeni.

Jaz moram že na samem začetku poudariti, da nekako ne moremo deliti prepričanja o nezadovoljstvu in nekih negativnih presenečenjih s plačnim sistemom javnega sektorja kot takšnim. Dejstvo je, da prihajajo s strani posameznih okolij, posameznih skupin delovnih mest opozorila, tudi izražena nezadovoljstva, vendar plačni sistem zajema skoraj 190 tisoč zaposlenih, tisoč delodajalcev, preko 5 tisoč različnih delovnih mest je. In na podlagi teh opozoril, ki jih seveda slišimo, analiziramo, tudi stopimo v kontakt s posamezniki, ki nam ta opozorila posredujejo, je težko nekako narediti splošno oceno o nezadovoljstvu zaposlenih v javnem sektorju z novimi plačami. Dobivamo tudi pozitivna sporočila, dobivamo tudi strinjanje, seveda tisti večinoma ne gredo v javnost, tako da se ta malo manj slišijo, ampak zaključek je pa prav gotovo pravi, ki sem ga naredila. Treba je poslušati vsak odziv, vsako opozorilo, tudi če morda ne temelji na popolnoma pravilnih predpostavkah ali pravilnih podatkih, in se pogovoriti s posameznimi skupinami. Da bi pa lahko naredili zaključek o nezadovoljstvu ali nedoseženiormi učinkih reforme plačnega sistema, pa mislim, da je, da ni mogoče narediti takega zaključka.

Glede na to, da govorimo in tudi sam sklic seje govori o plačni reformi, kako se izvaja v praksi, moram ponovno poudariti, kot sem že na komisiji poudarila pretekli teden, da v bistvu sta potekali zadnji dve leti dva procesa sočasno, katera ni bilo nujno, da bi potekala sočasno, ampak sta. Na eni strani dejansko reforma plačnega sistema, tudi o tem smo že razpravljali ali je reforma ali je sprememba ali je posodobitev ali je modernizacija ali je izboljšanje, karkoli se že temu reče, dejstvo je, da je bil sprejet nov plačni zakon, nova plačna sistemska ureditev in v tem smislu govorimo o reformi plačnega sistema, ker je bil plačni sistem javnega sektorja sistemsko spremenjen po našem mnenju in po mnenju večine izboljšan.

