Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam! Začenjam 38. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino. Obveščam vas, da je zadržana kolegica Katarina Štravs in da jo nadomešča kolega Lenart Žavbi. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: imamo eno točko: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, druga obravnava.

Prehajamo na to 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VRTCIH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila Vlada. Državni zbor je 11. julija na 33. redni seji opravil prvo obravnavo predloga zakona in 15. julija 2025 odločil, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Natašo Avšič Bogovič je 8. septembra 2025 podala zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, med drugim tudi za obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih. Gradivo za to točko je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, kar je razvidno iz sklica seje, tako da ne bom brala tega gradiva. Po sklicu seje pa smo prejeli še naslednja gradiva, ki so objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Mnenje Skupnosti občin Slovenije, izjava Društva katoliških vrtcev Slovenije, pobuda Skupnosti vrtcev Slovenije, pripombe zavoda Montessori Primorska. Mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino. Mnenje Zakonodajno-pravne službe in dodatna pojasnila na mnenje Zakonodajno-pravne službe o predlogu zakona Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Članice in člani odbora ste prejeli tudi dopise 142 občin, katerih te pozivajo k ohranitvi avtonomije občin pri organizaciji predšolske vzgoje ter izražajo podporo obstoječi ureditvi 17. člena Zakona o vrtcih. Dopisi so bili naslovljeni na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter na Državni zbor Republike Slovenije, prejeli pa smo jih v obdobju od 23. aprila do 4. junija letos. K točki dnevnega reda so vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica, Dodatno pa so bili na sejo vabljeni še Društvo katoliških vrtcev Slovenije, Zavod G-rega, Marko Balažic, predstavnik civilne iniciative Združeni starši, Anja Leštan, zasebni vrtec Malina, Slavka Snedec, Marijin vrtec Cerklje ter Gregor Bezenšek mlajši, iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih. Vsi lepo pozdravljeni.

Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do začetka njegove obravnave na seji odbora, Amandmaje so do sedaj vložile poslanske skupine Levica k 11. členu, Poslanska skupina SDS k 1., 11., 12. in 17. členu, Poslanska skupina NSi k 1., 2., 11., 12. in 17. členu. Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica k 2., 3., 5., 7., 8., 14., 16. in 17. členu. Poslanska skupina SD k 19. členu. Mislim, predlagatelji amandmajev so spremenili oziroma dopolnili amandma. Ne, to pa nimam nič, ne, ne nič, ne nič. Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razpravlja o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Se s tem strinjate? Ja, izvoli.

Ja, hvala za besedo. Zdaj predsedujoča najprej sprašujemo zakaj imamo nujno sejo oziroma sklicano izredno sejo Državnega zbora, zdaj pa nujno sejo odbora, pa nimamo pred sabo še amandmajev, ki jih napoveduje koalicija oziroma Vlada. Sklicujete sejo, minister je cel prejšnji teden po radiih in vsepovsod razlagal kaj vse bo, zdaj pa tega gradiva nimamo in ne vemo o čem točno se bomo pogovarjali. Imamo amandmaje, kot ste povedali, ki smo jih predlagale poslanske skupine, razen Poslanske skupine koalicije, to je ena stvar. Me zanima zakaj, zakaj tako, a ne? Poleg tega v zahtevi za izredno sejo, ki bo v četrtek, ste zapisali, da se novela Zakona o vrtcih dela predvsem zaradi ranljivih skupin, torej romske populacije, vemo pa, da močno posegate tudi v področje zasebnih vrtcev. Zdaj, tudi to, bi pričakovali kakšno obrazložitev? In mi predlagamo, da se vseeno pogovarjamo po členih zakona, ker sicer bomo mešali zasebne vrtce, normative, Rome in mislim, da bo malo zmedeno. Mogoče, da pač vabljeni povedo na začetku. Ampak drugače pa mislim, da je bolj prav, če gremo res po členih, ker bomo, ne moreš vsega povedati na začetku in se bomo kar naprej vračali na kakšno temo ali pa kaj pozabili, glede na to, da so tako različne teme.

Tako da mi predlagamo v naši poslanski skupini, da razpravo opravljamo po členih, da si lahko vzamemo tudi dovolj časa za posamezne določbe členov.

