Začenjam 35. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino. Vse članice in člane odbora ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so zadržani in da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti vsi člani Poslanske skupine SDS, to je Alenka Helbl, Tomaž Lisec, Franci Kepa, Gospod Lenart in Alenka Jeraj. Na seji kot nadomestna, nadomestni članici sodelujeta magistrica Tamara Kozlovič, ki nadomešča kolegico Katarino Štravs in kolegica Andreja Rajbenšu, ki nadomešča kolegico Jožico Drganc.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. Eno samo točko imamo. In sicer Uresničevanje sprejetih sklepov v zvezi s preprečevanjem medvrstniškega nasilja. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, ki jo bomo obravnavali na podlagi zahteve Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati za sklic nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost in mladino z dne 29. april letos, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Na sejo so bili vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Predstavnico predlagatelja prosim za dopolnilno obrazložitev zahteve. In sicer v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije nam bo predstavila kolegica Iva Dimic, izvoli.

Hvala lepa, spoštovana predsednica Spoštovani danes vabljeni na sejo, kolegice in kolegi.

V Novi Sloveniji smo vložili seveda sejo vezano na preprečevanje medvrstniškega nasilja predvsem iz enega vidika, in to je, da že lahko rečem, da že kar ene tri, štiri leta intenzivno opozarjamo, da je potrebno za preprečevanje medvrstniškega nasilja napraviti neke spremembe. Vrstili so se številni poslanska, številna poslanska vprašanja tako predsedniku Vlade kot tudi ministru za vzgojo in izobraževanje, bilo je sprejetih kar nekaj sklepov, pa vendarle se stvari na tem področju ne odvijajo v pravo smer. Lahko rečem, da je vse skupaj mogoče tudi zaradi sodobne tehnologije in spletnih portalov prišlo recimo že leta 2023, ko je slovensko javnost pretresel pretep mladoletnikov na strehi nakupovalnega centra v Celju. Potem so bili različni incidenti na Jesenicah, v Trbovljah, Zrečah, Mariboru, zelo pa je odmeval tudi strelski pohod takrat v osnovni šoli v Srbiji. Medvrstniško nasilje oziroma v odzivu na medvrstniško nasilje so se v aktivu ravnateljev osnovnih šol in glasbene šole Mestne občine Celje pozvali k spremembam zakonodaje, da se šolam omogoči učinkovito vzgojno delovanje in prepreči poseganje staršev v strokovne odločitve zaposlenih. Po njihovem mnenju je treba moteče in nasilne učence takoj odstraniti iz šolskega okolja in jih začasno namestiti v vzgojni zavod ali pa naj jih imajo doma pod nadzori starši, ki naj koristijo dopust. V izjavi so prav tako zapisali, da je treba povečati odgovornost staršev, ki bi morali biti za kršitve svojih otrok materialno in kazensko odgovorni. V Novi Sloveniji smo temu sporočilu in temu odzivu aktiva ravnateljev osnovnih šol seveda sledili tudi z različnimi zakonskimi pobudami, pa vendarle dlje od obravnave na seji matičnega odbora žal nismo prišli. Se mi zdi, da je zelo pomembno razumeti, da so ali pa da je populacija nekje, na kar opozarja tudi ravnateljica Strokovnega centra Planina, ki se ukvarjajo z mladostniki tudi s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, da je pojav nasilja na pojav terapevtsko neodzivnih otrok, ki so nasilni, ogrožajoči, pri katerih noben ukrep ne zaleže. V populaciji jih je približno od 1 do 3 odstotke. In opozarjajo na to že od leta 2010. Leta 2010 je izšla tudi študija Otroci s hudimi motnjami vedenja v Republiki Sloveniji in kljub, bom rekla, 15 letom še vedno nimamo učinkovitih ukrepov za to kategorijo otrok in šolam ni odvzeta le vzgojna moč, ampak tudi avtonomija. In na to seveda direktorica Leonida Zalokar ves čas opozarja, da je sistem neučinkovit, tudi opozarja že več kot desetletje in mislim, da imamo vsi seveda tudi njene izjave v mislih. Dejala je tudi, da država bi morala že davno imeti sistem pomoči, da bi moral biti v primeru terapevtskih neodzivnih otrok, kjer nobeden od šolskih ukrepov ne zaleže, ta otrok nemudoma odstranjen. Multidisciplinarna služba bi morala ugotoviti, kaj je z otrokom in v kateri program naj se ga umesti. Dejala je tudi, da niso vsi otroci za osnovno šolo, tudi če je obvezna, ne dosegajo vsi teh kriterijev ter da cele generacije in šole trpijo zaradi dveh, treh posameznikov in da je to celo kriminal, če jo citiram.

Mi smo seveda po tem dogajanju 19. maja 2023 sklicali in je potekala skupna seja Odbora za izobraževanje, znanost in mladino ter Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo s točko dnevnega reda Seznanitev s sistemom preventivnega delovanja Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter policije glede problematike nasilja med mladoletnimi. In so bili sprejeti sklepi soglasno. Sklepi od Nove Slovenije so se nekoliko korigirali, pa vendarle so bili in je koalicija, bom rekla, koalicijski poslanci ste sodelovali zraven in so bili sprejeti sklepi, ki jih bom seveda zdaj tudi prebrala. Prvi tak sklep je bil, da Odbor za izobraževanje, znanost in mladino in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo spodbujata in podpirata preventivne aktivnosti policije, strokovnih institucij, nevladnih organizacij in vzgojno izobraževalnih zavodov oziroma institucij, ki spodbujajo sodelovanje in spoštovanje človekovih pravic, kulturo dialoga med kulturno sodelovanje in mirno reševanje sporov.

Drugi tak sklep je bil, da Odbor za izobraževanje, znanost in mladino in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pozivata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da naj v okviru priprave šolske reforme v učne vsebine vnese tudi tematike, ki bodo poudarjale čustveno inteligenco, sodelovanje in empatijo otrok.

