Okej. Spoštovani, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, vsi vabljeni in prisotni na današnji prvi seji Odbora za zdravstvo po počitnicah. Prav lepo vas pozdravljam.

Torej začenjamo 50. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki je sklicana v skladu s 47. in 48. členom Poslovnika Državnega zbora in sicer na podlagi zahteve Poslanske skupine Nove Slovenije.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: torej Felice Ziza, Jelka Godec, Karmen Furman, Alenka Jeraj, Jožef Jelen, Zvonko Černač, samo moment, Nataša Sukič in Bojana Muršič. Imam pa še dve pooblastili, da bodo na seji kot nadomestni člani odbora sodelovali Tamara Vonta nadomešča Tamaro Kozlovič in pa Nataša Greif nadomešča Natašo Sukič. A, se opravičujem no, Tatjana Greif nadomešča Nataša Sukič.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red odbora, in sicer:

1. točka - zakaj pristojni državni instituciji ne zanima, kaj se bo zgodilo z matičnimi celicami okrog 4000 otrok iz Biobanke.

In pa točka 2 - zahteva Sindikata farmacevtov Slovenije, SIFARM za oceno ustavnosti 21.a člena Zakona o lekarniški dejavnosti.

Ker do pričetka seje nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od točk dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prejeli smo še dodatno gradivo s strani odvetniške pisarne Vrtačnik, ki ste ga prejeli na mizo in pa dodaten sklep Poslanske skupine Svoboda, ki ga bomo obravnavali tudi v nadaljevanju.

Torej prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA ODBORA IN SICER, ZAKAJ PRISTOJNIM DRŽAVNIM INŠTITUCIJAM, INSTITUCIJ NE ZANIMA, KAJ SE BO ZGODILO Z MATIČNIMI CELICAMI OKROG 4000 OTROK IZ BIOBANKE.

Zahteva Poslanske skupine Nove Slovenije za sklic nujne seje odbora z dne 21. 8. 2025 je objavljena na spletnih straneh DZ. Vabljeni k točki, tej točki dnevnega reda so bili predlagatelj zahteve Poslanske skupine Nove Slovenije, v imenu predlagatelja bo nastopil kolega Janez Cigler Kralj, ministrica za zdravje, doktor Valentina Prevolnik Rupel, doktor Metka Paragi, državna sekretarka za javno zdravstvo in javno zdravje v kabinetu predsednika Vlade, ki se je opravičila. Javna agencija Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, ki jo bo predstavil direktor Radulović Mojmir, Gaja Cel Zveza organizacij pacientov Slovenije, Sanja Purič, stečajna upraviteljica Biobanke deoo, Matej Žunič, nekdanji stečajni upravitelj Biobanke deoo, profesor doktor Robert Zorec, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo, ki se je tudi opravičil, Goran Kotnik Oven, pediater, Odvetniška pisarna Vrtačnik. Dodatno sta bila vabljena še profesor doktor Janez Jazbec, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Pediatrična klinika, Klinični oddelek za otroško hematologijo in onkologijo in Črtomir Zavašnik, odvetnik.

Zdaj kot prvemu besedo dajem predlagatelju zahteve Poslanske skupine NSi, v imenu katere bo nastopil kolega Janez Cigler Kralj, izvoli.