Hvala Alenka Jeraj. Zdaj pa ima Iva Dimic besedo.

Hvala lepa. Tudi v Novi Sloveniji se oglašamo na to, kakšna nepopravljiva škoda se bo zgodila, da imamo danes nujno sejo. Danes je ponedeljek, mislim, da je ponedeljki so po Poslovniku namenjeni delu v poslanskih skupinah. Mislim, da tej Vladi stalno dajemo prednost ponedeljkom, da zasedamo v Državnem zboru, nismo pa na terenu med ljudmi. Mislim, da današnja seja ne opravičuje tega, da se je seja sklicana na ponedeljek in enostavno mislim, da tudi je nesprejemljivo, da gre zakon na izredno sejo že v četrtek. Ker res ne razumem, pa boste povedali kakšna nepopravljiva škoda za državo se bo zgodila, če te seje v četrtek in današnje ne bi bilo, to je nerazumljivo. Vi enostavno imate same izredne seje, mi moramo vse ponedeljke tukaj biti, ljudje nas potrebujejo na terenu, težav je več kot preveč na terenu in enostavno prosim, kakšna nepopravljiva škoda se bo zgodila, če današnje seje ne bi bilo oziroma ne nazadnje mi imamo redni postopek, a ne, ampak danes je nujna seja in ta zakon, ki je v rednem postopku, gre na izredno sejo. Jaz, to so take kolobocije, da enostavno ne razumem, kaj bi bilo v primeru, če bi seveda tekel normalni redni postopek za ta zakon. Hvala lepa in pričakujem odgovor.

Ja, hvala za pripombe. To, da imamo danes sejo, je bil edini termin. Zahteva je bila dana in za sklic, mi smo pač morali poiskati termin in edini prosti termin je bil danes popoldne.

O tem, zakaj nujna in redna izredna seja in tako naprej, o tem so razpravljali na Kolegiju predsednice Državnega zbora. Kolikor jaz vem, je tam, ni šlo prav glih gladko skozi, ampak na koncu so se tako dogovorili. Jaz pri tem, zdaj tu smo, zbrali smo se, sklic sem naredila in mi bomo nadaljevali. Jaz drugih pripomb nimam, nimam drugega odgovora.

Kar se pa tiče, zdaj pa je recimo vprašanje, jaz bom dala na glasovanje, to dam na glasovanje, da opravimo razpravo, tako kakor sem rekla, o vseh členih zakona skupaj. Če se, zdaj bomo videli, kakšen bo rezultat. Naredimo tako? Ja. Izvoli, Alenka.

Zdaj, predloga sta bila oba dana, jasna, razumljiva, tudi argumentirana. In če se gremo mi tukaj v tem hramu demokracije, predvsem pa v hramu odločanja, kako in na kakšen način, s kakšnimi pristopi, kako bomo pravzaprav gradili tako zelo pomemben sistem od vzgoje, kot je vzgojno izobraževalni od dna, torej od prvega dne prvega leta, kar pač bo država vstopala tudi v ta, vstopa v ta sistem poleg staršev. Potem se na tak način pač sklicujemo sejo, zahteva je bila dana, mi bomo pa danes tu, rezultat bo pa takšen, ko bomo pač pritiskali gumbe. Ampak mi govorimo o pomembnih vsebinah. In imamo dovolj časa. Dovolj časa, da to, da naredimo en skupaj v sodelovanju en kompromis, en dogovor, kako pravzaprav naprej. In da nekdo tudi v svojih glavah premakne to razmišljanje, ki ni vredno leta 2025, ampak je treba iti naprej. Zato jaz še enkrat, res si želim, ker sicer se sprašujem kakšen je pravzaprav smisel, da tako zabijamo ta vzgojno izobraževalni sistem. Hvala lepa.

