Pričenjamo s sejo. Lepo pozdravljam visoke goste, vse članice in člane odbora ter ostale vabljene!

Pričenjamo z 39. sejo Odbora za pravosodje.

Najprej vas moram uvodoma obvestiti, da so pred dvorano ves čas na voljo napitki, ker tukaj v dvorani pač ni dovoljeno, ni dovoljeno v dvorano vnašati nobenih pijač ali kaj podobnega.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora, in sicer: poslanka Lucija Tacer Perlin, ki jo nadomešča poslanka Tamara Vonta. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO... Postopkovno, gospod Mojškerc, izvolite.

Ja, hvala za besedo, lep dober dan vsem skupaj. Zdaj, v gradivu je naša poslanska skupina vložila predlog za sklic javne predstavitve mnenj o predlogu zakona o sodiščih, Zakona o sodnikih, Zakona o Sodnem svetu ter Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu, vse v drugi obravnavi. Pa bom na kratko obrazložil, ne bom bral celotnega, ampak bistveno je bilo pri naši odločitvi za tak predlog tudi mnenje Sodnega sveta.

Kolega Mojškerc, vas bi samo toliko prekinila, to bomo potem pri 2. točki velja. Sedaj...

ja, samo se nanaša na vse štiri točke.

ZIKS je 2. točka, je 1. točka in potem imamo naslednje točke.

Okej, bom pa pol.

Okej, hvala.

Torej, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev in je bil 30. 6. 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednice Državnega zbora je dne 4. 7. 2025 odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

S sklicem seje ste prejeli naslednje gradivo: torej predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta, mnenje Sodnega sveta, mnenje občine Ribnice.

Na sejo so bili vabljeni torej predlagatelj, Zakonodajno-pravna služba, Ministrstvo za pravosodje, Državni svet, Sodni svet, Državno tožilski svet, ki je opravičil svojo udeležbo, Vrhovno sodišče, Vrhovno državno tožilstvo ter Državno odvetništvo.

V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi. S strani poslanke Lene Gregurovič pa je bil 6. 10. 2025 vložen predlog amandmajev za amandmaje odbora.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga. Predlagam, da se razprava o vseh členih in predlaganih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi pa bomo potem glasoval o vseh členih skupaj.

Besedo predajam sedaj vabljenim. Predlagatelj je tukaj? Ne. Tako da dopolnilne obrazložitve členov predloženega zakona ne bo. Želi besedo predstavnik Zakonodajno-pravne službe, gospod Skubic, izvolite?

Pozdravljeni. Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi pristojnostmi in dolžnostmi pripravila mnenje, ki je v poslovniškem roku. V nadaljevanju se bom omejil samo na vsebino predlaganih amandmajev za amandmaje odbora.

Najprej je treba pri 1. členu opozoriti, da pri, kar se tiče novega 250.f člena oziroma točneje njegovega drugega odstavka, se tu dodaja dostavek, da je revizija dovoljena pod pogoji določb zakona, ki ureja pravdni postopek. Glede na to, da v okviru prvega odstavka tega člena se določa, da se celoten, se pravi zahtevki iz naslova tega zakona, če bo sprejet, rešujejo v nepravdnem postopku, smo dolžni opozoriti, da se v tem delu je ta nov dostavek odvečen, kajti tako ali tako velja po 37. členu Zakona o nepravdnem postopku, da zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. To seveda bo tudi veljalo v tej zadevi, v tem zakonu, če bo sprejet, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku.

Kar se pa tiče 2. člena, zelo na kratko. Dolžni smo izpostaviti dejstvo, da s predlaganim amandmajem z vsebino ni urejenega vprašanja zadržanja zastaranja, ki je v predloženem besedilu zakona naslovljeno. Če bo v nadaljevanju postopka pri tej točki še kakšna potreba po dodatnih pojasnilih, bomo seveda na voljo. Hvala.

Prejeli smo še eno obvestilo o nadomeščanju oziroma pooblastil: poslanko Andrejo Živic nadomešča poslanka doktor Mirjam Bon Klanjšček.

Sedaj pa predajam besedo ministrici. Ne? Sem mislila, da imam narobe napisano. Torej, pač pa mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, izvolite, prosim.