Tretji sklep: Odbor za izobraževanje, znanost in mladino in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlagata Vladi, da preuči veljavno zakonodajo in predlaga spremembe, ki bi učitelje, vzgojitelje in ravnatelje opolnomočile s pedagoško avtoriteto in avtonomijo, omejile možnosti poseganja staršev v strokovne odločitve v vzgojno izobraževalnem procesu ter določile njihovo obveznost za sodelovanje s strokovnimi službami.

Četrti sklep: Odbor za izobraževanje, znanost in mladino in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlagata Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, da pregleda vlogo vzgojnih načrtov v osnovnih šolah in poda priporočila za njihovo nadgradnjo.

Peti sklep: Odbor za izobraževanje, znanost in mladino in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlagata Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, da opravi analizo ukrepov in zakonodajnih sprememb, ki so jih druge države članice EU sprejele v zvezi s preprečevanjem nasilja med mladoletnimi in z analizo v treh mesecih seznani Odbor za izobraževanje, znanost in mladino, izsledke pa smiselno vključi v pripravo zakonodajnih sprememb.

Šesti sklep: Odbor za izobraževanje, znanost in mladino in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pozivata Vlado, da preuči pobudo za uvrstitev spletnega ustrahovanja med kazniva dejanja v vseh državah članicah Evropske unije in v roku šestih mesecev pripravi dopolnitve zakonodaje za učinkovitejšo obravnavo spletnega ustrahovanja.

V zvezi s petim sprejetim sklepom je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje 22. junija 2023 v Državni zbor posredovalo dokument, pregled zakonodajnih okvirjev in ukrepov osmih držav članic Evropske unije na področju preprečevanja nasilja med mladimi, konkretnega zakonodajnega predloga pa v Državnem zboru še ni.

V zvezi s spletnim ustrahovanjem in šestim sprejetim sklepom sem seveda na Vlado Republike Slovenije naslovila poslansko vprašanje 14. maja 2024 in prejela odgovor, v katerem je Vlada navedla, da za leto, tekoče leto, predvideva pripravo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, katerega pripravo je začelo Ministrstvo za pravosodje, ki bo opravilo seveda in naj bi opravilo tudi potrebna usklajevanja. V nabor potencialnih sprememb in dopolnitev naj bi bila uvrščena tudi proučitev 134.a in 135. člena Kazenskega zakonika, z vidika morebitnih oblik spletnega ustrahovanja, ki z opisom navedenih kaznivih dejanj v veljavnem besedilu ne bi bile zajete. S konkretnim zakonskim osnutkom nismo seznanjeni, prav tako nismo seznanjeni, da bi se kaj premaknilo tudi v zvezi z ostalimi sprejetimi sklepi.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter vlada sta se na incidente in opozorila šolnikov odzvala le z organizacijo Dneva kulture nenasilja in strpnosti v osnovnih in srednjih šolah, 12. maja 2023 in v delovno skupino Vlade za preučitev stanja učinkovitosti obravnave primerov vseh nasilja, nasilja v družini, spolne zlorabe žensk in otrok in medvrstniškega nasilja. Lahko rečem, da leto pozneje, junija 2024, ko je odmeval v primeru nasilja na Osnovni šoli Velika Dolina, kjer je 14-letni učenec napadel sovrstnika in je zaradi udarca le ta padel, ko se je skušal vstati, pa je prejel še en udarec, in kot je pojasnila mati napadenega, je imel na glavi več kot pol čela prerezanega oziroma počenega in še dodatno ureznino, lahko rečem, da tukaj mogoče nismo odreagirali kot so od nas pričakovali starši vseh otrok in tudi starši napadenega otroka, saj so naslednji dan starši veliko učencev zadržali doma in od 130 učencev so v šolo prišli le štirje. Lahko rečem, da smo o tej temi seveda tudi na tem odboru razpravljali in da so starši in vodstvo šole povedali, da so v preteklem letu Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje vsaj šestkrat obvestili o nasilju na šoli. In da so v enem izmed dopisov zapisali, da je eden izmed romskih otrok še posebej problematičen. Želim si seveda tudi z današnjo sejo, ko pregledujemo kaj smo sprejeli in kaj realizirali, da vendarle ostajajo zaveze žal še vedno odprte, pa vendarle še nerealizirane in da te zaveze pozivajo in da so poziv, da je potrebno na tej stopnji ali pa bom rekla, k uresničevanju teh zavez, ki smo jih skupaj sprejeli. Lahko rečem, da smo 5. julija 2024 v Državnem zboru tudi sklicali in je potekala nujna seja Odbora za izobraževanje, znanost in mladino in seveda tudi lokalno samoupravo za Odbor za notranje zadeve in Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide s točko dnevnega reda "Nasilje nad otroki vse pogostejše, šole so nemočne, pristojni pa ne ukrepajo". In da je bil po razpravi sprejet sklep, ki ga bom tudi prebrala: Odbor za izobraževanje, znanost in mladino, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno upravo ter Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Vladi Republike Slovenije predlagajo izvedbo analize že obstoječih protokolov in ukrepov, ki jih pristojne inštitucije izvajajo za reševanje problematike medvrstniškega nasilja. Po opravljeni analizi pa pripravo morebitnih sprememb protokolov in ukrepov za reševanje omenjene problematike." O izpolnitvi omenjenega sklepa iz leta 24 pa žal še vedno nismo nič seznanjeni. V šolah pravijo, da pogosto doživljajo nasilna ravnanja otrok, vedno več otrok je, ki so neobvladljivi, zato šole nimajo vzvodov, kako v takih primerih učinkovito ukrepati in ostalim učencem zagotoviti varno in urejeno okolje za izobraževanje. In ko pride do tako hudega incidenta, da starši otrok ne upajo poslati v šolo in celotna lokalna skupnost zahteva, da se nasilnega učenca umakne iz šole, šola zaradi omejitev v zakonodaji tega ne more storiti. Ministrstvo žal ne ponudi nobene rešitve. Zgolj ponavljam mantro, da je osnovna šola pravica vsakega otroka. In tukaj sprašujem kaj je s pravico vseh ostalih učencev do varnega in urejenega okolja ter nemotenega pouka? Mar je res, da je ta podrejena pravici nasilnih in motečih učencev, da so v šoli? Mladoletniško nasilje zagotovo je večplastno. Na to nas opozarjajo strokovnjaki in zadeva različne resorje, zaradi česar se zdi, da se odgovornost prelaga iz enega resorja na drugega in se posledično ne izpelje učinkovitih ukrepov. Ob vsakem novem primeru nasilja med otroci in mladostniki, ki pridejo v medije, sicer takšni primeri vzbudijo val neodobravanja, pa vendar ostane zgolj pri tem. Na ta način pa kot družba prestopnikom ne pošiljamo dovolj močnega sporočila, kakšno vedenje je nezaželeno do te mere, da bodo sledile tudi resne posledice. Namesto tega jim sporočamo, da se jim ne bo zgodilo nič in lahko torej s svojim vedenjem nadaljujejo. Menimo, da je dovolj le pogovarjanja o nasilju med otroci in mladostniki. Potrebujemo tudi konkretne ukrepe. Načelo ničelne tolerance do nasilja moramo napolniti z vsebino in šolam ter ostalim institucijam dati v roke orodje za učinkovit odziv na medvrstniško nasilje. Zato Odboru za izobraževanje, znanost in mladino predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednje tri sklepe.

