Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, dobro jutro. Pričenjam 102. sejo Odbora za zunanjo politiko.
Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke in poslanci. Prejel sem najprej opravičila, in sicer danes se seje ne more udeležiti poslanec Žan Mahnič, poslanec Janez Janša, poslanec Jernej Vrtovec in poslanec Jožef Horvat. Na seji pa s pooblastilom sodeluje Andreja Rajbenšu, ki nadomešča poslanca magistra Deana Premika. Lepo pozdravljam vse prisotne.
Ker pa ugotavljam, da sočasno poteka tudi Odbor za zdravstvo, kjer je prisotnih nekaj članov Odbora za zunanjo politiko, ugotavljam, da nismo sklepčni, zato sejo prekinjam za 15 minut in jo bomo nadaljevali ob 10. uri in 16 minut.
Nadaljujemo s prekinjeno s to drugo sejo Odbora za zunanjo politiko.
Tako prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora, 24. 6. ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točko 1.a in točko 1.b in predlagam, da glasujemo o predlogu za širitev s točko 1.a. Glasovanje teče.
Glasujemo. Navzočih je deset članic in članov odbora, za je glasovalo deset, proti nihče.
(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Sedaj pa glasujemo še o predlogu za širitev s točko 1.b. Glasovanje teče.
Glasujemo. Tudi tokrat je glasovalo oziroma navzočih devet članic in članov odbora, za je glasovalo devet in proti nihče.
(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je tudi drugi predlog sprejet.
Sedaj prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.
Ob tem naj opozorim, da je potrebno upoštevati smiselno uporabo Poslovnika, torej ustna predstavitev poslanskega vprašanja sme trajati največ 3 minute, odgovor predstavnika Vlade traja 5 minut, dopolnilno vprašanje poslanca traja 2 minuti in potem dopolnitev odgovora predstavnika Vlade lahko traja največ 3 minute. Hkrati pa še opozarjam, na to, da lahko vsak poslanec na eni seji postavi največ dve ustni vprašanji.
Sedaj pa dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? Magister Gregorič, izvolite.
Hvala, gospod predsednik. Moje vprašanje se nanaša na Iran, in sicer, če malo pogledamo podatke, je v zadnjih letih Izrael likvidiral ali pa izvedel atentate na 14 iranskih znanstvenikov v prejšnjem mesecu, mogoče na šest, osem. Plus izvedel je atentat na glavnega pogajalca Irana, medtem ko se je pogajal z ZDA o obnovitvi jedrskega sporazuma, ki so ga ZDA enostransko ukinile, kljub soglasni resoluciji varnostnega sveta Združenih narodov iz leta 2015 in mimogrede, resolucija ima 104 strani. Tako da je bilo to kompleten JSPOE(?), je bil tam. No, in zdaj Izrael, ki poseduje jedrsko orožje, pa tihe podmornice, pa rakete Jeriho ena, dva, tri, je napadel tri jedrske objekte in mimogrede seveda, Izrael je izven MPT Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in izven IAEA safeguard inšpekcije, no, in je napadel tri jedrske objekte, potem pa so še ZDA napadle tri jedrske objekte. Moje vprašanje je: Kako to, da ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ni obsodilo vojaškega napada na Iran, na jedrske objekte in na likvidacijo znanstvenikov iz Irana? Hvala lepa.
Ja, hvala lepa. Torej, jaz pa bi vprašala, v 17. svežnju sankcij zoper Rusijo je bilo med drugim, tega nisem vedela, pač, sedaj sem to zaznala in tudi preverila, so bile zajete v bistvu sankcije tudi preko proti dvema novinarjema, Nemcema, ker bi naj pač širila proti rusko oziroma prorusko propagando in tako naprej. Skratka, tudi njima je bilo zamrznjeno premoženje, prepovedan vstop v EU in prepovedano je vsem institucijam sodelovanje z njima. Zanima me, ali ste gospa ministrica, sploh kot bivša novinarka, to zaznali, ali ste kako reagirali? In ker, kolikor vem, je bil, ste ta 17. sveženj sankcij podprli?
Hvala.
Ja, čakajte. Ime, pa, mislim vsaj dva novinarja, bom povedala ime, Alina, ne vem, to pa moram pogledati ime, saj dva novinarja, no, saj ni važno, čakajte, samo malo, če želite ime, moram pogledati, pa saj verjetno veste, ne? Saj ste prebrali, a ne? Potem pa trenutek.