Govorimo o novem plačnem zakonu, ki je bil usklajen in usklajevan s sindikati in ki predstavlja in prinaša nekaj bistvenih elementov, po katerih smo prepričani, da bo plačni sistem javnega sektorja tako sedaj kratkoročno kot tudi dolgoročno izboljšan. Ta del plačnega sistema vsebuje tudi novo plačno lestvico, tisto, tisto, o kateri smo večkrat poudarjali, ki govori o tem, da je najnižji plačni razred bil sicer postavljen na vrednost minimalne plače v letu 2024 in v nadaljevanju ima varovalko, da osnovna plača nikogar v javnem sektorju ne bo nižja od minimalne plače. Tu je veliko razprav in morda veliko ne povsem pravilnih pogledov in zaključkov iz tega doprinosa, ki dejansko pomeni veliko. To ne pomeni samo to, da tisti enostavno, ki so imeli do sedaj doplačilo do minimalne plače, in teh v javnem sektorju ni bilo malo, teh je bilo skoraj 30 tisoč, vsi tisti, ki so imeli osnovno plačo določeno do 26. plačnega razreda, to je pa celotna do vključno višje izobrazbe razen kakšna posebna delovna mesta s posebnimi pooblastili v javnem sektorju. To ne pomeni samo to, da bodo ti imeli namesto zdaj do plačila do minimalne plače njihovo plačo na minimalni plači. Ne, na minimalni plači je osnovna plača ostala na približno 3 tisoč zaposlenih od 30 tisoč, vsi ostali so se že v osnovna delovna mesta kot njihove dejanske plače razporedile do vključno 12. plačnega razreda. Se pravi, ti, ki so do sedaj prejemali v javnem sektorju doplačilo do minimalne plače, se je, razen približno 3 tisoč zaposlenim, ki pa so se uvrstili v 2. plačni razred, katerega vrednost je tudi višja kot minimalna plača razporedili do 12. plačnega razreda. To pomeni, da če je to njihova nova osnovna plača, imajo tudi vse dodatke obračunane od te plače. Da ponazorim na primer najbolj enostavna dela v javnem sektorju, za katere se zahteva osnovnošolsko izobraževanje končano, kot je na primer čistilka, če so se do 1. 1. dodatki, vsi dodatki obračunavali od zneska 732 evrov, se po novem dodatki obračunavajo od zneska 1291 evrov. Dejstvo je, da so se te čistilke tudi razporedile. Imamo tudi čistilke, ki so bili do sedaj že v petem razredu pa dejansko se jim to z napredovanjem ni nič poznalo v njihovi plači, ker se je samo ta razlika do minimalne plače zmanjševala. Tako na primer nekdo na delovnem mestu čistilke, ki je bil razporejen že v peti plačni razred, peti plačni razred se je doseglo tam osem, devet, deset let delovne dobe po novem njena osnovna plača 1453 evrov, kar pomeni 175 evrov nad minimalno plačo. Res, da je dobila sedaj 100 evrov nad minimalno plačo, do oktobra bo dobila še teh manjkajočih 75 evrov in to bo njena nova osnovna plača, od katere se bodo obračunavali vsi dodatki, ki se obračunavajo v procentu. Najmanj kar je imajo, vsi imamo dodatek za delovno dobo. Po navadi čistilke delajo tudi v popoldanskem delovnem času, imajo izmensko delo. Tiste, ki delajo v posebnih dejavnostih, ki se izvajajo 24 ur, sedem dni na teden, imajo tudi dodatke za delo v manj ugodnem delovnem času. Se pravi, ta doprinos ni tako majhen. Seveda imamo pa tudi skupino zaposlenih, ki so šele vstopili v javni sektor, ki še niso napredovali, ki so bili sedaj v osnovni plači, v osnovnem plačnem razredu in na teh najbolj enostavnih opravilih tem se dejansko v osnovni plači poveča zdaj to, da se to plačilo odvzame in imajo to polno osnovno plačo v obliki minimalne plače. Osnova za dodatke se tudi njim poveča. Se pravi, gre za te sistemske spremembe, ki v veliki večini prejemnikov minimalne plače pomeni bistveno spremembo že danes. Vse v nadaljevanju bo pa tudi pomenilo vsak učinek napredovanja, povišanje osnovne plače in tako naprej. Vzpostavili smo novo razmerje med plačnimi razredi, s tem da smo inuiteto v javnem sektorju znižali, se pravi, razmerje med plačnimi razredi je 3 procente, ni več 4 procente. Pravila napredovanja smo dali, da se na začetku napreduje hitreje in potem proti koncu kariere počasneje. Tudi uvedli vrsto instrumentov, ki omogočajo povišanje plače. Nekomu, ki vstopa v zaposlitev v javnem sektorju, je bil praviloma do spremembe uvrščen v osnovni plačni razred. S tem so bile velike težave, ker smo težko privabljali že izkušen kvaliteten kader iz zasebnega sektorja v javni sektor. Sedaj je sistem, da ob zaposlitvi lahko delodajalec brez kakršnegakoli soglasja kogarkoli javnega uslužbenca ob zaposlitvi uvrsti v plačni razred, kakršnega bi dosegel, če bi te delovne izkušnje dosegel v javnem sektorju in bi v tem času napredoval. Tudi že zaposlene ali osebe, ki se zaposlijo, pa nimajo ravno veliko delovnih izkušenj lahko pa zdaj pa v določenem omejenem obsegu, to je 10 procentov letno s soglasjem soglasodajalca, ki je isti kot v prejšnjem sistemu uvrščaš v višje plačne razrede. Tudi brez izkušenj lahko ali z nekaj manj izkušnjami, kot bi jih sicer imeli za napredovanje. Se pravi, sam plačni sistem dejansko uvaja inštrumente izboljšave plačnega sistema javnega sektorja za privabljanje mladih ali že uveljavljenih kadrov iz realnega sektorja in tudi možnost boljšega nagrajevanja že zaposlenih. Drugi proces, na katerega pa dejansko prihajajo zdaj ti odzivi, so pa povezani z vrednotenjem delovnih mest v javnem sektorju. To je proces, ki je potekal vzporedno s prenovo oziroma reformo plačnega sistema, ni nujno, da bi potekal, ker ni del plačne reforme. To so pa vrednotenja delovnih mest v kolektivnih pogodbah. Šlo je za pogajanja s sindikati javnega sektorja po stebrih, takrat smo se prvič pogajali po stebrih, se pravi zdravstvo, sociala en steber, šolstvo, znanost, kultura drug steber, državna uprava en steber, potem so bile javne agencije in skladi in vsi ti javni zavodi, ki ne sodijo med prejšnje dejavnosti, pa en steber. Pogajali smo se v okviru dejavnosti, ki vsebinsko nekako so neke primerjave, je možno najti in so se na novo ovrednotila delovna mesta v javnem sektorju, se pravi, uvrščale v plačne razrede. To je pa tako imenovana odprava anomalij, ki je bila večkrat slišana, se pravi, tekom uveljavitve prejšnjega plačnega sistema in pogajanj se je kar pogosto tudi z nekimi ločenimi pogajanji, ki so velikokrat temeljila na nekih napovedih ali že potekajočih stavkah, posamezna delovna mesta v ločenih pogajanjih posebej uvrščalo, dvigovala njihove uvrstitve v plačne razrede in potem je to porušilo nekaj v drugih delih javnega sektorja in prišlo je do situacije, ko je bilo teh parcialnih dogovorov toliko, da je bilo potrebno ta razmerja glede vrednotenja delovnih mest na novo postaviti. In vsi ti odzivi dejansko, ki prihajajo, so povezani z nestrinjanjem z dejansko vrednotenjem delovnih mest v kolektivnih pogodbah, se pravi v pogajalskih procesih s sindikati. Tudi sama plačna reforma, tisti prvi del, se pravi nova zakonska ureditev, posledično seveda tudi reforma uvrstitev v nove plačne razrede, je dejansko do sedaj več ali manj je bila izvedena prva faza reforme, to pomeni prevedba plač iz starega v nov sistem, upoštevaje novo plačno lestvico, upoštevaje nove plačne razrede. To je ob skupnem naporu vseh odgovornih deležnikov v javnem sektorju potekalo dosti brez problemov, brez težav. Bali smo se tega trenutka. Gre le za 190 tisoč javnih uslužbencev, tisoč delodajalcev. Pogajanja so se zaključila sredi novembra, zadeve je bilo treba realizirati na način, da so s 1. januarjem ljudje pridobili pravico do višjih plač. Dobili nismo nobene informacije na ministrstvu, da kdo ne bi dobil januarske plače po novem. Se pravi, vsi so uspeli narediti in prenesti plače iz novega starega v nov sistem. Sedaj pa intenzivno se ukvarjamo z delodajalci, z različnimi združenji, tudi kolega iz Ministrstva za solidarno prihodnost ga bom na koncu prosila, da pove, kako se pa na področju na primer dolgotrajne oskrbe uveljavlja tudi v drugih delih javnega sektorja druga faza reforme, to pa je, da uporabljajo delodajalci te nove inštrumente, ki jih je plačni zakon nov prinesel, za v bistvu reguliranje in za upravljanje s plačami, od možnosti spregleda izobrazbe na podlagi večletnih delovnih izkušenj pri opravljanju določenih del do možnosti razporejanja v višje plačne razrede. Bliža se nam prvič tudi izvedba napredovanja v višje plačne razrede po novem sistemu, ki bo sedaj potekalo dvakrat letno, se bodo preverjali pogoji za napredovanje. Se pravi, zdaj gremo pa v to drugo fazo, ko ne samo, da so se plače prevedle, zdaj se bodo pa lahko tudi z njimi upravljalo in, in uporabljajo vse te nove inštitute. Tisto morda, kar povzroča tudi nezadovoljstvo oziroma te odzive, ki prihajajo, je tudi dejstvo, da se plače dvigujejo postopoma, po tranšah. Morda so pričakovanja in tudi tisto, s katerimi sem jaz osebno govorila, tudi s posamezniki, ki so želeli povedati ministrstvu ali ministru ali meni svoje nestrinjanje, je bilo predvsem to, ja, če bi dobili ta končni znesek, to novo vrednost v celoti, to bi bilo to, ti delčki nas pa motijo, a ne, ampak treba je razumeti, da milijardo 400 dati povečane stroške za plače zaposlenih v javnem sektorju ni tako malo znesek. Tisti, ki nas sprašujejo ali je to javnofinančno vzdržno, seveda smo tudi mi na to ves čas pazili. Veste, da je bil vodja pogajalskega procesa, vodja vladne pogajalske skupine minister za finance, s katerimi je opravil ogromno delo in je bila izredno dobro, da je minister za finance ves čas sodeloval na pogajanjih kot neki krovni varuh javnofinančne vzdržnosti. In seveda verjemite, da nas tudi Evropska komisija ves čas sprašuje o tem in smo ji tudi vse dokaze v smislu dolgoročne finančne, javnofinančne vzdržnosti poslali.