In jih bom prebrala tudi za današnjo sejo: Odbor za izobraževanje, znanost in mladino poziva Vlado, naj uresniči sklepe Odbora za izobraževanje, znanost in mladino, Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno upravo ter Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide v zvezi z medvrstniškim nasiljem sprejete na nujnih sejah 19. maja 2023 in 5. julija 2024.

Drugi sklep, ki ga predlagamo v Novi Sloveniji je: da Odbor za izobraževanje, znanost in mladino poziva Vlado, da v roku treh mesecev pripravi zakonodajne spremembe, ki bi vzpostavile program za socializacijo nasilnih in terapevtsko neodzivnih otrok ter omogočile umik učenca z odklonskim vedenjem iz razreda in njegovo obravnavo v takšnem vzgojnem programu. In tretji sklep: Odbor za izobraževanje, znanost in mladino poziva Vlado, da v roku treh mesecev preuči možnosti sprememb kazensko pravne odgovornosti mladoletnih prestopnikov in njihovih staršev z namenom, da hujša kazniva dejanja, ki jih storijo mladoletni, ostanejo nekaznovana. Odboru posreduje primerjalno pravno analizo, kako to vprašanje urejajo druge evropske države, ter pripravi predlog ustreznih zakonodajnih sprememb. To so trije sklepi, ki jih predlagamo za današnjo sejo, današnjo sejo smo vložili 29. aprila letos. Žal lahko rečem, glede na odzive vseh vabljenih in v kar velikem številu opravičil, ki jim je sledilo, lahko rečem, da danes mogoče z nami niso tudi strokovnjaki, ki pomembno vplivajo tudi na sistem v Republiki Sloveniji. Opravičili so se. Žal, lahko rečem, predsedujoča, spoštovana predsednica, moja prijateljica, lahko rečem in vse, seja je bila res na hitro sklicana. Verjamem, da vsi ti strokovnjaki so zadržani, imajo delo in so se za današnjo sejo upravičeno. Tako da si želim, da bi v prihodnje, ko bodo take seje, ki so pomembne, ki na nek način poskušajo reševati razmere in preprečevati medvrstniško nasilje. In seznanjati nenazadnje ali nakazovati smer, kakršno si jo želijo tisti, kateri z otroci tudi delajo. To so ravnatelji, to so, bom rekla, direktorji različnih prevzgojnih zavodov, ki nudijo, bom rekla prvo pomoč otroku, ki je zataval na neko tako pot, bom rekla, medvrstniškega nasilja, da se jim seveda omogoči, da pridejo na tako sejo. Jaz se jim zahvaljujem vsem, ki ste danes prišli in tistim, ki ste se opravičili. In res upam, da v prihodnje bomo toliko odgovorni in toliko zavestni, da bomo sklepe, ki so sprejeti, na seji realizirali v nekem doglednem roku v nekem doglednem času, vedno damo rok mesec dni, tri mesece, pol leta. Lahko seveda imate večino, lahko roke tudi popravite. Pa vendarle, sklepi nenazadnje so zavezujoči in pričakujejo vsi. Tako starši, učitelji, ravnatelji, direktorji teh prevzgojnih zavodov, da bo, če je nek sklep sprejet, da bo ta sklep tudi realiziran, za to so odgovorna ministrstva. In seveda se pričakuje večjo odgovornost tudi do sprejetih sklepov in do realizacije le-teh. Toliko za enkrat. Želim si seveda, da izvemo kaj se je novega naredilo na področju tega sklepa, mogoče poleg dveh je še kakšen dodaten bil realiziran, pa da nismo v tem času bili obveščeni. Predvsem pa želim seveda, da razumete, da je to medvrstniško nasilje resen problem, ki dejansko ne da moti samo tistega, ki ga povzroča, ker nima mej, ampak tudi vse ostale v razredih in otežkoča tudi normalen učni in vzgojni proces.

Hvala vam. Hvala lepa tudi tebi za obširno obrazložitev predloga zahteve. Zdaj, jaz bi samo vseeno dala še pojasnilo in bi rada povedala to, da je, res je, da je bilo, da je bil pač zahteva za sklic podana med prvomajskimi prazniki in da smo imeli na razpolago zelo malo časa Torej, če upoštevamo 14-dnevni rok za izvedbo te seje. In zaradi zasedenosti terminov, pač sta bila dva na voljo in sicer današnji v rednem delovnem času in v navednicah, če rečem in v torek, zdaj v torek 13., ko se iztekel rok ob 18. uri zvečer v večernih urah. In pač sem se odločila, zaradi normalnega, mislim, delovanja za današnji dan. Moram pa reči res, da se je nekaj opravičilo, ampak smo sprejeli, prejeli pa tudi več potrdil o prisotnosti. In glede na to, da se seja nanaša na neuresničevanje sprejetih sklepov v zvezi s preprečevanjem medvrstniškega nasilja mislim, da je prav, da prisluhnemo predstavnikom Vlade, da nam predstavijo kaj so do zdaj naredili in kaj še bodo. Tako da, zato bom dala kar besedo naprej. Zdaj najprej direktorju Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo gospodu Radu Kostrevcu. Naj samo še to povem, da se nam bo pridružila državna sekretarka, gospa Janja Zupančič, ampak malček kasneje. Izvolite besedo.

