Eno lepo dobro jutro vsem skupaj, pozdravljam vse članice in člane odbora in seveda vse goste in vabljene.

Obveščam vas, da so danes zadržani in se seje ne morejo udeležiti: poslanka Nataša Sukič in poslanka doktorica Vida Čadonič Špelič. Imamo tudi dva nadomestna člana: poslanka Lucija Tacer Perlin nadomešča poslanko magistrico Tamaro Kozlovič in poslanka Alenka Jeraj nadomešča poslanca Žana Mahniča.

K dnevnemu redu ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od zadev in je določen dnevni red kot je bil opredeljen s sklicem.

In zdaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO LETNEGA POROČILA INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA ZA LETO 2024,

ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 3. 9. 2025.

K tej točki dnevnega reda smo vabili Informacijskega pooblaščenca, Ministrstvo za javno upravo in Državni svet.

Letno poročilo informacijskega pooblaščenca za leto 2024 je bilo 28. 5. 2025 posredovano Državnemu zboru na podlagi 14. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora. In pričenjamo z obravnavo poročila.

In najprej dajem besedo predstavnici Informacijske pooblaščenke, namestnici informacijske pooblaščenke gospe Alenki Jerše, izvolite.

Spoštovani poslanke in poslanci in ostali prisotni. Najprej bi se želela v imenu informacijske pooblaščenke opravičiti, da ona osebno ni prisotna, ker je žal imela neodložljive obveznosti v tujini, že vnaprej dogovorjene. In upam, da bom jo ustrezno zastopala.

Kot veste, informacijski pooblaščenec bdi nad dvema temeljnima človekovima pravicama, ustavnima pravicama v Republiki Sloveniji, se pravi dostop do informacij javnega značaja in varstva osebnih podatkov, pristojnosti pooblaščenca pa se v bodoče, kot kaže zakon, ki je v obravnavi v Državnem zboru, širijo tudi na področje umetne inteligence. Na področju varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja je svet digitalizacije, ki smo mu priča in ki se z nesluteno hitrostjo razvija, kaže, da sta ti dve pravici temeljni tudi v zagotavljanju drugih temeljnih pravic posameznikov, namreč s seznanitvijo posameznika z delom javnih organov in države nasploh in s seznanitvijo posameznika in zakonito obdelavo osebnih podatkov, lahko dosežemo, da so tudi ostale pravice ustrezno spoštovane. Tudi v preteklem letu, kot ste se seznanili tudi v preteklih poročilih informacijskega pooblaščenca, smo bili ponovno priča velikemu povečanju pripada zadev, kar po eni strani kaže, da nekaj delamo dobro, hkrati pa seveda kaže, da se posamezniki predvsem vedno bolj zavedajo svojih pravic in jih želijo vedno bolj uveljavljati. Kaže pa seveda tudi na to, da se posamezniki pogosto, namreč ko se obrnejo na informacijskega pooblaščenca, pomeni, da so se znašli v nekakšni stiski, v kateri mu mi v okviru svojih pristojnosti se trudimo čim bolj pomagati.

Če pogledamo področje dela na področju dostopa do informacij javnega značaja, smo v preteklem letu obravnavali rekordno število zadev, to je 1140, ne glede na to, da smo v preteklem letu imeli po letu 2019 najnižje število zaposlenih. Zaradi tega je bil tudi pomemben napor v preteklem letu usmerjen v to, kako vključiti v delo tudi recimo študente na študijski praksi, skratka vključiti in pridobiti čim večjo možno podporo, kako učinkovito organizirati delo, se pravi, da obravnavati vnaprej najbolj zahtevne primere. Hkrati pa je pomemben element našega dela na obeh področjih tudi delo na področju preventive, s čimer seveda dosežemo, da bi bilo kršitev čim manj. Če se naprej vrnem na področje dostopa do informacij javnega značaja, se trudimo postopke voditi hitro. Namreč, vsi vemo, da informacija, ki pride prepozno, ni koristna informacija. In lahko smo ponosni, da je v preteklem letu nam ponovno uspelo, da je bil čas reševanja na področju dostopa do informacij javnega značaja, ni bil daljši od 30 dni. Hkrati pa ugotavljamo, da po številu pritožb je bilo največ pritožb vloženih zoper državne organe. Lahko pa pozdravimo in smo zadovoljni, da se znižuje število pritožb zoper molk organa, kar pomeni, da se zavezanci ustrezno odzivajo, kar je seveda prvi korak na poti k uveljavljanju posameznih pravic.

V preteklem letu smo ponovno zabeležili porast pritožb zoper občine na področju dostopa do informacij javnega značaja, kar kaže že torej na neko slabšo odzivnost, hkrati pa v skladu z dogajanjem v svetu okoljska vprašanja, se jih vedno bolj zavedamo. Beležimo ponovno porast pritožbenih zadev, ki se nanašajo na okoljske podatke, se pravi, na te podatke, kjer je nekako zahteva po transparentnosti. tudi mednarodno pravno z Aarhuško konvencijo, se pravi, zahtevana in kjer torej se tudi posamezniki vedno bolj zavedajo in uveljavljajo te svoje pravice.