Plačna skupina J, tista, ki je bila večkrat izpostavljena. in ta posebni vladni projekt, ki je veljal za zdravstvo in socialo. Do vstopa v plačni sistem sta veljala dva posebna vladna projekta v smislu možnosti državnega financiranja iz državnega proračuna, posebne delovne uspešnosti v posameznih delih javnega sektorja. Eno so bila tako imenovana plačna skupina J, to so podporne in spremljajoče dejavnosti, nenosilne v zdravstvu in sociali. Ta projekt se je vzpostavil približno dve, dve leti pa pol nazaj in je že v svojem bistvu bil vzpostavljen za prehodni čas do uveljavitve novega plačnega sistema in novega vrednotenja delovnih mest. Se pravi, nič se ne ukinjalo, že v samem začetku je bilo predvideno, da se premosti to do višjih plač v novem plačnem sistemu. In sedaj so seveda ti posamezniki, ki so bili vključeni v ta sistem, te višje plače dobili. Prva tranša je nekje pokrila to delovno uspešnost, ki je bila teh 100 evrov - morda, pri katerem ni, druga tranša zagotovo bo. Ampak dejstvo pa je, da če pogledamo poenostavljeno na ta vladni projekt, so dejansko ti kolegi, ki so bili vključeni v ta projekt na področju zdravstva in sociale dve leti prejemali prej višje plače, katerih so potem bile sistemsko sedaj urejene, da te plače dobivajo. Ni bilo mišljeno, da bi v bistvu nove plače plus to še dobili. Že v samem štartu je bilo predvideno, da v bistvu dobijo prej. Tudi skupina ljudi, ki je bila izbrana, tudi skupina ljudi, ki je bila izbrana. Je v javnem sektorju povzročalo težave, ne samo v drugih delih javnega sektorja, celo v istih delodajalcih, na primer v domovih za starejše občane. To so bila spremljajoča delovna mesta, nepodporna. Negovalni kader, kot so bili bolničarji, kot so bile medicinske sestre, niso bili vključeni, pa so enako, imeli izredno nizke plače. Po drugem delu imamo pa te profile, ki so bili vključeni v ta projekt, ali kuharji ali snažilke ali vzdrževalci. Tudi v drugih delih javnega sektorja na popolnoma enakih delovnih mestih pa tudi niso bili vključeni v ta projekt. Tako da je ta projekt tekom pogajanj povzročal in tudi v praksi velike težave.