Hvala spoštovani podpredsednik, dobro jutro vsem, me veseli, da ste se odzvali vabilu, spoštovani vabljeni, in upam, da bomo s to razpravo ustvarili vsaj nekaj dodatnega političnega pritiska, ki bi pomagal, da predvsem pristojna inštitucija, javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke poskuša popraviti škodo, ki jo je pač z najprej že v izvoru pri podeljevanju dovoljenja Biobanki in potem s prepoznim in tudi morda ne najbolj učinkovitim reagiranjem na težave povzročila tem, lahko rečemo, 4 tisočim družinam, predvsem pa pravnemu redu in pravni državi v Republiki Sloveniji. In da ne bo pomote, res želimo to sejo usmeriti v varstvo najprej pravnega interesa teh staršev, ki so upravičeno pričakovali, da je to področje zelo strogo regulirano, urejeno z zakonskimi, podzakonskimi akti, tudi akti Evropske unije, in so upravičeno pričakovali, da pač ob tem varstvu pravne države ne more priti do dogodkov, kot so se pač žal začeli dogajati v začetku lanskega leta in potem naprej, kot je v našem pisnem dokumentu pač vlogi in zahtevi za sklic nujne seje dokumentirano in je bilo tudi že s strani predvsem odvetniške družbe Vrtačnik že medijsko zelo dobro, zelo dobro vsebinsko pojasnjeno. Zato ni moj namen, da bom jaz zdaj bral našo zahtevo za nujno sejo, ker je tu veliko vabljenih, deležniki, bomo rekli, predstavniki staršev, ki so prizadeti, predstavniki ostalih deležnikov in tako naprej. Še enkrat, da ne bo pomote, ni namen te seje, kot je bilo morda zmotno, ne neželeno predstavljeno v nekaterih medijih in v javnosti, da zdaj starši, ki so se šli eno privatno, bomo rekli, pogodbeno razmerje, zahtevajo, da država zato, ker so se zmotili, da država zdaj prevzame te stroške tega tveganja od njih. Ne gre za to. Gre za to, da je področje hrambe matičnih celic zelo strogo in močno regulirano. Tu ne gre za kredite v frankih, tu gre za matične celice, biološki material, pri katerih je nujno, da lahko državljanke in državljani, ko se odločijo za eno tako zadevo, zaupajo v pravni red in predvsem, da regulator, ki je pa Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, že v osnovi opravi svojo nalogo. Tukaj iz vse dokumentacije in poročanj, kar bomo gotovo še slišali, je razvidno, da javna agencija niti ni pregledala ali imajo, ali ima podjetje za nadomestno hrambo zadostne kapacitete in je šele ministrstvo v svoji odločbi s 30. 5. pravilno ugotovilo, da teh kapacitet ni. Javna agencija bi morala pred podelitvijo dovoljenja preveriti ali je kapaciteta, ali se s tem lahko sploh jamči za nadomestno hrambo, ne pa samo pavšalno ugotoviti, da če bo treba, ko bo treba, morda, da bo lahko to podjetje, eno izmed dveh, zagotovilo hrambo. Zdaj, stanje je nevzdržno. Jaz se zahvaljujem vsem, ki vseeno niste ukrepali radikalno čisto v interesu, da se pač zagotovi integriteta teh občutljivih materialov, da se odpre morda še ena možnost, da se zadeva reši. In resnično pričakujem od vseh pristojnih, se zahvaljujem ministrici tudi oziroma Ministrstvu za zdravje, ki je 30. 5. dobro odločilo in odločba se dobro bere, tudi s pravilnimi ugotovitvami. Je pa res, da je škoda, da je pa ministrica pred kratkim z eno izjavo o medijih, morda je bila vzeta iz konteksta, starše tudi spet po nepotrebnem zelo razburila, ampak okej, pustimo to, osredotočimo se na to, da bi danes poskušali najti neko, neko skupno rešitev, predvsem pa pot do pritiska, da se pristojne institucije zganejo. Gre za to, da je potrebno najprej popraviti napake, ki jih je po našem mnenju, bomo videli še od zainteresiranih vabljenih, ki ste danes tule, predvsem, za katere je odgovorna predvsem Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke. Pričakujemo, da bo javna agencija zdaj prevzela odgovornost za te napake, ki so bile že v začetku, kot smo rekli in potem v prepoznem in neučinkovitem odzivu in da bo prevzela odgovornost in zagotovila varstvo, pravno varstvo tem staršem, ki so pač utemeljeno zaupali, da je področje tako regulirano, da do česa takega ne more priti. Vse drugo, gospe in gospodje, se mi zdi, da je za nas nedostojno, ker potem lahko rečem, da smo na točki, ko ne moremo več zaupati praktično v nič. In tu gre za zelo občutljivo področje. Poglejte, ko se, ko se otrok rodi, smo vsi zelo občutljivi, smo, smo v posebnem stanju in ko želiš zagotoviti najlepšo možno prihodnost v skladu s svojimi, s svojimi zmožnostmi, temu otroku, niti pomisliš ne, da bi te kdo lahko tako pustil na cedilu. Pa pustimo to, da okej, podjetja propadejo in tako naprej, ampak imamo pa predpise, ki so garant za to, da bo ta prihodnost, v katero želiš vložiti, zagotovljena, kljub temu, če se kaj zgodi, to je vloga države, ne da prevzema zdaj, bomo rekli, noben od staršev ne zahteva, zdaj pa država plača za nas, ampak zahteva, država poskrbi, opravi svojo vlogo.

