Dobro jutro, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, pričenjam 100. sejo Odbora za zunanjo politiko.
Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke in poslanci: tako poslanka Tereza Novak nadomešča poslanca Lenarta Žavbija, poslanka Vera Granfol nadomešča poslanca magistra Miroslava Gregoriča in pa prejel sem tudi opravičilo poslanca Andreja Kosija.
Lepo pozdravljam vse prisotne!
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.
3. 6. ste prejeli tudi predlog za širitev dnevnega reda s točko 1a., 9. 6. pa ste prejeli še predlog za širitev s točko 1b. Torej najprej predlagam, da glasujemo o predlogu za širitev s točko 1a.
Glasujemo. Navzočih je 9 članic in članov odbora, za je glasovalo 9, proti nihče.
(Za je glasovalo 9.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Sedaj pa glasujemo še o predlogu za širitev s točko 1b.
Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 9 članic in članov odbora, za je glasovalo 9, proti nihče.
(Za je glasovalo 9.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Postopkovno ste želeli, kolega Stojanovič.
Izvolite.
Hvala lepa, predsednik.
Predlagali bi, da se pri 3. točki dnevnega reda - Mednarodna dejavnost Državnega zbora najprej obravnava predlog za spremembo sestave stalne delegacije pri parlamentarni skupščini OVSE, potem šele pa bi obravnavali pobudo glede ustanovitve skupine prijateljstva s Palestino. Hvala.
Ja, ja, saj tako smo tudi mislili. Bo to upoštevano.
Torej tako je določen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem in z glasovanjema širitvama.
Prehajamo tako na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.
Pravila mislim, da so že jasna, kako je s postavljanjem poslanskih vprašanj - tri minute je za postavitev vprašanja, potem je možno tudi dopolnilno vprašanje, ki lahko traja 2 minuti in lahko vsak poslanec na seji postavi dve vprašanji. Želi kdo od članic in članov besedo? (Da.)
Kolegica Grgurevič, izvolite.
Lepo pozdravljeni.
Torej Združene države Amerike so proti štirim sodnicam mednarodnega kazenskega sodišča uvedle sankcije in med njimi je tudi slovenska sodnica Beti Hohler, ki so jo sankcionirali zaradi njene vloge pri izdaji nalog za aretacijo Netanjahu in tega Gallanta. In sankcije so na podlagi tega tudi finančne. Gre seveda za grob pritisk na neodvisnost sodstva, gre za grob napad na slovensko sodnico med drugim, tako da me zanima, kakšne, kakšne poteze bo tukaj ministrstvo uvedlo oziroma ali nameravate na zagovor oziroma na pogovor klicati predstavnike Združenih držav Amerike, torej veleposlanico.
Hvala.
Hvala lepa za vprašanje.
Preden nadaljujemo, imam še eno pooblastilo, in sicer poslanka Alenka Jeraj nadomešča poslanca Janeza Janšo.
Želi še kdo od kolegov in kolegic poslancev postaviti kakšno vprašanje? Prosim? Po odgovoru?
Kolega Mahnič, izvolite, ste želeli. Ja.
Hvala predsednik.
Kolegice in kolegi!
Zdaj že dlje časa lahko spremljamo, kaj se dogaja proti belopoltim kmetom v Južnoafriški republiki, dogaja se nasilje, ropi, posilstva, umori, krade se jim zemljo, skratka, lahko že praktično govorimo o nekem apartheidu. Vendar pa je ta sedaj z druge strani in Južnoafriška republika je na meddržavnem sodišču v Haagu sprožila postopek proti Izraelu zaradi dejanj, ki se dogajajo v Gazi. Južnoafriška republika trdi, da gre za genocid in Slovenija se je temu postopku pridružila, se pravi skupaj z Južnoafriško republiko. Mene zanima, kako komentirate dejstvo, da se nad belopoltimi kmeti v Južnoafriški republiki dogaja to, kar se dogaja. In ali se res moramo na meddržavnih sodiščih braniti s takšnimi državami, ki proti lastnim državljanom počnejo to, kar sem prej omenil, gre seveda tudi za stranke, ki so del vladajoče koalicije in s tem očitno država Južnoafriška republika daje podporo temu, kar se dogaja. Tako da, zanima me, ali je res primerno, da se branimo s takšnimi državami.
Hvala lepa gospod predsednik.
Lep pozdrav vsem!
Spoštovana državna sekretarka.