Poseben ta vladni projekt je bil tudi za prebroditev tega obdobja do višjih plač za pravosodne policiste v zaporih. Tam vidite, da se je s temi novimi plačami nekako spravilo v nov sistem te pravosodne policiste. Tisti odziv, ki je bil dan, je bil v bistvu, preden so nove obračun plač sploh dobili, ko so za obračun plač dobili vidite, da so se zadeve nekako pomirile. To je posebna vrsta delovne uspešnosti, kjer se tudi dodaten denar zagotovi. Veste, da smo imeli tudi stavko upravnih enot. Tudi tam so nekako želeli, da uvedemo ta posebni vladni projekt, pa smo rekli, saj v bistvu povečan obseg dela, glede na to, da so kadrovske težave tudi na upravnih enotah bile, so ti prihranki in s tem možnost za delitev povečanega obsega dela te posebne delovne uspešnosti, ki temelji na tem, da so ljudje preobremenjeni tudi iz rednega dela. In kaj smo na upravnih enotah v bistvu dogovorili in stavko zaključili? Dogovorili smo se, da so se postavila enotna pravila, kako se ta povečan obseg dela iz prihrankov deli. In to poteka naprej. Tudi v vseh teh javnih zavodih, tudi v DSO, tudi v vrtcih, seveda so te cene naravnane tudi na način, ker imajo normative in standarde, da je toliko in toliko ljudi zaposlenih. Zdaj, če nekdo gre na bolniško dolgotrajno, če gre na porodniško, če ne oddajajo se odpovedi in novih ljudi ne dobijo te plače, tudi v okviru cene storitve ostajajo ta sredstva, tako da prihranki, nekaj zagotovo jih je. Na področju dolgotrajne oskrbe bo kolega pojasnil. V letošnjem letu, dokler ne bo se zbralo zadosti sredstev za financiranje dolgotrajne oskrbe iz posebnega prispevka je zagotovljeno tudi financiranje višjih plač iz državnega proračuna. Seveda razumemo, verjemite, da razumemo in se pogovarjamo z vsemi, ki nam izkažejo nezadovoljstvo. Zato smo sedeli in sodelujemo s pravosodnimi policisti in sindikati, z DSO s konkretnim DSO, ki se je oglašal z gospo, komuniciramo, ji pojasnjujemo. Tudi stanje tam morda ni takšno, kot je bila predstavljeno v javnosti. Polovica je dobila manj plače januarja kot decembra. Ta primerjava januarske plače in decembrske plače na splošno povzroča težave. Januarske plače so praviloma vedno nižje, kot plače za december. Zakaj? Prvič, januarja, decembra, praviloma povsod v javnem sektorju, ki deluje v neenakomernem delovnem času, to so pa dejavnosti, ki 24 ur opravljajo svojo dejavnost, izteče referenčno obdobje, v katerem je potrebno te ure v okviru neenakomernega delovnega časa izravnati. Kar pomeni, da po koncu referenčnega obdobja, bodisi je to šest mesecev ali štiri mesece, v vsakem primeru izteče ta štiri ali šest mesecev konec leta, je potrebno vse viške ur izplačati kot nadure. In teh nadur je bilo v tem konkretnem DSO veliko. Ampak tisto, kar sem hotela na začetku reči, tudi če upoštevamo vse to v DSO je bilo, mislim, da, 37 od 91 zaposlenih dobilo nižjo plačo. Ampak večinoma je šlo pa na to, da so imeli nadure izplačane. V decembru se je izplačalo, v januarju za december se je izplačala tudi trimesečna redna delovna uspešnost, ki je seveda januarja ni, ker se na tri mesece izplačuje. Tisti, ki so bili v januarju odsotni in so dobili nadomestilo plače, so dobili plačo še v osnovo decembrsko, se pravi po starem nižjo osnovo. Tudi so bile na primer v januarju odsotnosti bolniške, ki v decembru jih ni bilo, to je bil konkretni primer gospe in seveda, če je bolniška 80 procentna plača, ni sto, vse te kombinacije so povzročile, da te primerjave januarskih in decembrskih plač je težko ocenjevati kot rezultat plačnega sistema. Je seveda res tudi tega posebnega vladnega projekta v DSO jih ni bilo več, se je pa bila možnost in tudi dejansko se je pa izplačevalo reden povečan obseg dela. Tu vsi naši podatki kažejo, tudi v konkretnem DSO, morda v manjšem znesku, kot je bil prej po projektu, ampak se je izplačevalo. Tako da, mi vse analiziramo, vse pogledamo, dejstvo je tisto, kar sem vam rekla, da imamo ves čas vzpostavljen in tudi dogovorjen s sindikati posebno delovno skupino, ki jo vodi kolega generalni direktor Pogačar, notri so predstavniki našega ministrstva, po potrebi se vključijo še drugo ministrstvo in sindikati, ker ves čas spremlja, kako se implementacija plačnega sistema v praksi pojavlja. To se pravi, da ves čas spremljamo, ne morem reči, da smo ugotavljali že anomalije, posamezni primeri se izpostavljajo in danes imamo tudi že sklicano nadaljevanje pogajanj s sindikati javnega sektorja, kjer bomo obravnavali poročilo te delovne skupine, skupaj ugotovili edino skupaj s sindikati, kjer smo ta plačni sistem dogovorili, s pogajanji kolektivne pogodbe, lahko tudi skupaj s sindikati ugotovimo, ali je morda res kaj narobe. V temle trenutku je težko reči, da je karkoli narobe ali je karkoli problem, ki bi ga bilo potrebno premostiti vsaj začasno, da se te tranše oziroma ta povečanja v celoti izplačajo. Vse to bomo danes govorili s sindikati. S sindikati moramo dogovoriti tudi še kriterije in merila za variabilno nagrajevanje, ker to ni bilo možno dogovoriti, ker gre za dosti zahtevno materijo za cel javni sektor v okviru prejšnjih pogajanj in zato smo variabilno nagrajevanje ta povečan obseg dela in redno delovno uspešnost se v letošnjem letu izključuje še po starem in to bomo danes s sindikati dogovorili, da začnemo pogajanja, da do konca leta izpogajamo, poleg poročila, kaj delovna skupina, ki spremlja / nerazumljivo/ plačnega sistema, ugotavlja in nam bo sigurno predstavila določene teme, katere kot delovna skupina predlaga, da se o njej pogovorimo na centralnih pogajanjih ali da morda delovna skupina pridobi kakšen mandat, da predlaga možne rešitve, o tem se bomo pa potem s sindikati pogovorili.