Hvala za besedo, gospa predsedujoča, lep pozdrav vsem. Tako kot je bilo rečeno, jaz bi vam predstavil tisto, kar se je že zgodilo, kar je v teku in kar se bo, samo v uvodnem delu bi pripomnil na to, da Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje nekako ni pristojno za varnostne dogodke, ki so se zgodili onkraj šolskega prostora, izven časa pouka, prav tako tudi ne moremo sistemsko odgovarjati torej na kazenske delikte in tako naprej. Smo seveda zavezani k temu, da spodbujamo vse zavode k zagotavljanju varnega in spodbudnega okolja, k vzgojnemu delovanju, in da krepimo seveda vse te službe, ki so zelo pomembne pri zagotavljanju le tega. Zavod Republike Slovenije za šolstvo je naš strokovni organ in njegove raziskave in strokovne usmeritve so podlaga Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, tudi pri pripravi sistemskih sprememb. Od leta 2023 oziroma že 2022 do danes je zavod pripravil naslednje podlage in seveda to lahko tudi razumem kot realizacijo tistih sklepov, ki so bili prej omenjeni. V veljavi je razširjeni program v osnovni šoli, kjer je posebej poudarjeno v enem izmed treh stebrov, trije stebri so, učenje učenja, državljanska vzgoja in kultura in pa zdravje in dobrobit, se pravi, s tega področja že so že umeščene sistemsko vsebine v osnovni šoli. V teku je sprejemanje, se pravi učnih načrtov, prenova učnih načrtov, ki jo je pripravil Zavod za šolstvo preko skupnega kurikularnega dokumenta Skupni cilji, njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanj umešča duševno in socialno dobrobit v vse predmete osnovne šole. V uporabi je že kurikulum za vrtce, ki prav tako vsebuje v teh skupnih vzgojnih ciljih, se pravi, socialno in duševno dobrobit. Prav tako je nagovorjena ta vsebina tudi skozi dokument druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela v gimnazijskih programih. Torej pregled vzgojnih načrtov, ki je bil naložen zavodu, je pokazal določene pomanjkljivosti in ugotovitve so podlaga za predloge zakonskih sprememb, ki smo jih že predvideli in jih že pripravili. Prav tako je zavod tudi pripravil in posodobil program usposabljanja strokovnih delavcev za varno in spodbudno učno okolje in tudi druga ciljna usposabljanja, ki se že izvajajo. In pa v preteklem letu sta bila posodobljena oba protokola, se pravi, protokol za ravnanje ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja in protokol ob zaznavi v obravnavi spolnega nasilja in spolnega nadlegovanja. Če samo potem pogledam naprej ukrepe za, torej kot odgovor na pojavnost medvrstniškega nasilja. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je seveda oba ta dva protokola potrdilo, objavilo in implementacija je v teku, sta v podporo vsem vzgojno-izobraževalnim zavodom. V preteklem letu je že vstopila v šolskem letu uveljavlja višja sistemizacija deleža delovnega mesta svetovalni delavec, ki je torej svetovalni delavci so ena izmed strokovnih delavk, skupina strokovnih delavcev, ki seveda bistveno pripomorejo k lažjemu zaznavanju in prepoznavanju vseh odklonskih vedenj in pravočasnemu ukrepanju in intenzivnejšemu preventivnemu delovanju v zvezi s tem. Zavodom je omogočena strokovna podpora in pomoč preko izvajanja različnih, torej skrbnikov. NVI zavodu zavodom ponuja ustrezne informacije, podporo in organizacijo pri vodenju in reševanju vseh konfliktov in svetovanje ponuja Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo, prav tako pa je vzpostavljen in prenovljen sistem podpore s svetovanjem svetovalcev na zavodu za šolstvo. Zavod izvaja torej in dopolnjuje tudi celostni model varnega in spodbudnega učnega okolja v prej omenjenih, že posodobljenih seveda sistemih preventivnega delovanja in seveda programih izobraževanja, ki temeljijo na modelu socialno čustvenega učenja in kompetenc in razvijanju dobrih in kulture dobrih odnosov, ne samo pri učencih, ampak tudi pri vseh deležnikih vzgojno-izobraževalnega procesa. Prav tako razvija tudi s posebno razvojno nalogo varno in spodbudno učno okolje znotraj učnih načrtov osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, razširjenega programa in tudi kurikuluma v vrtcu, se pravi, svetuje in razvija vse odgovore na možna in ravnanja na nezaželena vedenja.

Peti ukrep, ki ga omenjam, so redna profesionalna strokovna usposabljanja strokovnih delavcev v našem sistemu, Kati za izobraževanje, kjer je že četrto leto objavljena prednostna tema, Socialno čustvene kompetence in dobrobit vzgoji in izobraževanju ter opolnomočenje strokovnih delavcev za soočanje s temami duševnega zdravja in odvisnosti. Vsako leto je več prijavljenih v ta izobraževanja, zdaj imamo tudi več programov, skupno je 524 programov v prednostnih temah. To je tudi v povezavi z resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami, ki je bila na predlog Vlade, ki jo je sprejel Državni zbor v preteklem letu in kjer so bili opredeljeni številni ali pa so ukrepi, ki lahko pripomorejo k dvigu kakovosti dela strokovnih delavcev in smo te tudi upoštevali.

V letu 2024 je takratni minister imenoval tudi delovno skupino za pripravo predloga zakonskih sprememb za preprečevanje vsakršnega nasilja v šolah. Delovna skupina je bila sestavljena tako iz predstavnikov Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, inšpektorata, predstavnikov Zveze srednjih šol, dijaških domov, policije, ravnateljev, svetovalnih delavcev in seveda je pripravila podlage za zakonske spremembe, torej določb, ki urejajo vprašanja varnosti in varnega okolja v šolskem prostoru, seveda ob spoštovanju pravic do vsakega posameznika, do zasebnosti. Kasneje bom samo navedel kaj seveda je predlagala in kaj je vključeno v novi predlog. Ta delovna skupina je pripravila tudi na podlagi organiziranega strokovnega posveta vseh deležnikov, organiziranega v prostorih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, se pravi, konkretne predloge, ki smo jih umeščali v predlog zakonskih sprememb.