Izpostavila bi, da so postopki na področju dostopa do informacij javnega značaja vse bolj kompleksni. Se pravi, ne gre za enostavne dokumente, kar pomeni, da posamezniki, ki pri nas obravnavajo, se pravi uradne osebe, ki obravnavajo te pritožbene postopke, se morajo prebiti čez, po domače rečeno, velike kupe dokumentov in čez kompleksne dokumente. Namreč, obe pravici, tako dostop do informacij javnega značaja kot varstva osebnih podatkov ne živita sami po sebi, seveda živita v svetu v kontekstu nekih drugih dejavnosti kar pomeni, da moramo postati, ko obravnavamo nadzorne in pritožbene zadeve, po malem strokovnjaki in se seznani tudi z drugimi področji, da lahko obravnavamo zadeve.

Če se zdaj prestavim na področje varstva osebnih podatkov, kjer je informacijski pooblaščenec prvenstveno nadzorni organ, zakonodaja pa nam nalaga tudi posvetovalno vlogo, smo tudi v preteklem letu obravnavali zelo visoko število zadev, skupaj tisoč 650 primerov, ki vključujejo tudi čezmejne postopke. Prav ti postajajo, kot kaže širša praksa, vse pomembnejši. Namreč, posameznik je vpet absolutno z digitalizacijo preko nacionalnih meja, kar pomeni, da so prizadevanja nadzornih organov v okviru Evropske unije v smeri, da bi čim bolj učinkovito vodili te čezmejne postopke tudi pomemben segment dela informacijskega pooblaščenca, ki mu posvečamo čim večjo pozornost. Namreč, če pomislite, postopkovno zadeve je zelo pomembno, da so za vse strani korektno vodene, se pravi tako za posameznika kot za upravljavca, kajti absolutno lahko z gotovostjo rečem, da večina upravljavcev se trudi spoštovati predpise. Ko pa to prestavimo v čezmejni okvir, torej ko sodeluje po eni strani 15 do 20 nadzornih organov, včasih celo vsi nadzorni organi Evropske unije, ki imajo vsak svoj postopkovni zakonski okvir, hkrati so pa to multinacionalke, ki včasih sploh nimajo primarnega sedeža v Evropski uniji, ampak kje drugje, se pravi, da je njihova primarna skrb lahko izvira iz nekega drugega zakonskega okvira, so to lahko zelo kompleksni postopki, vendarle pa, kot spremljate, lahko ni razloga za pesimizem. Namreč, tudi velike multinacionalke so zaradi tovrstnih postopkov začele prilagajati, začele prilagajati svoje poslovne modele. Namreč, ko govorimo o digitalizaciji na področju varstva podatkov, so prav poslovni modeli tisti, ki narekujejo, kako bomo obdelovali osebne podatke, kaj se bo z njimi dogajalo in če je poslovni model sam po sebi nastavljen tako, da ne vključuje varstvo osebnih podatkov, seveda je potem vse ostalo toliko težje ali pa celo neizvedljivo.

Če se zdaj vrnem torej na konkretne številke. Več kot tisoč je bilo samih prijav kršitev in pritožb v zvezi z uveljavljanjem pravic posameznikov, vse skupaj. Pardon, več kot tisoč 500, ostalo so čezmejni postopki. Na področju uveljavljanja pravic posameznikov opažamo, da so tipi upravljavcev, na katere se nanašajo te pritožbe, se zelo razlikujejo. Kar nekaj je zahtev za izbris podatkov iz medijskih objav, za katere informacijski pooblaščenec ni pristojen, tako da tukaj so sodišča tista. Namreč informacijski pooblaščenec ne more in ne sme igrati vloge cenzorja, ki odloča o tem, kaj v nekem mediju lahko piše ali pa ne, ampak posamezniki pa začenjajo uveljavljati te svoje pravice. Hkrati pa ugotavljamo tudi, da na področju zdravstva je neka taka konstanta, kjer seveda do nas pridejo samo postopki, ko posameznik ni bil zadovoljen na prvi stopnji, kot pri vseh ostalih in na področju zdravstva ugotavljamo, da je, zato smo tudi v to usmerili svoje aktivnosti v preteklih letih v smislu ozaveščanja in pomoči, da izvajalci zdravstvene dejavnosti seveda katerih primarna skrb je popolnoma nekaj drugega, ne pa uveljavljanje pravic do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Pogosto niso seznanjeni s temi elementi in zato tukaj posameznik dejansko potrebuje dodatno pomoč, pri čemer pomembno vlogo igrajo tudi zastopniki pacientovih pravic.