Povečan obseg dela, ki je bil izpostavljen, tukaj so izpostavljeni podatki zgolj za en mesec in to je november 2024. Če govorimo o novem plačnem sistemu. Mi smo šli pogledat izplačilo povečanega obseg dela v javnem sektorju za januar 2025, se pravi, v novem plačnem sistemu, kjer so pa podatki seveda bistveno drugačni. Če pogledamo te uradnike v državni upravi, v pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti, je približno 25 procentov zaposlenih dobilo izplačilo povečanega obsega dela, ki pa seveda je možno do 20 procentov, to ne gre vsaj za 20 procentov, medtem ko bivša plačna skupina J, to je ta strokovno tehnični kader v upravi, je dobilo jih 31 procentov povečan obseg dela, se pravi, se posveča pozornost tem spremljajočim, tudi na ravni posameznega organa. Tudi če pogledamo to plačno skupino F, se pravi, zdravstvo, a ne sociala so strokovni delavci približno 16 procentov jih je dobilo povečan obseg dela, medtem ko podporne, spremljajoča delovna mesta 22. Se pravi, tisti mesec, ki se izpostavlja, je bil pač mesec november. Mi gledamo sedaj plačni sistem naprej in ti podatki, zagotovo so se zadeve prerazporedile. Tudi govoriti, veste, da je bila, da je to izigravanje ali kako smo že rekli, zloraba inštituta ali morda celo nezakonita raba inštituta po ministrstvih, ki so tako velike procente določen mesec zaposleni dobili, je težko reči, težko je na ta način reči, ker dejstvo je, da imamo odsotnosti tudi po ministrstvih, tako bolniške, porodniške. Kot nezasedena delovna mesta. In sedaj je stvar neposrednega vodja, kako to delo, ki ga je treba opraviti, pa se posamezniki odsotnosti razdeli, ali to naloži posameznim delavcem in jih nagradi ali porazdeli med vse ostale v posameznih / nerazumljivo/ enotah, in če je ta razdelitev na več zaposlenih, seveda je potem tudi procent, ki so vključeni v ta povečan obseg dela zaradi manjkajočih delavcev, večji. To mislim, da sem, kar se tiče teh glavnih zadev poudarila.

Zdaj, predsedujoča, če dovolite, morda bi še kolega iz Ministrstva solidarno prihodnost poudaril. Kaj se dogaja na področju domov za starejše občane in dolgotrajne oskrbe na splošno, kakšne ukrepe in aktivnosti skupaj z javnimi zavodi izvajajo.

Ja, najlepša hvala za to zelo izčrpno predstavitev. Hvala.

In zdaj dajem besedo doktorju Luki Omladiču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za solidarno prihodnost, izvolite.

Najlepša hvala.

Naj za začetek še tudi jaz podčrtam, torej da povišanje plač zaradi plačne reforme in pač povišanje plač, ki sledi iz uporabe novih inštrumentov plačnega zakona, ne bo bremenilo oskrbnin uporabnikov domov za starejše, ampak ga krijemo iz državnega proračuna. To je tisto, kar je treba poudariti. Zdaj pa, če dovolite, eno kratko ozadje je morda vseeno treba pač tukaj podati. Namreč preden, preden je ta Vlada uveljavila Zakon o dolgotrajni oskrbi, so dejansko vsi izdatki oskrbe v domovih za starejše, razen zdravstvene nege torej, bremenili uporabnike, bremenili njihove žepe, bremenili oskrbnine; če so se povečali stroški dela, bilo kaj, je to bilo plačano iz zasebnih, zasebnih žepov uporabnikov. Odkar smo uveljavili zakon o dolgotrajni oskrbi, prihajamo v nek bistveno drugačen način financiranja dolgotrajne oskrbe, bistveno drugačno obračunavanje stroškov tudi v domovih za starejše. In ko bo ta prehod na novi sistem v letošnjem letu izpeljan, to pomeni decembra letos, bodo uporabniki domov za starejše pravzaprav plačevali v domovih za starejše samo še stroške pa izdatke za prehrano in bivanje, ne pa več tudi za oskrbo, kar pomeni, da bo neka gospa, ki je do sedaj recimo plačevala 1500 evrov, zdaj plačevala samo še tisto, ne, približno zasidrano ceno prehrane in bivanja okoli 700 evrov, ne glede na to, kako zahtevno stopnjo oskrbe bo imela. To pomeni, bistveno se bodo znižali stroški za uporabnike v domovih za starejše in prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo omogočil vzpostavitev zavarovalne blagajne za dolgotrajno oskrbo, bo pač steber, ki bo pač to prenesel na zavarovanje. V vmesnem času, torej do decembra letošnjega leta, pa smo z Zakonom o dolgotrajni oskrbi tudi zagotovili, da dodatne obremenitve, ki nastanejo pri ceni oskrbnine zaradi povečanja stroškov plač v prejšnjih pogajanjih pa tudi v teh, da so krite iz državnega proračuna. In poslanci ste decembra lanskega leta sprejeli amandma k 125. členu Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki zelo jasno pravi, da dodatni stroški dela, ki nastanejo zaradi uveljavitve plačne reforme in ki so posledica tudi uveljavitve zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, torej vseh inštrumentov, o katerih je kolegica državna govorila, so pokriti iz državnega proračuna, in to tako za domove za starejše kot tudi za izvajalce pomoči na domu. Še enkrat, ta 125. člen, ki ste ga sprejeli, torej omogoča, da zvišanje plač ne bo bremenilo oskrbnin in da bodo lahko direktorice, direktorji domov za starejše uporabljali vse nove inštrumente novega plačnega zakona za zvišanje plač in tudi to ne bo bremenilo oskrbnin, ampak bo tudi to pokrito do decembra letošnjega leta iz državnega proračuna. Decembra letošnjega leta pa dokončno preidemo na nov sistem financiranja dolgotrajne oskrbe iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ko pa bo, bi rekel, to v celoti pokrito iz zavarovanja. In to smo tudi na pogajanjih večkrat s sindikati pač izpostavili. Sindikati so od nas, bi rekel, zahtevali zagotovila, da v novem sistemu financiranja dolgotrajne oskrbe so v tem vključeni vsi stroški dela, se pravi zavarovanje za dolgotrajno oskrbo krije vse stroške dela, kakršni so.