Center za poklicno izobraževanje je prav tako organiziral posvet za svetovalne in vodstvene delavce z naslovom Preprečevanja nasilja. Prav tako smo se sestali s predstavniki ministrstva za notranje zadeve in pravzaprav dogovorili načine usposabljanja za opolnomočenje šolskih kolektivov za zagotavljanje varnosti v šolskem okolju, kjer smo se seveda povezali v ta namen s policijo. Potekala je tudi in podprli smo multimedijsko kampanjo "Odpikajmo nasilje", ki jo je Televizija Slovenija pripravljala. Prav tako smo posredovali, to pa tudi že v letošnjem letu, priporočilo policije zaposlenim v vzgojno izobraževalnih zavodih in visokošolskih zavodih za ravnanje s sprejetimi grožnjami v obliki telefonskih klicev, pisem ali elektronskih sporočil in seveda v septembru 2025 bodo na voljo tudi rezultati ciljno raziskovalnega programa z naslovom Obravnavanje medvrstniškega nasilja, s katerim bomo pridobili celovitejši vpogled v stanje glede nasilja v vseh osnovnih šolah v Sloveniji, v bistvu usmeritve za pripravo orodja za nadaljnjo spremljavo tega pojava, priporočila za izboljšanje stanja, ukrepanja, preprečevanje in pomoč. V letu 2025 se je pričenjal tudi izvajati dveletni pilotni projekt z naslovom "Celovito in analitično podprto obvladovanje nasilja v šolskem prostoru, kjer gremo z dvema slovenskima šolama Prav v konkretno prepoznavanje in obvladovanje dejavnikov tveganja nasilnega vedenja in potem seveda odzivanja na to. Posebej pomemben ukrep je bil protokol obveščanje in ukrepanje v primeru grožnje vzgojno-izobraževalnem zavodom, se pravi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ministrstvo za notranje zadeve in policija sta sprejela dogovor o uporabi protokola obveščanja in ukrepanje v primeru grožnje vzgojno-izobraževalnim zavodom in MVI je v okviru tega protokola marca letos ustanovila enotno kontaktno točko za elektronsko in telefonsko obveščanje o urgencah s strani vzgojnoizobraževalnih zavodov, v teku pa je vzpostavitev platforme za obveščanje ravnateljev o morebitnem pojavu množičnih, torej množično generiranih groženj v šolskem prostoru preko kratkih sms sporočil za čim hitrejše ukrepanje. V aprilu letošnjega leta je bil na Brdu pri Kranju tudi organiziran poseben varnostni posvet, kjer so ministri, se pravi, naš minister, minister za visoko šolstvo in pa za notranje zadeve, skupaj s predstavniki policije predstavili izzive in ukrepe pri spopadanju z grožnjami vzgojnoizobraževalnih in visokošolskih zavodih in v tretji sklop je pa paket zakonodajnih sprememb, s katerimi nagovarjamo tudi to problematiko in sicer čaka na postopek sprejemanja novela Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki seveda bo poleg drugih stvari natančneje opredelila evalvacijo in samo evalvacijo vzgojnoizobraževalnih zavodov, kamor seveda spada tudi preprečevanje medvrstniškega nasilja. Potem čaka na sprejem novela Zakona o šolski inšpekciji, ki sledi trendu, da se v sam inšpekcijski nadzor implementirajo aktivnosti zunanjih elevatorjev sistema, se pravi, zakon predvideva evalvacijo posameznih zavodov, kjer preko sistemskih, le ti preko sistemskih pregledov dobijo usmeritve za nadaljnje zakonito poslovanje za izboljšanje poslovanja, za izboljšanje mehanizmov in seveda v zvezi s tem tudi nagovarjajo to problematiko.

Potem sta pa še dve za nas zelo pomembni noveli, novela Zakona o vrtcih, kjer se načrtuje ureditev podpore pri vključevanju otrok iz ranljivih skupin, ki eno leto pred vstopom v šolo še niso obiskovali vrtca. Tukaj, tukaj so tudi romski otroci in pa seveda opredelitev vpisa in izpisa v primeru nasilja v družini ter potem tudi kako seveda obravnavamo posege v prostor vrtca, v primeru zaznanih nasilnih vedenj pri posameznih deležnikih v vrtcu. In še novelo Zakona o osnovni šoli, kjer pa tukaj zelo podrobno nagovarjamo to vsebino o kateri danes razpravljamo. Vsebuje pa vključevanje regulirane uporabe pametnih elektronskih naprav, učenčevih, torej, potem ozaveščanje glede nevarnosti uporabe teh naprav, posledic zlorabe pretirane uporabe pametnih elektronskih naprav preko novega predmeta, ki se uvaja v predmetnik, sankcioniranje nedovoljene rabe elektronskih naprav tudi z začasnim odvzemom. Potem se podrobneje ureja način organiziranja oblik dela z učenci, ki s svojim vedenjem ogrožajo varnost ostalih udeležencev ali pa onemogočajo nemoteno izvedbo pedagoškega procesa. Uredi se tudi postopek pregleda učenčevih osebnih predmetov in morebitnega začasnega odvzema teh predmetov. Prav tako se ureja tudi postopek obveščanja staršev in policije. Ureja se člen, ki ureja šolska pravila, dopolni se ustrezno na način, da šolam podrobneje predpiše nujne elemente, ki jih lahko avtonomno sicer uredijo v tem internem aktu. Spremeni se tudi koncept izreka vzgojnega opomina na način, da se lahko izreče za enkratno nasilno, agresivno ali pa hujšo kršitev, se pravi dejanje agresivno, nasilno, brez sicer predhodnega vzgojnega delovanja in pa veljavnost opomina se opredeli na dobo 12 mesecev, ne samo do konca šolskega leta. Prav tako se seveda opredelijo tudi postopki spremljanja učencev, ki so neocenjeni zaradi neopravičene odsotnosti od pouka in v novi ureditvi se opredelijo tudi sankcije za starše in starši imajo možnost ugovora samo na izrečen vzgojni opomin in prešolanje, ne pa seveda na postopek vzgojnega opomina in tako naprej.