Moje vprašanje se bo nanašalo na morebitne sankcije proti predsedniku Republike srbske Miloradu Dodiku. Zdaj Poljska predseduje Svetu Evropske unije še do konca tega meseca in poljska vlada je začela uradni postopek za uvedbo sankcij proti predsedniku Republike srbske Miloradu Dodiku. Ukrep, ki ga je predlagal zunanji minister Sikorski, bi Dodiku prepovedal vstop in prehajanje poljskega ozemlja zaradi resnega kršenja integritete Bosne in Hercegovine. Dodik se je medtem znova odzval na namigovanja, da bi tudi Slovenija lahko uvedla podobne ukrepe, čeprav slovenska vlada po mojih informacijah o sankcijah še ni odločila, slovensko zunanje ministrstvo pa možnosti ni izključilo. Tako beremo v medijih. Beremo tudi na primer iz portala MMC RTV Slovenija. Naslov je Janković prepričal ministrico Tanjo Fajon, naj ne uvede, naj ne uvede sankcij proti Dodiku. Zdaj, v tej državi še vedno zunanjo politiko, ker to je eminentno zunanjepolitično vprašanje, v tej državi po zakonu zunanjo politiko usmerja Državni zbor. Noben župan ne more pritiskati tako ali drugače na pomembne ukrepe slovenske zunanje politike. Ali se bo, spoštovana gospa državna sekretarka, vi zdaj tukaj predstavljate Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Ali se bo Slovenija pridružila nekaterim jedrnim evropskim državam, kot so Nemčija, Avstrija. Zdaj, sankcije sta uvedli tudi, po mojih informacijah, Litva, Estonija, prej sem že omenil Poljsko. Kje smo glede tega vprašanja? Torej, imamo dilemo, dilemo v bistvu Golobove Vlade, ki se izraža v vprašanju, bo srbskemu kumu prepovedal vstop v Slovenijo? Hvala lepa za vaše odgovore.
Hvala lepa predsednik, spoštovana državna sekretarka, spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani gostje!
Moje tokratno vprašanje se nanaša na Gazo, torej na mesto, ki je praktično spremenjeno v ruševino neki etnični skupnosti, ki je praktično izbrisana iz zemljevida o ljudeh, ženskah, starejših, predvsem o otrocih. Gre za strašljive številke. Današnje vprašanje postavljam kot poslanec, ki prihaja iz mesta glasnika miru, Slovenj Gradca, kjer je to vprašanje kar precej razburilo tudi moje someščane. Zaznavajo tudi, kaj se dogaja. Zdaj naši vsi poskusi, ki bi nekako skušali stvari umiriti ali pa morda postaviti neka izhodišča, da bi se začeli lahko pogovarjati bolj ali manj klavrno, propadejo. Tudi zadnji poskus sprejetja resolucije v varnostnem svetu je tudi propadel, kot vemo, tudi zaradi nekega bom rekel kar nekega svojevrstnega cinizma ob uporabi veta, česar smo pravzaprav že vajeni. Zdaj, kako nemočne so posamezne države v nekih solo akcijah pri vplivanju na situacijo je zelo frustrirajoče, pa vendarle. Te razmere, ki so iz dneva v dan bolj strašljive, zdaj trenutno je že po nekih ocenah ubitih skoraj 60000 ljudi, od tega je 31 odstotkov otrok, kar je sploh strašljivost, jaz mislim, to sploh nima več nobene, tega ne gre več opisati drugače kot, kot, kot totalno in grozljivo katastrofo. In to so, to so ljudje, ki živijo vsakodnevno v nekem strahu bomb, strahu pred pohabljanjem, v strahu pred, pred izgubo življenja in seveda v strahu pred tem, da absolutno nimajo več nobene prihodnosti. Skratka, gre za popolno razčlovečenje. Mi smo v Svobodi že od začetka spremljali, kaj se dogaja, tudi deklaracija, ki smo jo sprejeli že leta 2023, je te stvari na nek način anticipirala, opozorila nanje. Tudi priznanje države Palestine je bilo storjeno vse v duhu, da se stvari razumejo na drugačen način in jih tudi in jih tudi mednarodna skupnost na tak način, da bi jih tudi mednarodna skupnost na tak način razumela, zato me zanima v tem mojem vprašanju, bom rekel, v prvem delu tega mojega vprašanja, kaj smo kot Slovenija že storili. v tem trenutku bom se osredotočil predvsem na ta humanitarni del, da bi ta pomoč lahko dejansko prišla do ljudi, ki jo v tem trenutku potrebujejo. Vemo, da je ta pomoč blokirana in kaj lahko še naredimo kot država, kot skupnost, da se ta pomoč spravi do ljudi. Hvala.