Mogoče bi dodal za konec samo še to, da. Ja, res, v recimo ocena približno 13 tisoč zaposlenih je v domovih za starejše in tukaj je bilo, v določenih primerih je bilo dejansko tudi, tudi do polovica delavk je bilo lahko pod minimalno plačo pred novim plačnim zakonom. Kaj je to pomenilo, to je dejansko pomenilo, da vsako napredovanje, ki ga je delavka imela, je šlo, mislim, praktično v nič, kajne? To pomeni za tako rekoč tretjino do polovico delavcev napredovanja de facto niso obstajale oziroma se de facto niso poznala na njihovih plačah, kajne, to je neka velika nepravilnost no ali pa, če hočete tudi nepravičnost, ki smo jo z novim plačnim zakonom v bistvu odpravili s tem sistemom, da nihče ni pod minimalno plačo. Torej tista stara napredovanja, ki jih ljudje niso bili deležni in vsa nova napredovanja, ki jih bodo delavke dosegle, bodo sedaj, od sedaj naprej, dejansko se poznala na njihovih plačah in to je, to je zelo pomembno, je pa to nek proces. Hvala.

Hvala lepa.

Ja, smo zaključili prvi del in prehajamo na razpravo članic in članov odbora.

Preden dam besedo naprej poslankam in poslancem, še pooblastilo: poslanka doktorica Tatjana Greif nadomešča poslanko Natašo Sukič in prva je prijavljena poslanka Janja Sluga, izvoli.

Aha, zdaj pa bo.

Najlepša hvala, predsednica.

Jaz moram reči, da sem izjemno zadovoljna, da smo dobili še danes enkrat priložnost, da se tako zelo izčrpno, kot je bilo zdaj v uvodu s strani obeh predstavnikov Vlade, v bistvu poroča ljudem, pa očitno je potrebno poročati tudi opoziciji, kako veliki koraki so bili narejeni s to reformo in če ves čas poslušamo, da to v bistvu sploh ni reforma, to je kar nekaj, po mnenju opozicije, ne, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše: "Reforma je sprememba, je spreminjanje sistema in ureditve česa, pa tudi prenova." In potem vas vprašam, kaj drugega je to, kar smo dobili z novim plačnim sistemom, kot reforma in to reforma, ki so jo ljudje čakali trideset let. Veste, da ves čas poslušamo v bistvu neke očitke, kako je nepravičen ta sistem, kako je ena skupina v bistvu deprivilegirana, pa druga depriviligirana, ampak dejstvo je, da se je zadnja ta tovrstna sprememba zgodila v letu 2008 in tudi že takrat v nekih okvirih, ki so bili v takratnem času možni, mogoči in izvedljivi, ampak dejansko stanje se seveda ves čas spreminja, razmere na trgu dela se spreminjajo, razmere v javnem sektorju in v realnem sektorju se spreminjajo in seveda se mora sistem na to odzivati. Pričakovali bi, glede na glasnost opozicije, da bi se sistem odzval že mnogo prej, pa se ni oziroma še celo slabše, odzival se je parcialno z gašenjem požarov samo na tistih točkah, kjer je najbolj gorelo. In to je povzročilo to, o čemer zdaj mi poslušamo danes, da smo seveda krivi za vsa ta nesorazmerja, za vse te nepravilnosti ali pa nepravičnosti, ki jih doživljajo posamezne plačne skupine ali pa podskupine. In v resnici nihče ne prizna, da je to, kar je danes na mizah in o čemer se pogovarjamo, v resnici sanacija vseh preteklih napak, vaših vlad, predlagatelji, vaših vlad.