S tem menimo, da izboljšamo pedagoško avtoriteto in avtonomijo šol, seveda, čakamo pa tudi na to, da ta procedura steče. Inšpektorat Republike Slovenije pa je seveda povečal tudi število rednih in izrednih pregledov. Zaznava pa pomembno indikacijo, da se s povečanjem števila prijav nasilja zaznava to, da so šole povečale seveda tudi senzibilnost in aktivno odzivanje na morebitna nasilna dejanja in s tem izboljšuje tudi splošno stanje v vzgojnoizobraževalnih zavodih.

Toliko bi v tem delu. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa dajem besedo predstavnici Ministrstva za notranje zadeve, državni sekretarki gospe Tini Heferle, izvolite.

): Ja, hvala lepa za besedo, predsednica. Lep pozdrav vsem.

Zdaj, glede na to, da je bilo uvodoma rečeno, da bo debata tekla bolj kot ne o sklepih, ki ste jih sprejeli na tem odboru, zdaj, Ministrstvo za notranje zadeve neposredno ni nikjer sicer omenjen v teh sklepih, pa vendar smo se vabilu na odboru odzvali in bom na kratko pokomentirala skupaj s kolegi iz policije, kar se tiče naših pristojnosti in naših aktivnosti.

Zdaj uvodoma moramo izpostaviti, da medvrstniško nasilje se je v bistvu zaradi interneta, družabnih omrežij in tega sodobnega načina življenja bistveno spremenilo. Ne govorimo več o nasilju med posamezniki ali posamezno skupino zgolj na fizični ravni, ne govorimo več o nasilju, ki je časovno in krajevno omejeno. Mladi se vse bolj povezujejo preko teh družabnih omrežij in so zaradi snemanja nasilja in razširjanja teh posnetkov, se pravi, nasilje in tudi traja še dlje po tem, ko je posnetek objavljen in vpliva na bistveno večje število mladih kot je bilo to do sedaj v preteklosti. Sprememba je tudi v čedalje manjši, čedalje mlajših uporabnikih sodobne tehnologije, čedalje mlajši otroci uporabljajo to tehnologijo tudi brez nadzorov staršev in s polnim in neomejenim dostopom brskajo po internetnih vsebinah in so tako lahko zelo lahka tarča tako nasilja kot tudi zlorab ali pa zaradi pomanjkanja odgovornosti postanejo tudi povzročitelji nasilja in zlorab. Razširjenost dostopa do interneta, kot sem omenila, je glavni akter tovrstnih dejanj mladoletnih oseb. Zdaj, če nekoliko predstavim statistiko; kot je razvidno iz statistike, ki jo beležimo, so najpogostejše obravnavana kazniva dejanja, v katerih je bila osumljena oseba stara med 14 in 18 let, žrtev pa otrok, ki še ni dopolnil 18 let, v letu 2024 nasilništvo, povzročitev lahke telesne poškodbe. prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva, grožnja, spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, in izsiljevanje. Tukaj je treba poudariti, da policija pri storilcih tovrstnih kaznivih dejanj, ki so mlajši od 14 let, nima nekih drugih ukrepanj kot to, da o tem obvestijo center za socialno delo. Vemo, da Kazenski zakonik in Zakon o prekrških zelo jasno določata, da kdor je storil protipravno dejanje, ki še ni bil star 14 let, ne more biti obravnavan kot storilec kaznivega dejanja in se zoper njega ne more voditi kazenski ali prekrškovni postopek. Zdaj, porast števila prijav, ki ga opažamo v zadnjem času, je posledica tudi dogodka v Beogradu leta 2023 in v nadaljevanju seveda večjega zavedanja o medvrstniškem nasilju tako med odraslimi kot tudi med otroki. Policija zelo tesno sodeluje s predvsem z vzgojno-izobraževalnimi zavodi, kjer policisti ozaveščajo vse o pojavu medvrstniškega nasilja in o spodbujanju k prijavi tega nasilja. No, eden izmed razlogov za povečanje prijavljenih kaznivih dejanj pa je vsekakor tudi večja senzibilnost v družbi, ki je bila, ki je postala bolj občutljiva na nasilje in tudi sodelovanje med policijo in z vzgojno-izobraževalnimi zavodi se je na ta račun na ta način tudi okrepilo. Zadnja leta policija intenzivno ozavešča javnost o nasilju in tudi spodbuja k prijavam, kar je seveda zelo dobrodošlo oziroma zelo pozitiven znak, vsaj en pozitiven znak, kar se tiče te teme. Zdaj, kako se policija točno odziva in kakšne vse aktivnosti policija izvaja, bosta povedala predstavnika policije, sodelavca malo kasneje. Jaz pa lahko še na tej točki povem, da seveda policija vsako prijavo še posebej skrbno obravnava, tudi kadar so udeleženi mladoletniki, se pravi, v primeru medvrstniškega nasilja. Policija vedno z vso resnostjo in strokovno obravnavo odreagira, predvsem je takoj pomemben takojšen odziv. Največkrat so prve institucije, ki zaznajo to medvrstniško nasilje prav šole oziroma vzgojno izobraževalni zavodi, zato je tudi tako pomembno sodelovanje med njimi in policijo. Lahko povem, da policija izvaja številne preventivne dejavnosti, ki potekajo na osnovnih šolah in srednjih šolah ter ostalih vzgojno-izobraževalnih zavodih, kjer se večinoma izvajajo predavanja in delavnice za zaposlene, tudi mladostnike in njihove starše. V lanskem letu, recimo, so policisti izvedli predavanja v šestih razredih osnovne šole po vsej Sloveniji v vseh osnovnih šolah in učencem razdelili tudi beležke s preventivnimi nasveti. Zdaj, rada bi tukaj poudarila, da je nujno potrebno razumeti, da za uspešno preprečevanje nasilja je nujno sodelovanje vseh resorjev, ki kakorkoli lahko prispevajo k vzgoji in izobraževanju in varnosti otrok, se pravi, od Ministrstva za notranje zadeve, kot sem omenila, aktivnosti policije do Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, do Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in še kdo bi se našel. Naloga vseh deležnikov je, da hitro in učinkovito ukrepamo in da zagotavljamo, da bo celostna obravnava imela vzgojni učinek na vse otroke.