To je naša zahteva oziroma naša želja in resnično ne želim, da bi šlo tu za kakšno politično, politično prepucavanje, tudi, če ste prebrali gradivo, vidite, da ne gre za to. Po razpravi, spoštovani podpredsednik in vsi ostali prisotni, predlagamo v odločanje temu odboru štiri sklepe, in sicer te pa bom prebral.

Prvi sklep: Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje in Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke, da o ugotovitvah javne agencije v zvezi z Biobanko in nadaljnjih možnostih hrambe vzorcev obvestita vse osebe, ki so imele z Biobanko sklenjeno pogodbo o shranjevanju. Namreč, znano je, da očitno verjetno niti še vsi starši, ki imajo hranjene matične celice v Biobanki, niso bili obveščeni. Verjetno bomo izvedeli, zakaj, ampak nekateri, ki so pustili ob hrambi email, so dobili šele pred kratkim obvestila po elektronski pošti, tisti, ki ga niso, teh obvestil nimajo in oni uradno niso obveščeni.

Drugi sklep: Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje in Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke, da poskrbita za ohranitev biološke integritete matičnih celic ter zagotovita začasno enoletno hrambo vzorcev iz propadle Biobanke, da lahko starši sprejmejo odločitev o nadaljnji hrambi. Tu gre za čisto človeško praktični vidik, da se, da se staršem odvzame vsaj najhujši pritisk na njihov položaj, skrb in finančna skrb.

Tretji predlagan sklep se glasi: Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje in Javno agencijo, da v enem mesecu opravita analizo, kje je zatajil nadzor nad izvajanjem dejavnosti Biobanke, z njo seznanita ta Odbor za zdravstvo in na podlagi analize predlagata morebitne potrebne zakonodajne spremembe za naprej, ker tega ne smemo dopuščati tudi vnaprej.

In četrti sklep: Odbor za zdravstvo predlaga Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani, da pri odgovornih osebah Biobanke d. o. o. preveri obstoj suma kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.

Sem pa v pripravi na to sejo, pripravil še en predlog, ki ga bom potem glede na razpravo tudi morda dal v odločanje kot predlog tu na odboru, in sicer peti sklep: da se, da Odbor za zdravstvo predlaga Ministrstvu za zdravje, da nad delom Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke opravi sistemski in upravni nadzor. Vsi podatki, vse, kar smo do zdaj preštudirali, namreč kaže na to, da je to utemeljeno in upravičeno in da bi bilo smiselno za pravno varstvo in za varstvo integritete regulatorja in tega področja nujno to narediti, da se izognemo nadaljnjim, nadaljnjim, bomo rekli spodrsljajem na tem občutljivem področju. Videl sem, da je tudi, da so tudi koalicijske poslanske skupine pripravile en sklep, to boste verjetno vi potem predstavili. Jaz lahko rečem, da načeloma ta sklep ni slab, je pa zelo splošen. Mislim, jaz ga bom oziroma mi ga bomo podprli, ampak predvsem bi se pa želel osredotočiti, da mi zdaj iščemo rešitve v tem, v tej konkretni zadevi, zato ker pač stvari so nujne in akutne.

Toliko zaenkrat, podpredsednik, spoštovane, spoštovani. In hvala vsem za dobro, spoštljivo, dostojno razpravo na tej seji. Hvala.

Ja, hvala lepa, predlagatelj.

Postopkovno, kolega Janev.