Hvala. Amandmaji so v sistemu, amandmaji koalicije. Ja, že. Saj sem pozabila, ker sem sicer... /izklopljen mikrofon/ Jaz nimam, nimam vam kaj drugega zdaj reči. Prva razprava o tem zakonu je bila opravljena v Državnem zboru, torej prvo branje smo že imeli, svoja stališča smo že povedali, danes imamo drugo obravnavo in se bomo pogovarjali o amandmajih. In ne vem, če bo. Zdaj ima smisel hoditi od člena do člena. Ker če smo prvo obravnavo že opravili v Državnem zboru mislim, da je prav, da tukaj opravimo razpravo o amandmajih, ki so bili vloženi. Ja. / vmesno oglašanje/ Jaz vam zdaj dam na glasovanje ali, bom rekla tako, dajem na glasovanje ta sklep, da opravimo razpravo o vseh členih in amandmajih združeno v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi pa bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Dajem na glasovanje štartamo. Prekinjam. Še enkrat začenjamo glasovanje o sklepu, ki sem ga prej povedala. Glasovanje poteka. Je prejelo vse, ja, v redu, zaključujem stopnjo, okej.

(Za je glasovalo 8.) (Proti 5.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet z osmimi glasovi za in petimi proti, torej nadaljujemo.

Besedo dajem vabljenim na sejo. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predlagatelju, predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, in sicer našemu ministru doktorju Vinku Logaju, izvolite.

Hvala lepa, lep pozdrav vsem skupaj. Jaz bi se v tem prvem delu omejil na ključne spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o vrtcih. Rad bi pa poudaril, da gre za vse predloge, predvsem v luči zagotavljanja nadaljnjega razvoja in pa kakovosti predšolske vzgoje v Republiki Sloveniji.

Glede na to, da tematika posega na področje občin, na področje zasebnih vrtcev, izvajalcev programov zasebnih vrtcev, na področje javnih vrtcev, ki delujejo samostojno in javnih vrtcev, ki delujejo tudi pri osnovnih šolah smo opravili zelo široko razpravo z vsemi deležniki in poskušali pri samih rešitvah, ki jih imamo, ki jih imate pred seboj, iskati tudi najboljše možne rešitve. Mislim, da je en velik premik tam, kjer gre za izvajanje kratkih, dveh krajših, 240 urnih programov v predšolski vzgoji eno leto pred vstopom v osnovnošolski prostor. Tukaj je zlasti poudarek pri možnosti, ki jo zakon vpeljuje za ranljive osebe in pa hkrati tudi opredeljuje pristojnosti občine, v kateri se nahajajo romska naselja. In pa kdo oziroma na kakšen način se spremlja in spodbuja vključevanje otrok iz romskih naselij v vrtce. Določena je tudi izjema, ko v primeru nasilja v družini lahko otroka v vrtec vpiše ali izpiše na podlagi mnenja centra za socialno delo le eden od staršev. To se do zdaj imamo primere, kjer so se na tem področju tudi pojavljali, se je pojavljala določena problematika.

Potem tudi kritje stroškov za posamezna delovna mesta pri zaposlenih iz državnega proračuna. Tukaj gre za romskega pomočnika vzgojitelja v prilagojenem programu. In pa tisto, kar se nam zdi pomembno tudi za zagotavljanje kakovosti in z njo povezane tehnologije v predšolskem prostoru, da se iz državnega proračuna lahko zagotavljajo tudi sredstva za komunikacijsko informacijsko tehnologijo tudi preko različnih razpisov, kar do sedaj za predšolsko vzgojo ni bilo možno zaradi izvirne pristojnosti pri zagotavljanju sredstev za opremo in prostor s strani občine. Opredeljena je potem tudi delovna obveznost za vzgojitelja za zgodnjo obravnavo otrok. Tisto, torej, kar je v javnosti doživelo veliko razprave s strani različnih deležnikov, tukaj prej na začetku nisem omenil številnih pogovorov s sindikatom. Torej, na tem delu, kjer gre za fleksibilni normativ, pa tudi veliko dialoga na sindikati in drugimi deležniki na tem področju. Ministrstvo torej po, mislim da 22 letih predlaga, da se ta normativ v nekem določenem času, možnost fleksibilnega normativa v nekem določenem času tudi odpravi, da ostajamo na normativnih določbah, tako kot so bila izhodišča že od leta 1995 dalje tudi pri gradnji prostora za predšolske otroke in pa ustreznih normativnih površin. Približno dve tretjini oddelkov v predšolski vzgoji ima sedaj, uporablja ta fleksibilni normativ bodisi za enega ali za dva otroka v skupini, torej 12+2 ali 22+2 oziroma 12+1 ali 22+1. Pa vendarle menimo, da zaradi spremenjenih razmer v zadnjih desetletjih tako na področju podpore in pomoči otrokom kot tudi na drugačnem načinu dela je potrebna regulacija, regulacijo na tem delu tudi spremeniti. Zavedam in torej dobro poznam vse argumente občin. Verjamem, tudi na tem področju smo imeli kar večje število usklajevanj. In verjamem, da na tej točki, da se na tej točki lahko tudi srečamo v povezavi z amandmaji, ki bodo danes predlagani. Hkrati pa je ministrstvo razpisalo tudi 160 milijonov za investicije v prostor na področju predšolske in osnovnošolske infrastrukture.