Kar se tiče aktivnosti Ministrstva za notranje zadeve lahko izpostavim, v preteklem letu smo aktivno sodelovali v vladni skupini za preprečitev stanja učinkovitosti obravnave primerov vseh vrst nasilja, ki ga je vodila kolegica državna sekretarka gospa Dobrin. Ta delovna skupina je kot izplen svojega delovanja, je že zaključila z delom, pripravila zelo konkretna priporočila, ki naj bi pomagala za obvladovanje in preprečevanje vseh vrst nasilja.

Potem v letu 2024 smo ves čas zelo aktivno sodelovali z različnimi mediji, preko katerih smo ozaveščali o nasilju v družini, o medvrstniškem nasilju, o spolni zlorabi otrok in pa predstavljali tudi delo policije in seveda, kot sem že omenila, spodbujali k prijavam nasilja. No, tudi v letu 2025 smo zastavili svoje delo zelo aktivno. Izvedli smo že kar nekaj delavnic in predavanj na osnovnih šolah. 13. januarja smo v sodelovanju z Združenjem ravnateljev izvedli predavanje za vse ravnatelje osnovnih šol, glasbenih šol in šol s posebnim programom na temo Varnosti v šolah. Potem smo se udeležili tudi posveta o medvrstniškem nasilju v Državnem svetu, ki je bil izveden na pobudo Združenja ravnateljev in pomočnikov. Sodelovali smo, kot je bilo rečeno, tudi naše ministrstvo v kampanji proti medvrstniškemu nasilju z RTV, nadalje pa bomo tudi seveda še izvajali več preventivnih aktivnosti po šolah skupaj s policijo. Organizirali bomo strokovno srečanje v Sevnici na temo nasilja in pa posvet na temo Otroci in bolezni sodobnega časa.

Pa bi morda tukaj zaključila svoj del predstavitve in res podala samo še enkrat apel, da vsi resorji res pristopimo skupaj k spopadanju s to temo. Vemo, da MNZ ni tisti ključen, je pa nekako zadnji v verigi, ko se nasilje že zgodi, bi bilo pa treba se je kot družba zavedati, da moramo narediti vse, kar je v naši moči, da do nasilja sploh ne pride. Bi pa prosila, predsednica, če lahko še sodelavca.

Hvala lepa. Zdaj pa dajem besedo gospodu Igorju Ciperletu, namestniku generalnega direktorja policije, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Tako kot je povedala državna sekretarka, ko nastopi policija, je že prepozno. Nekdo je v verigi dela z otroci, z mladostniki nekaj narobe naredil. Policija ni tista, ki bi vzgajala otroke. Policija pride samo vzpostaviti javni red in mir. Vzpostavi, bom rekel, razišče kaznivo dejanje, če je bilo to storjeno in obvešča ustrezne institucije. In v ta namen je policija skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve sprejela akcijski načrt, ki zajema nekaj točk. Ena je zagotavljanje varnega okolja, kjer policija sodeluje z vsemi deležniki se zavzema za okolje, kjer se vsi otroci in mladostniki lahko počutijo varne. Druga točka je ozaveščanje, ki zajema povečanje zavedanja o problematiki medvrstniškega nasilja med učenci, učitelji in starši. Naslednja točka je preventiva, kjer policisti sodelujejo pri izvajanju preventivnih programov, delavnic in drugih dejavnosti. Nato je podpora žrtvam, ker nudi ustrezno podporo žrtvam nasilja, da se lahko učinkovito soočijo s posledicami in nadaljujejo svoje mladostniško življenje brez strahu. Nato je ukrepanje proti povzročiteljem dosledna obravnava vsakega povzročenega povzročitelja nasilja, vključno z vključitvijo drugih pristojnih organov in organizacij. In pa zaključno točka sodelovanje. Policija bo spodbujala sodelovanje med šolami, starši, lokalno skupnostjo in drugimi relativnimi institucijami za celovito obravnavo problema medvrstniškega nasilja. Na tej točki bi jaz zaključil, pa predal besedo kolegu Tekavcu, ki sistematično spremlja dogajanje s področja medvrstniškega nasilja in je, bom rekel, strokovnjak na tem področju, zaposlen pa je na upravi kriminalistične policije generalne policijske uprave. Hvala.

Hvala lepa. Res dajem besedo gospodu Robertu Tekavcu, vodjo oddelka za mladostniško kriminaliteto znotraj uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.../nerazumljivo/.

Hvala za besedo. Pa še niste vsega povedali. Bo pa dovolj. Hvala. Gospa državna sekretarka in namestnik generalnega direktorja policije sta že veliko povedala o tematiki. V oddelku za mladoletniško kriminaliteto se seveda prioritetno ukvarjamo s tem področjem, se pravi z mladoletniško kriminaliteto in pa z medvrstniškim nasiljem. Zavedamo se, da so naše pristojnosti omejene, ko gre za otroke. Ker je pa policija organ, ki skrbi za zaščito otrok, ki so vpleteni v kakršnakoli nasilna dejanja, pa seveda tudi, ko gre za protipravna ravnanja, ki jih storijo otroci ali pa, ki so storjena med otroci pod 14. tudi pristojna za zagotavljanje varovanja življenja. Tam se pa potem ta pristojnost tudi konča. Policija se je po sprejetju zakona oziroma novele Zakona o kazenskem postopku ZKPO tudi pospešeno usposabljala. To usposabljanje je bilo naravnano multiinstitucionalno, se pravi z vsemi deležniki. Tukaj je napredek. Tukaj je napredek glede odnosa do povzročitelja nasilja, do osumljenca, mladoletnega osumljenca, ki je storil kaznivo dejanje, predvsem kaznivo dejanje z elementi nasilja. Se pravi, če je bil prej fokus predvsem na žrtve, zaščito žrtev, je zdaj fokus tudi na povzročiteljih nasilja. Namreč, povzročitelji nasilja so pogosto tudi sami žrtve kaznivega dejanja. Tega seveda ne smemo pozabiti, zato je naša nova prioriteta zagotavljanje tudi zaščite tem otrokom. Seveda, če bomo našli vzrok nastanka, vzrok nasilja pri nekem otroku, ga bomo potem tudi lažje odpravljali, skupaj seveda z drugimi strokovnjaki.