Ja, hvala predsedujoči. Predvsem zaradi tega, da bomo na korekten način peljali to današnjo sejo, bi želel opozoriti na to, da so bili nam predloženi štirje sklepi. Ne glede na to, da je v nekem delu pojasnil predlagatelj, je pojasnil kot peti sklep. Torej ne gre za pet sklepov, ki jih daje predlagatelj, ampak so to štirje sklepi plus sklep od, ki je prišel kasneje kot sklep odbora. Tako da verjamem, da bomo kasneje v kolikor, kakor je že sam pojasnil, ta morebitni nov sklep - in ne peti sklep -prejeli na mizo kasneje, kakor je že predlagatelj na to opozoril. Hvala.

Hvala lepa za postopkovno.

Imamo še eno. Gospod Cigler Kralj.

Hvala podpredsednik.

Se strinjam, moja napaka. Kmalu bo na mizi in to bo poseben sklep. Se moramo držati reda. Hvala.

Torej smo to zadevo uredili, tako da lahko Besedo dajem Ministrstvu za zdravje in v njegovem imenu državni sekretar Iztok Kos. Izvolite.

Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovane članice in člani Odbora za zdravstvo, vsi vabljeni.

Naj uvodoma povem, da se na ministrstvu zavedamo negotovosti situacijo za starše, ki so sklenili pogodbo z Biobanko za hrambo popkovnične kavi svojih otrok ter razumemo njihovo zaskrbljenost. Dovolite, da v nadaljevanju na kratko predstavim ključne dogodke v zvezi z nadomestnim shranjevanje človeških celic in tkiv, ki so bili prvotno shranjeni pri družbi Biobanka d. o. o. V času svojega delovanja je Biobanka d. o. o. imela dovoljenje za preskrbo s tkivi in celicami ter sklenjena dva sporazuma o nadomestni hrambi z družbama Educel d. o. o. in Celica d. o. o. Ker je družba Educel prenehala poslovati in je izgubila dovoljenje za opravljanje dejavnosti, se sporazum z njo ni mogel izvršiti. Zato je v ospredje stopila družba Celica d. o. o., s katero je bila prav tako sklenjena pogodba o nadomestnem shranjevanju v primeru, da Biobanka tega ne bi mogla več zagotavljati ... / oglašanje iz dvorane/ Aha, okej, mogoče bližje. Se pravi, skladno z navedenimi je Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljevanju JAZMP) 18. oktobra 2024 družbi Celica d. o. o. odločbo naložila prevzem vseh vzorcev v shrambo. Ministrstvo je po pritožbi družbe Celica d. d. z odločbo JAZMP delno odpravilo in določilo, da mora Celica d. o. o. zagotoviti nadomestno hrambo desetih škatel vzorcev in pripadajoče dokumentacije. Odločba je bila v tem delu izvršena 20. junija 2025, vzorci so bili preneseni. Ker to zajema le del shranjenih vzorcev, je JAZMP uvedla dodatni inšpekcijski postopek zoper Biobanko d. o. o. v stečaju in 1.

avgusta izdala novo odločbo. Skladno z odločbo regulatorja, torej JAZMP, imajo starši možnost, da se za prenos vzorcev dogovorijo z drugo ustanovo za tkiva in celice; v tem primeru mora ta ustanova za tkiva in celice poskrbeti za transport vzorcev in dokumentacije, sodelovanje z zakonitim zastopnikom Biobanke d. o. o. stečaju in stečajnim upraviteljem Gaiacel d. o. o. pa mora to omogočiti. GaiaCell d. o. o., ki ima te vzorce tudi v posesti. Na tem mestu bi pojasnil, da Ministrstvo za zdravje nima pristojnosti za vzpostavitev dejavnosti shranjevanja matičnih celic oziroma kritja stroškov nadomestne hrambe. Hranjenje matičnih celic v zasebnih biobankah je tržna storitev, kjer starši prostovoljno sklenejo pogodbo in plačajo za storitev. Stečaj podjetja je poslovno tveganje, ki ga nosi podjetje in njegovi partnerji, stranke pa lahko zahtevke uveljavljajo v stečajnem postopku. Skladno z določbami Zakona o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje, je za nadzor kot tudi reševanje celotne situacije odgovoren JAZMP kot pristojni regulator na področju preskrbe s tkivi in celicami. Pomembno je tudi ločevanje med javnim in zasebnim interesom. Shranjevanje matičnih celic za lastno uporabo v zasebnih Biobankah ni javna storitev, temveč osebna izbira. V Sloveniji sicer obstaja tudi javna banka matičnih celic, vendar deluje po drugačnih, neprofitnih načelih in trenutno ne prejema novih vzorcev. Ob tem naj še dodam, da Ministrstvo za zdravje v zvezi z omenjeno problematiko je uvedla tudi nadzor nad delovanjem JAZMP. Nadzor je v teku in bo predvidoma zaključen do konca septembra 2025. Avgusta 2027 bo začela veljati nova evropska uredba SOHO, se pravi Substance of human origins, kar pomeni material človeškega izvora, ki uvaja enotne standarde kakovosti in varnosti za snovi človeškega izvora. Uredba bo zahtevala posodobitev tudi našega nacionalnega Zakona o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic. Spremembe bodo usmerjene v področje kakovosti, varnosti, nadzora, digitalizacije ter tudi kriznega upravljanja. Posebej bomo pozorni na določbe o shranjevanju tkiv in celic, ki jih bomo uskladili z novimi evropskimi zahtevami, da zagotovimo še višjo raven varnosti in učinkovitosti.