Kar zadeva razpisa koncesije, tukaj smo se še v teh zadnjih tednih pogovarjali na osnovi pobud in predlogov občin in pa potem s poslanci o tem, kako to regulativo urediti, tudi na podlagi Zakonodajno-pravne službe, da bi ne prišli do tega, da če gre za prepoved razpisa koncesije v neki občini, da se ne bi zgodilo, da bi morali potem starši otroke iz enega konca velike občine ali pa geografsko velike občine iz tega razloga voziti otroke na drugi konec, zato bo predlog, torej, da se, če se zmanjšuje število otrok v naselju krajev ali pa ožjem delu občine, takrat ne razpisuje za, ob tistem vrtcu torej, kjer se zmanjšuje število otrok, da se tam ne razpisuje koncesija. Je pa obdobje koncesije omejeno na sedem let in pa največ. Petnajst let.

Veliko diskusije je bilo v zvezi s financiranjem zasebnih vrtcev. Tu bi želel poudariti, da je zelo pomembna še ena druga zadeva, ki jo prepogosto obidemo, da 58 od 94 zasebnih vrtcev izvaja javni kurikul. Zdaj, delež otrok v zasebnih vrtcih je med 5 in 6 procentov. Ampak, če želimo sistemsko urediti stvari, kaj, kdo je tisti, ki izvaja javni kurikul, torej so to javni vrtci, tistih 58 vrtcev, ki pa trenutno izvaja javni kurikul, pa ga potem kot izvedbeni kurikul spreminja, pa to, kar sem že omenil prejšnji teden v medijih. Torej iščemo oziroma so v amandmajih rešitve, kjer bi zasebni vrtec, ki danes izvaja kurikul za vrtce, lahko v obdobju petih let pridobil javno veljavnost za svoj program in potem bi ta svoj program lahko izvajal v določenih primerih, torej bi bil pa za ta njegov program tudi financiran v višini 85 procentov, tako kot je sedaj financiran za javno veljavni, izvajanje javno veljavnega programa.

Tisti vrtci, ki izvajajo program po posebnih pedagoških načelih, tem se pa torej priznava javna veljavnost že iz naslova mednarodne primerljivosti samih programov. Na ta način ocenjujemo, da bi lahko dosegli cilj, da zasebna predšolska vzgoja pomeni programsko popestritev na področju izvajanja predšolske vzgoje na eni strani, na drugi strani pa, da predšolska vzgoja, ki se izvaja z zasebnimi vrtci lahko zadovolji posebne potrebe in interese v posameznih staršev. To, kar se nam zdi pomembno je, da se javna veljavnost pridobi na podlagi meril in kriterijev, po katerih Zavod za šolstvo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in strokovni svet presojajo ustreznost tega programa in kjer na osnovi strokovne ocene potem to javno veljavnost dodeli Strokovni svet Republike Slovenije. Ocenjujemo, da je to v bistvu najvišji strokovni organ, ki mu je država zaupala določanje vseh programov izobraževanja na univerzitetnem nivoju, za to ne vidimo in pa tudi kurikuluma za vrtce, za to ne vidimo razloga, da tukaj ne bi mogel presojati tudi ustreznosti programa zasebnega vrtca na osnovi strokovnih kriterijev.