Hvala lepa za besedo. Komisija za državno ureditev je obravnavala predmetni predlog zakona na 46. seji in ga je tudi podprla. V sami razpravi smo se dotaknili nekaterih vprašanj, in sicer predvsem kaj to pomeni za tiste upravičence, ki so imeli razveljavljeno, pravnomočno razveljavljeno kazensko sodbo, pa seveda niso imeli pogojev za sprožitev postopkov za odškodnino, ker je ta pravna podlaga z Zakonom o debirokratizaciji v letu 2021 odpadla in seveda, ko bo to veljalo, ta novo uveljavljen zakon za tovrstne upravičence. Predstavnik Ministrstva za pravosodje je poudaril, da mora biti po njihovem mnenju ta možnost urejena v prehodnih določbah, verjetno še z dodatnim amandmajem, ker dosedanje besedilo tega ni omogočalo, in sicer, da, pojasnjeno je bilo tudi, da v zvezi s tem poteka usklajevanje tudi z državnim odvetništvom.

Udeležencem v sodnih postopkih, ki so po januarju 2022 izgubili možnost uveljavljanja odškodninskih zahtevkov, ker zanjo ni bilo več pravne osnove, ne glede na to, da so pred tem uspeli z razveljavitvijo obsodbe svojih sorodnikov, je treba dopustiti sprožitev odškodninskih zahtevkov. Predstavnik Ministrstva za pravosodje se je v tem delu dotaknil tudi morebitnega problema povezanega z retroaktivnostjo zakonodaje in je poudaril, da je bilo o tem že dvakrat odločano na Ustavnem sodišču, leta 1998 in leta 2001 in je bilo tudi v takih primerih uveljavljeno stališče, da je izjemoma dopustna retroaktivnost ne glede na 155. člen Ustave. Mnenje Ministrstva za pravosodje je, da mora biti zakonodaja urejena tako, da lahko vsi pridejo do svoje pravice, po drugi strani pa ne sme priti do oškodovanja načela socialne države in seveda vzdržnosti javnih financ.

Komisijo je tudi zanimalo, kako je mogoče oceniti, koliko je nerešenih primerov v, tovrstnih, in je bilo pojasnjeno seveda, da tega ni mogoče oceniti, da bi to morda lahko ugotovili zgodovinarji po pregledu arhiva. Tako da sedanja situacija pa naj bi bila takšna, da gre v zadnjih letih v povprečju za deset ali manj zahtevkov na leto. Postavljeno je bilo tudi vprašanje glede državljanstva, ali je potrebno za uveljavljanje takih zahtevkov in je bilo seveda pojasnjeno, da ne, da to ni pogoj. Obravnavali smo tudi pripombe občine Ribnica, ki so se nanašale na spremembo 15. člena ZIKS-a, ki govori o možnosti dela obsojencev v okviru oziroma v organizaciji zavodov za prestajanje kazni. Člen v okviru predloga zakona sicer ni bil odprt, vendar so predstavniki ministrstva vseeno pojasnili svoje stališče do te spremembe, ki bi obsojencem, razen izjemoma v okviru zavodov za prestajanje kazni, nalagala obvezno delo.

Komisiji je bilo seveda pojasnjeno, da je naložitev obveznega dela obsojencev z ustavno pravnega vidika prepovedana. V slovenski Ustavi v četrtem odstavku 49. člena piše, da je prisilno delo seveda v Sloveniji prepovedano. Slovenska Ustava ima za razliko na primer od nemške ustave, je to prepoved eksplicitno napisano. V nemški ustavi v 12. členu na primer piše, da je prisilno delo zapornikov dopustno samo v primeru, če je to izreklo sodišče. Tukaj so tudi številne mednarodne pogodbe in konvencije, ki jim je treba slediti, kjer je država podpisnica in bi bilo tudi pri tovrstnih spremembah ZIKS treba preučiti tudi ta vidik.

V Sloveniji izhajamo iz načela humanosti in je sistem usmerjen v resocializacijo zapornikov in tiste zapornike, ki se prostovoljno odločijo za delovno rehabilitacijo, najlažje ponovno vključimo v družbo. V zavodih za prestajanje kazni, imamo občasno celo nasprotno situacijo, da se za samo rehabilitacijsko delo prijavi več obsojencev, kot je možnosti za delo. Včasih dejansko obsojencem, ki bi radi delali, ker to prinese tudi določene ugodnosti, pri pogojnem odpustu dela ni mogoče zagotoviti.

Kot sem že povedala na začetku, smo predlog podprli. Hvala.