Naj za zaključek pripomnim, da je Ministrstvo za zdravje tudi v vlogi drugostopenjskega, torej pritožbenega organa. V tej fazi postopka smo zavezani k spoštovanju vseh zakonskih določb in postopkov, kar vključuje tudi varovanje integritete in nepristranskosti odločanja, zato v tej fazi ne moremo in ne smemo razkrivati podrobnejših informacij. Skladno z zakonsko obvezo bomo po prejemu odločitve najprej seznanjene stranke seznanili o postopku, šele potem, ko so stranke ustrezno obveščene, lahko ministrstvo posreduje informacije javnosti, in sicer v obliki, ki ne bo posegala v zasebnost posameznikov ali vplivala na potek drugih morebitnih postopkov. Verjamemo v transparentnost, vendar je ta vedno podrejena spoštovanju zakonov in zagotavljanju pravičnosti. Ko bo postopek zaključen in stranke obveščene, bo javnost ustrezno seznanjena z vsemi relevantnimi informacijami. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod državni sekretar. Zdaj bomo pa besedo dali tudi ostalim vabljenim na sejo po vrstnem redu prijav. Prosil bi vas, da se za magnetogram vsak predstavi, pred tem pa vas seznanjam, da v skladu z uveljavitvijo uveljavljeno parlamentarno prakso svoja mnenja in stališča na obravnavi obrazložite samo v uvodnem delu točke. Prosim vas tudi, da predstavite vaše stališče izključno o točki, ki je na dnevnem redu, ter da svoja stališča strnete do največ 5 minut, ker nas je veliko, pa bi radi omogočili, da pridemo vsi na vrsto. Prav tako vas že vnaprej obveščam, da ko bo poteklo teh 5 minut vam bom segel v besedo oziroma vam bom nakazal, da je čas potekel? Besedo lahko dobi samo en predstavnik vaše organizacije in še enkrat vas prosim pač, da se za magnetogram predstavite.

Najprej bi pa besedo dal Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke in v njenem imenu direktor Radulović Mojmir, izvolite.

Gospod predsedujoči, spoštovani člani, spoštovani gostje, najlepša hvala, da ste se v bistvu pač danes lahko zbrali, da se v bistvu pogovorimo in izmenjamo mnenja o tem hramu demokracije.

Moje ime je Mojmir Radulović in v bistvu predstavlja agencijo za zdravila in medicinske pripomočke oziroma sem pač njena odgovorna oseba. Kot prvo bi pač rad povedal, da Zakon o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravje, ureja standarde kakovosti in varnosti pri uporabi človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravje. To pomeni, se pravi, med ostalim, da gremo čisto v bistvu v strokovno tehnično, da skrbimo, da popkovnice oziroma popkovnična kri za avtologen način zdravljenja reguliramo, izvajamo nadzor nad testiranjem, obdelavo, konzerviranjem, shranjevanjem, razdeljevanjem, uvozom, izvozom. Se pravi, to so te regulirane aktivnosti. Kot drugo zelo pomembno dejstvo, se pravi, pri Biobanki in Educellu so se izvajali redni nadzori ves čas njenega delovanja, se pravi od leta 2009 in na primer, ko je bila pogodba o nadomestnem shranjevanju sklenjena leta 2011. Tako, da pač na vašo, kako bi rekel, pač komentar predlagatelja, pač izvor dovoljenja sega, se pravi, v letu 2009 oziroma 2011. Da... danes je leto 2025 in zadeva se je, bi rekel, pač maksimalno zapletla in, kako bi rekel, kot vidite, je ogromno deležnikov vključenih.