Glede spletnega nasilja. Policija se je začela resneje ukvarjati predvsem s spletnimi spolnimi zlorabami otrok nekje 2007, 2008, ko je to prišlo v ospredje, ko so tudi tuji varnostni organi, torej korporacije in pa lastniki družbenih omrežij se pričeli zavedati, da to postaja problem in v tem procesu od leta 2007, 2008 naprej so se kriminalisti, smo se kriminalisti in policisti. Posebej usposabljali in specializirali za preiskovanje spleta, na začetku predvsem glede spletnih spolnih zlorab, kasneje pa smo to razširili tudi na vso drugo kriminaliteto. Se pravi, v slovenski policiji so moji sodelavci, ki so vrhunsko usposobljeni za preiskovanje tovrstne kriminalitete. Nam pa omogoča že trenutna kazenska zakonodaja, da preiskujemo tudi kazniva dejanja, ki so bila storjena na spletu, se pravi tako zalezovanje kot grožnje, predvsem pa kazniva dejanja, povezana s spolno nedotakljivostjo otrok, kot so prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva, spolni, spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, in pa pridobivanje oseb, mlajših od 15 let za spolne namene in pa seveda tudi vsa druga kazniva dejanja, na primer izseljevanje, vsa tista kazniva dejanja, ki jih je mogoče storiti brez fizične, fizičnega kontakta. Policija za notranje potrebe, za svoje interne usmeritve ves čas tako na nacionalni kot na regijski ravni analizira ukrepe in potrebe po prilagoditvi ukrepov, usmeritev, ki so usmerjene proti preiskovanju mladoletniške kriminalitete in nenazadnje tudi pri obravnavi prekrškov, ki jih storijo mladoletne osebe. Ves čas dopolnjujemo oziroma ali pa zamenjujemo usmeritve za policiste. V letošnjem letu pa izdelujemo tudi spletni pripomoček, ki bo še dodatno pomagal policistom, ki so na terenu. Preventivne aktivnosti so prioriteta. Čeprav je policija prvotno namenjena za varovanje življenja, zdravja in premoženja ljudi ter za preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, smo v zadnjih desetih ali pa še več letih pričeli tudi s preventivo, namreč ugotovili smo, da tisti ljudje, ki smo na terenu, v praksi, da lahko z izkušnjami veliko pripomoremo tudi k usposabljanju, izobraževanju ali pa izmenjavi izkušenj z drugimi strokovnjaki, tu predvsem z vzgojno-izobraževalnimi zavodi. Sam moram reči, da je to sodelovanje z našega vidika odlično, seveda pa moramo s tem sodelovanjem nadaljevati naprej in ga tudi nadgrajevati. Preventivne aktivnosti in projekti so v policiji tudi v sodelovanju z drugimi inštitucijami skrbno pripravljene in ciljno usmerjene v različne ciljne skupine, kot so otroci, se pravi različne starosti, starši in pa zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Za otroke, predvsem za zadnjo triado izvajamo delavnice tudi v zvezi spleta. Je pa seveda, lahko v praksi potrdim vse, kar je gospa državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve povedala glede spleta. Dejansko otroci uporabljajo pametne naprave nenadzorovano in brez nadzora in pravzaprav brez cenzure že pri petih, šestih letih. In mogoče kot en podatek, ki ga v policiji opažamo, v zadnjih nekaj letih smo prejeli preko 120 prijav različnih družbenih omrežij, ki so vsebovala videoposnetke, na katerih so se otroci, stari pet, šest, sedem let, razgalili in ta posnetek tudi objavili. To kaže na resnost tega problema, da pravzaprav starši dopuščajo otrokom, da brezskrbno, brez nadzora in z neomejenim dostopom dostopajo do družbenih omrežij in do celotnega interneta. Glede odgovornosti staršev in to, seveda te razmejitve, odgovornosti staršev do šole seveda lahko tudi mi podpiramo. Starši je tisti, ki nenazadnje, ko govorimo o spletu, da pametno napravo otroku. Otrok ni ves čas v šoli, se pravi, je popoldne na telefonu in tudi drugače opažamo, da nasilje, ki se dogaja v šoli, se lahko začne pred tem doma. Vsi ti posnetki, o katerih sem govoril prej, pa se dogajajo v otroških sobah, v toaletnih prostorih in predvsem v večernih časih, kar pomeni, da takrat otroci so na internetu, mogoče po šoli naredijo nalogo, zvečer pa imajo svoj čas. Zaskrbljujoče je, pa seveda predvsem to, da so stari pet, šest, sedem let. Če gledamo našo zakonodajo striktno. Glede spolnih zlorab otrok preko interneta lahko rečemo, da vsak otrok, ki ima mlajši od 15 let, svojo pametno napravo in nenadzorovan in neomejen dostop do interneta, da je tako ali drugače žrtev spolne zlorabe, če govorimo tudi v kontekstu ogledovanja pornografskih posnetkov.

V letošnjem letu nadaljujemo s preventivnimi aktivnostmi. Strokovnjaki, ki se ukvarjamo s področjem mladoletniške kriminalitete in medvrstniškim nasiljem, smo okrepili in dodatno usposabljali policiste na regijskem in lokalnem nivoju, ki se ukvarjajo s preventivnimi aktivnostmi in pa seveda usmerili predvsem vodje policijskih okolišev v tesno sodelovanje s šolami, z vodstvi šole, z učitelji in naš feedback, da se je, da se zadeve zelo izboljšujejo in tudi, ko poslušam izkušnje s strani šol, je to sodelovanje dobro. Tako, tako zaenkrat, hvala.