Ta vlada je zagrizla v to kislo jabolko, se pogajala s sindikati dve leti se tudi uspešno izpogajala, uspešno uvedla nov sistem brez kakršnihkoli večjih pretresov, brez kakršnihkoli večjih pretresov in naslovila vse tisto, kar so bili vsa ta pretekla leta vaši očitki: bolj pravično nad minimalno plačo, večji variabilni del, striktna pravila za nagrajevanje, pravičnejše nagrajevanje, napredovanje, ki se bo dejansko poznalo v žepih tistih, ki so na najnižjih plačah, ki se bo dejansko poznalo. Še enkrat ponavljam številko. Mi imamo v tej državi 190000 javnih uslužbencev, še celo nekaj več, 190000. V medijih ali pa s strani opozicije ne morem reči, kaj je bilo prej, ali je najprej opozicija to spravila v medije, pa potem sklicala sejo, pa se sklicevala na to, kaj mediji poročajo, ali je bilo obratno - ne, ne moreš natančno definirati. Tako da, 190000 javnih uslužbencev imamo v tej državi in teh par primerov so zdaj po vaše podlaga ali pa ja, podlaga za trditev, da je vse slabo in da nič ne funkcionira in da tisto, kar je bilo sprejeto ni v redu. Mi smo tudi na podlagi tega sklica pridobili seveda anonimizirane podatke o teh plačah, ki jih izpostavljate in ugotovili tudi sami natančno to, kar je izpostavila državna sekretarka torej, neprimerljivi so podatki za plače v decembru in januarju, zaradi izplačanih nadur, zaradi bolniških, zaradi posebnih vladnih projektov, ki so bili že v štartu namenjeni, da bodo veljali zgolj in samo do decembra. In tisto, kar se mi zdi še posebej pomembno poudariti je točno to, kar je bilo tudi že povedano, ampak je treba podčrtati. Nekateri javni uslužbenci so bili, zaradi tega, ker so bili tako podplačani že dve leti prej deležni posebnega vladnega projekta in so dejansko dobili pravico do višje plače že dve leti pred vsemi ostalimi, ker je bilo to nujno in je bilo to potrebno. In zdaj govoriti o tem, da z novim letom niso dobili nič večje plače, to je enostavno laž. Če primerjamo plačni razred pred to privedbo, novo in po njej, lahko ugotovimo - kaj? -, da je nekdo, ki je bil prej v osmem plačnem razredu, prejemal osnovno plačo 625,94 evra. In veste koliko je njegova osnovna plača po novem? Njegova osnovna plača po novem je 1253,90. Najbolj očitna je ta razlika tam nekje okrog 20. razreda. Če pogledamo 22. plačni razred, ki je bil v bistvu že pred prevedbo nek tak plačni razred, v katerem je bilo kar zelo veliko javnih uslužbencev in so imeli osnovno plačo 1083,94 evra, imajo ti zdaj po preverbi 1411,28 evra. Jaz mislim, da ta razlika je več kot očitna. Trditi, da so dobili nižjo plačo, je laž, laž. Ne, vi lažete. Da ne bo kakšne pomote, ljudje ne lažejo. Z ljudmi se je delovna skupina, z vsakim primerom posebej se zdaj ukvarja, ta delovna skupina, ki jo je vlada ustanovila in se posveti vsakemu primeru posebej, če kdo opozori, da je dobil manj in se tudi razčisti, zakaj je dobil manj. In če bi se slučajno kje izkazalo, pa mislim, da se doslej še ni, da je dejansko nekdo dobil osnovne plače manj - da ne boste spet zavajali, osnovne plače manj, državna sekretarka je povedala kakšno je bilo izplačilo za decembrsko pa za januarsko plačo in zakaj je ta razlika v višinah - mi se zdaj seveda pogovarjamo o osnovni plači, ker se o drugem ne moremo, ker ostalo ni primerljivo, ampak ljudje ne lažejo, lažete vi. In naj še enkrat opozorim, da je šest tranš, v katerih se bo to povečanje plač po novem sistemu ljudem poznalo. Pri čemer se tistim z najnižjimi plačami že nekako 50 procentov okvirno povišanja dobi v letošnjem letu in tistim z višjimi plačami kasneje, kar je tudi pravično. Tisti z nižjimi plačami bodo v letošnjem letu dobili bistveno večje povišanje kot ostali. Prvi obrok je bil, kot je bilo rečeno, že z januarjem, drugi obrok povečanja plače sledi v oktobru letos, potem v juniju prihodnje leto in decembru prihodnje leto, potem julija 2027 in še januarja 2028, ko bo dokončno pridobljena ta celotna višja plača po nekih okvirnih izračunih približno v povprečju 400 evrov oziroma približno 22 odstotkov. Zdaj govorimo seveda o povprečju, ker drugače niti ne moremo govoriti. In kot je bilo rečeno, vrednost te reforme je približno 1,4 milijarde evrov, kjer pa je tudi bilo zelo pazljivo preračunano, kako bo to prenesel naš finančni sistem oziroma proračun. In kot sem že povedala, prinaša tudi neka bistveno boljša orodja za nagrajevanje zaposlenih, na katera smo opozarjali ves čas vsi skupaj in smo, kolikor sem jaz zaznala v naših razpravah, se vedno strinjali, da je premalo variabilnega dela, da imajo predstojniki premalo orodij s katerimi lahko nagrajujejo zaposlene in to se tudi sedaj spreminja. Tisto, kar je pa bistveno pa je, sledenje inflaciji. Sistem je naravnan tako, da četudi se s sindikati v prihodnje ne bo doseglo dogovora, bodo plače sledile v 80 procentov inflacije. Torej inflacija teh plač ne bo več pojedla, tako kot jih je v preteklosti, ampak se bodo plače tudi dvigovale.