To se mi zdijo najbolj nujne oziroma najbolj potrebne in ključne spremembe zakona, predlagane novele Zakona o vrtcih. Mislim, da se v amandmajih, ki so bili zdaj tudi razdeljeni, to tudi odraža in da je nenazadnje to tudi rezultat pogovorov z vsemi deležniki, ki so na tak ali drugačen način vpeti v ta predšolski prostor. Pri dveh členih, o dveh členih je bilo tako rekoč največ diskusije in to je fleksibilni normativ in pa 34, obstoječi 34. člen, kjer ni sistemsko opredeljeval izvajanja dejavnosti zasebnih vrtcev. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dajem besedo predstavniku Zakonodajno-pravne službe, doktor Dušanu Štrusu, izvolite.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci, ostali navzoči! Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter o tem pripravila obsežno pisno mnenje. Predlagatelj je pri pripravi amandmajev upošteval nekatere naše vsebinske in nomotehnične pripombe. V zvezi s pripombami, ki jih predlagatelj ni upošteval je pa zanje podal pojasnila, ZPS izpostavlja očitek glede ustavne spornosti ureditve zagotavljanja vključevanja otrok iz evidentiranih romskih naselij v vrtec z vidika načela prepovedi diskriminacije iz prvega odstavka 14. člena Ustave. Ukrepa vključevanja otrok iz evidentiranih romskih naselij v vrtec ni mogoče šteti zgolj kot spodbudo, ukrep pozitivne diskriminacij, ampak ima v povezavi z 20.g členom zakona naravo prisile na podlagi mnenja pristojnega CSD, saj je obvezujoč za starše otroka. Glede na pojasnila, da je ukrep upravičen v okviru načela varstva ranljivih skupin in zagotavljanja enakosti, se sprašujemo, zakaj ne obsega poleg otrok iz evidentiranih romskih naselij vsaj še ostalih otrok iz ranljivih skupin, na primer otrok priseljencev, če že ne sledimo mnenju stroke, da mora biti za vse otroke, ki niso vpisani v vrtec, najpozneje ob vpisu vsakega otroka v šolo zagotovljena možnost vpisa otroka v krajši program vrtca. Glede na to, da predšolska vzgoja z vključitvijo otroka v vrtec ni določena, kot obvezna, ne z Ustavo ne na zakonski ravni, center za socialno delo po mnenju, po našem mnenju nima pravne podlage za izdajo mnenja v katerem bi določil staršem otroka iz ranljive skupine, da ga vključijo v vrtec. Predlog zakona namreč ne določa obveznosti obiskovanja vrtca niti za otroke iz evidentiranih romskih naselij, ampak le zagotavlja ukrepe za njihovo vključevanje v vrtec.

Predlagatelj je s 5 členom predloga zakona med seboj povezal dva popolnoma različna ukrepa, ogroženost otroka in njegova vključitev v vrtec, ki nista nujno povezana in imata popolnoma različne zakonske podlage in namen. Nadalje v predlogu zakona na več mestih ni določenih meril in kriterijev. z amandmajem k 34. členu zakona se predlaga, da lahko sredstva iz občinskega proračuna pripadajo zasebnemu vrtcu, če izvaja lasten program za predšolske otroke, ki je pridobil pozitivno mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, pri tem pa manjka zakonski okvir za kriterije in merila, na podlagi katerih bo odločal strokovni svet. Takšna ureditev je po našem mnenju sporna z vidika načela legalitete iz drugega odstavka 120. člena Ustave. Merila niso določena niti v novem enajstem odstavku 34. člena zakona, ki ga je po našem mnenju treba tudi nomotehnično ustrezno urediti.

Predlagatelj tudi ni določil vsaj minimalnih kriterijev, ki jih mora občina upoštevati za podelitev koncesije in uredil obveznosti občine, da te kriterije tudi utemelji ob odločitvi za oddajo javnega razpisa za podelitev koncesije, saj predlog zakona ne ureja nobenih kriterijev glede podeljevanja koncesije, razen izraženega interesa staršev za vključitev ustreznega števila otrok v vrtec in novega negativnega pogoja v 10. členu zakona. Hvala lepa.