Pri tem pa želim izpostaviti, da s temi celicami, se pravi pač glede kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic v danem momentu ni nič narobe. Se pravi, so še vedno tam shranjene za osnovni namen kot so v bistvu pač bile ob podpisu pogodbe, tako da škoda se ni zgodila. / oglašanje iz dvorane/ Tako, zaenkrat še ne, tako da v bistvu tukaj, to je v bistvu pač regulirana dejavnost. Namen v bistvu pač tega zakona je tudi, da shranjeni vzorci, se pravi tudi v primeru prenehanja ustanove ne bi bili uničeni, se pravi, temveč da jim je zagotovljena nadomestna hramba. Tako da podjetje je imelo podpisano dve pogodbi, osnovna pogodba je bila s podjetjem Educell(?) in ti dve podjetji, Biobanka in Educell, sta šla zaporedoma v stečaj. Se pravi, ena s 1. avgustom, druga v bistvu s septembrom, leta 2024 in v bistvu tudi tukaj je JAZMP odreagirali. Mi smo v bistvu pač dobili obvestilo, da s 1. 8. prenehajo delovati, smo šli v bistvu pač in smo avgusta že začeli, kako bi rekel, postopek preklica dovoljenja, za pač opravljanje dejavnosti. Ta, tudi to ne drži, da v bistvu nismo, kako bi rekel, izvajali oziroma da smo šele na podlagi pač staršev začeli v bistvu izvajati nadzor. To ne drži in isto je z Educellom. Se pravi, septembra smo dobili pač obvestilo in oktobra, kako bi rekel, začeli s preklicem dejavnosti. Imeli smo pa izzive, zato ker pač odgovorna oseba ni bila imenovana. To je tudi v bistvu pač nekaj, kar je treba zakonsko urediti, ker je zelo nemogoče, da pač ne moreš vročiti niti kazni niti, kako bi rekel, pač, pač izvesti ukrepa, če nimamo odgovorne osebe. Ne vem, mislim, da je bila pač 24. aprila pač odgovorna oseba, ki je bila razrešena oziroma pač dala odpoved, na novo ni bila imenovana. Tako, da to je tudi zelo pomembno dejstvo.

Potem tretja zadeva, se pravi, ne EU direktiva, ne zakon v bistvu ne določata, da mora biti nadomestna hramba za starše brezplačna. Prav tako njihove pogodbe, ki so podpisali, to ne določa, da je zadeva brezplačna. Se pravi, pač hrambo vzorcev v tem delu izvajajo gospodarske družbe, katerih nadzor v okviru pač naših zakonskih pooblastil izvaja JAZMP.

Pri tem pa moram izpostaviti, da pristojnost nad likvidnostna podjetja v bistvu pač ne, koliko denarnih sredstev imajo, pač ne izvaja JAZMP. Je pa res, da se da izboljšati zakonodajo, da imamo na primer, da je del vloge zavarovalna polica. Vemo na primer, da se vrtimo trenutno okrog pač zneskih, ki so v bistvu izvedljivi in že ena zavarovalna polica, ki bi bila opredeljena v zakonu, lahko to reši, pa tega v bistvu pač v zakonodaji ni. Ne, na drugi strani, ena izmed zadev je, se pravi, tudi to, da pač ne moremo prodati opreme drugemu podjetju, če se v tem nahajajo vzorci. To je tudi ena zakonska zadeva, se pravi, da se nam to v prihodnosti ne zgodi. Pa v bistvu pač pomembna informacija, zakaj smo v situaciji, ki je imamo sedaj, da so stroške hrambe večinoma plačali za 20 let naprej. Se pravi, ne da bi jim v bistvu Biobanka v zameno zagotovila kakršnokoli jamstvo. Ne, to je v bistvu pač tveganje, ki so ga prevzeli starši. Mislim, da smo pogledali pač v seznamu terjatev, da le 54 staršev je tisti, ki pa so redno plačevali in od teh je v bistvu stečajni upravitelj oziroma pa sedaj stečajna upraviteljica odstopila. Vsi ostali v bistvu pač, kot v bistvu razume JAZMP in v bistvu tam je, tam je, se pravi, pač gledamo, da so to še vedno aktivne pogodbe, ki jih pač želimo, da jih zakoniti zastopnik izvrši. Tako, da to so v bistvu pač zdaj glavni, glavne zadeve.