In zdaj, kar se tiče dela te Vlade, je bilo rečeno s strani predlagateljice, da je treba ljudem povedati, kaj se je v resnici zgodilo. Jaz res predlagam, da povemo, kaj se je v resnici zgodilo. Zgodilo se je to, da je Vlada doktor Goloba s 1. oktobrom, to je po nastopu vlade s 1. oktobrom 2022 dvignila vrednosti plačnih razredov za 4 in pol odstotka, za 4 in pol odstotka. 1. aprila 2023 pa so vsi javni uslužbenci pridobili dodatno še en plačni razred, kar predstavlja še dodaten dvig za 4 odstotke. Potem se je pa 1. junija 2024 še uskladila vrednost plačnih razredov, in sicer za 3,36 odstotka. Skupaj, če seštejete, ni matematično zelo zahtevna operacija 12,33 odstotka. Torej, je ta vlada od nastopa mandata 1. junija 2022 do konca leta 2024 zaposlenim v javnem sektorju dvignila plače za 12,33 odstotka. Med tem časom je inflacija znašala 11,1 odstotek, da se razumemo. Torej, se je vrednost plačnih razredov v tem času zvišala za 8 odstotkov in je nominalno v bistvu presegla višino plačnih razredov iz leta 2008, kar prej ni. To je moj poudarek, torej prej ni. To pomeni, da so zaposleni v času te vlade v javnem sektorju dejansko imeli, realno, če gledamo, rast plač, s tem pa tudi dvig kupne moči. Ampak ta procent, o katerem govorim, torej teh 12,33 odstotka še ne vključuje plačne reforme, ki se je začela pa letos in s katero bodo pridobili, kot sem že prej povedala, dodatnih 22 odstotkov oziroma približno 400 evrov bruto višje osnovne plače. Pa dajmo pogledati potem za primerjavo, recimo druga Janševa vlada v letih 12 in 13 je znižala, znižala vrednost plačnih razredov za 8 odstotkov. To torej pomeni, da je v času tiste vlade prišlo do znižanja realne kupne moči zaposlenih, v istem plačnem razredu, da se razumemo, zdaj ne govorim o različnih, torej v istem plačnem razredu se je realna kupna moč zaposlenih v času Janševe vlade v letih 2012 in 2013 znižala za 11,6 odstotka. V času tretje vlade Janševe je prišlo do zmanjšanja realne kupne moči zaposlenih za 9,5 odstotka. Zmanjšanja se zdaj pogovarjamo, da ne bo kakšne pomote, da je bilo zvišanje. Zmanjšanje. In pred dvigom plačnih razredov je v resnici inflacija zmanjšala kupno moč teh plačnih razredov za več kot četrtino, za 26,8 odstotka. Toliko o tem, kako so te vlade skrbele za zaposlene v javnem sektorju. Torej, in še en podatek, ki je zelo zanimiv, vrednost plačnega razreda je bila ob nastopu te Vlade, ob nastopu Vlade doktor Goloba za 6,7 odstotkov nižja kot leta 2008. Leta 2022 je bila vrednost plačnega razreda nominalno za 6,7 odstotkov nižja kot leta 2008. To pomeni, da je bila kupna moč ljudi, ki so te plače prejemali, za tretjino nižja kot leta 2008. To so te številke. In mi danes sklicujemo take seje rekoč, kako ta Vlada dela slabo. In s to reformo je prvič prišlo do situacije, da je vrednost najnižjega razreda, v katerega je nek javni uslužbenec lahko razvrščen, višja od minimalne plače, kar smo danes že povedali, pa vidim, da je potrebno povedati še enkrat ali pa še desetkrat. Torej nihče več v javnem sektorju danes nima osnovne bruto plače nižje od minimalne plače, nihče več ne bo napredoval, ne da bi se mu to na plači tudi poznalo, kar upam, da se strinjamo, da je prav. In še enkrat poudarjam, da je ta Vlada poskrbela tudi, da bodo plače zaposlenih v javnem sektorju rasle hitreje od inflacije, da se bo kupna moč realno povečevala. Ta Vlada je v resnici tudi prva, ki je sistematično naslovila tudi problem neusklajevanja vrednosti plačnih razredov. Imamo vlade, ki, sem že prej povedala, niso niti dvignile, kaj šele, kaj šele da bi karkoli usklajevale avtomatično, pač pa so celo nižale vrednost plačnih razredov. In to se bo zdaj, kot rečeno, tudi spremenilo.

Seveda med tem, ko se vse to dogaja in ko vse te številke nikakor ne lažejo, pa sedimo na takih sejah, kjer opozicija seveda na podlagi nekih posameznih primerov, ki niti niso resnični, so zavajajoči ali pa se jih prikaže drugače kakršni so v resnici, delajo vse, da bi ljudi prepričali, kako je v Sloveniji v resnici vse narobe, kako, kako nič ne funkcionira in tako naprej. Mi pa v tem času delamo in rešujemo težave ljudi in odpravljamo vse napake, ki ste jih naredili, ki ne bom valda številk še enkrat ponavljala, ker se tako nasmihate, me prav zanima, kako boste te številke zanikali. Mene najbolj moti to, da opozicija nikoli in nikdar ni sposobna o tej državi povedati nič dobrega, to me moti. Da je vse slabo, da je vse narobe. Tožarimo se tam po Evropi, prikazujemo svojo državo kot nekaj slabega in tako naprej. To počnete, to počnete ves čas in to me moti. Ne, kolega Mahnič, če bi se vi od mene kaj naučili, se zdaj ne bi tako nesramno oglašali. / oglašanje iz dvorane/ Pa bi bilo pametno, da bi se kaj naučili od nas, bi bilo zelo modro.

Lahko prosim za tišino? Če že se pogovarjate, vsaj dajte se po tiho med sabo med tem, ko nekdo razpravlja.

): Torej še enkrat. V javnem sektorju imamo v tej državi 190 tisoč zaposlenih na preko 5 tisoč različnih delovnih mestih. Vsi ti so zdaj vključeni v spremembo plačnega sistema, ki se je šele začela, ki ni z januarjem v celoti uveljavljena. Uveljavila se bo v šestih tranšah in v teh bodo prejemniki deležni približno 22 odstotnega povišanja, plače se bodo usklajevale, variabilni del se je povečal, nagrajevanje bo možno. Spregled izobrazbe je možen pri tistih delovnih mestih, kjer imamo v tej državi največje težave pridobivati kader. Spodbude so za mlade uvedene na način, da se najhitreje napreduje v začetnih letih in manj potem v naslednjih. Kar tudi predstavlja neko spodbudo in predvsem dialog s sindikati, ki je zdaj tekel dve leti in je bil precej trd oreh, poteka tudi naprej. Danes smo slišali, bo naslednji sestanek in ti pogovori, ta dialog, to sodelovanje ves čas teče, ves čas. Posamezni primeri, ki se izpostavljajo, so naslovljeni posamezno delovna skupina to počne, vsak primer posebej pogleda, ali je dejansko kje prišlo do anomalije. Jaz sem vesela, da smo, da ste tudi pogajalci zdržali ta dveletni proces, ki je bil izjemno naporen in smo ga že mi, ki smo ga spremljali od daleč čutili, da je naporen, pa vendarle je to velik uspeh. Plačna reforma je sprejeta, je odziv na današnje razmere, je velik korak naprej za zaposlene. Prej smo nekako slišali, da so, da je javni sektor strošek, seveda je strošek, hkrati pa je tudi servis. Brez javnega sektorja nobena država ne more obstajati, in še enkrat opozarjam, da to ni samo državna uprava, ampak je tudi prosveta, je tudi zdravstvo, je tudi civilna zaščita, je tudi policija in še marsikaj. Tako da se pogovarjati o tem, kako je to strošek, je sploh pod vsakim nivojem. Hvala lepa.