Zdaj bi pa rad še povedal, da pač, ko je, ko smo v bistvu pač gledali, se pravi pač banko in Educell. Ti podjetji sta imeli že tudi prej v preteklosti določene finančne težave. To ni bilo v bistvu prvič in Biobanka in EDS sta dve ločeni pravni osebi, ne, vsaka je imela svoje delovanje. To je tudi na primer za vas zakonodajalce, ki ste poslanci, lahko vlagate tudi poslanski zakon, se pravi, da morajo biti v bistvu povezana podjetja tista, ki lahko, kako bi rekel, pač opravljajo to dejavnost. Zato sta v bistvu lahko bila druga drugi. Back. Saj v bistvu pač zakon ni določil nobenih omejitev glede finančne povezanosti. Pa govorimo o leta 2009 pa 12011(?), samo dovolite mi pol še 2 minuti predsedujoči, ker je vseeno pomembno, ker jaz sem v bistvu tu vseeno glavni, kako bi rekel, pač krivec za vse. Pa hočem povedati, da agencija vseeno deluje gospodarno in učinkovito in zakonito, vsako leto smo v bistvu predmet nadzora, v bistvu več njih nadzorov skladno z Ministrstvom za zdravje, tako da težko rečem, da pač zadeve ne delujemo. Poleg tega smo pa tudi eden izmed najbolj učinkovitih organov v javnem zdravstvu, ker smo podvojili poslovanje v zadnjih šestih letih, tako da... Pa hočem povedati, da pač kot agencija smo mi po navadi kot sodnik v mnogo tekmi, nogometni tekmi. če delamo dobro, se veliko ne sliši, imamo pa 32000 postopkov letno in večinoma se zadeva pač ne pride do tega, če je dobra zakonodaja, zakonodaja pa pač ni bila od leta, pač mislim, 2007 posodobljena, trenutno je pa v bistvu, pač obstaja luč na koncu tunela. Se pravi, obstaja več ponudnikov z ustreznim dovoljenjem, ki so proti plačilu pripravljeni prevzeti pač in shraniti vzorce Biobanke in ne glede na to, da pač se pogovarjamo o ključno oviro, ki jo je treba preskočiti je, se pravi, v bistvu ta denar, ki bi rekel, bi lahko potem pač izvedel prenos teh sredstev. Pa še v bistvu, da odgovorim na dvojne kapacitete, se pravi, dvojne kapacitete, glede na to, da pač je to zakon, ki pokriva tudi druge dejavnosti, da dvojnih kapacitet praznih, nimajo nikjer v tujini, niti pač v Sloveniji, se pravi, je pa res, da pogodba mora biti dovolj dobro pač pripravljena oziroma pač, da mora biti v bistvu SOP zadaj, da pač je to urejeno, in da se, kako bi rekel, zadeva pač prenese. Imeli smo pa, saj pravim, pač izziv zaradi tega, ker so šli pa zaporedno v stečaj.

In bi samo še povedal, da glede, glede samih terjatev, ne, mi še vedno trdimo, da so to v bistvu nedenarne terjatve, tam v bistvu pač preizkus terjatev se tudi ni naredil. Se pravi, izločitvene pravice staršev tudi v bistvu pač jo imajo, pa pač to ni bilo izvedeno, tako da tu bomo v bistvu pač v tej smeri nadaljevali, kaj več vam pa zaradi inšpekcijskega postopka pač ne morem povedati, tako da najlepša hvala za čas.