Na področju varstva osebnih podatkov je bila pomembna tema oziroma pomemben del našega dela, kot sem omenila že, preventivna dejavnost. Na nas se je obrnilo več kot 2500 posameznikov, ki smo jim svetovali preko pisnih mnenj in preko telefonskega svetovanja. Naša naše prepričanje ostaja seveda, da s to preventivno aktivnostjo, ki pokriva pisna mnenja posameznikom, upravljavcem, kot tudi mnenja in sodelovanje v okviru priprave zakonodaje na tem področju in svetovanje v okviru tako imenovanih zahtev za oceno učinkov, se pravi, to so neke vrste, po domače rečeno, pred analize, preden se neke kompleksne obdelave osebnih podatkov uveljavi. Splošna uredba zahteva, da se izvede tako imenovana ocena učinkov, s katero upravljavec poskrbi, da pravočasno analizira vse elemente neke nove obdelave, vse elemente neke nove tehnologije, da se ne zgodi, da bi uvedel tehnologijo, kar je v praksi potem najdražje. ki ne omogoča sploh izvajanja zakonskih predpisov. Tako da ti posvetovalni, posvetovalno delo je zelo pomemben del naših aktivnosti. In pač kaže na to, da vendarle se, kot sem omenila, zavezanci trudijo poslovati. Zakonito in tudi v nadzornih postopkih stremimo k temu, da se seveda primarno vzpostavi zakonito stanje. Se pravi, da posameznik, recimo na področju pravic posameznikov imamo zelo dobre izkušnje, da se večinoma izkaže, da se upravljavci večinoma niso zavedali svojih obveznosti, kajti po posredovanju se velikokrat zadeve razrešijo in posameznik dobi svoje pravice, kot jih je zahteval.

Če se spet vrnem za zaključek na področje digitalizacije, se pravi, obeta se nam pomembna širitev pristojnosti na področje umetne inteligence. Področje digitalizacije pa je bilo tudi pomemben element našega dela pri pripravi pripomb na predpise. Namreč tako kot se cel svet, se tudi seveda državna uprava pri zagotavljanju in naporih za večjo učinkovitost dela sooča z zahtevnimi izzivi pri katerih je seveda, glede na to, da v javnem sektorju pač mora biti obdelava osebnih podatkov opredeljena z zakonom. Prvi korak, ki je pomemben, da je pač zakon napisan tako, da ga je potem mogoče ustrezno s tehnologijo izvajati skladno z Ustavo in tukaj vlagamo res velike napore. Se pravi, smo odprti, sestankujemo, pišemo mnenja in skratka se trudimo, da bi prispevali aktivno svoj delež, da bodo zakoni skladni z Ustavo, in da bodo seveda upravljavci v državi lahko delovali v skladu z načeli učinkovitosti in pri tem izkoriščali zakonito tudi seveda digitalizacijo velikih podatkovnih sistemov.

Na področju zakonodaje se v preteklem letu z vidika naših temeljnih pristojnosti ni veliko spreminjalo. Delujemo na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov, ki je bil sprejet leta 2023, seveda se z njegovo uporabo, kot smo že opozarjali ob njegovem sprejemu kažejo nekateri izzivi, zlasti na področju postopkovnih določb.

V zvezi s tem smo tudi v stikih z Ministrstvom za pravosodje in upamo, da bo ta postopkovni del se, ko bo primeren trenutek, ustrezno dopolnil v smislu zagotavljanja res najbolj učinkovitega postopka, tako za posameznika kot za upravljavce.

In naj zaključim. Da ne bomo samo jamrali. Tudi sami si prizadevamo za iskanje virov, kot sem omenila, študentskega dela. Napore vlagamo, da bi pritegnili, da bi bili za potencialne mlade, nove zaposlene zanimiv organ. In to se odraža po tem, da dejansko imamo kar dober odziv na fakultetah, ki so povezane z našim delom, tako da vključujemo vse več študentov na našo prakso. Hkrati pa si seveda prizadevamo tudi za pridobivanje evropskih sredstev v okviru razpisov, ki so s področja pravic posameznikov na voljo. In tudi trenutno vodimo tak projekt, da lahko pač širimo usmerjanje v pravice otrok. Da lahko to preventivo širimo čim bolj aktivno naprej. In seveda otroci so tisti, ki bodo čez deset let uporabljali in gradili to državo. Zaradi tega je zelo pomembno, da se v mladih letih naučijo, kaj so pravice in kako, se pravi, to digitalizacijo voditi naprej, da bo za vse, za posameznika prijazna in da bo namenjena temu, čemur naj bi bila, se pravi za kakovostnejše življenje.

Na tem mestu se vam zahvaljujem in smo s kolegi na voljo za morebitna dodatna vprašanja, pojasnila. Hvala.

Hvala lepa. Naslednjemu dajem besedo predstavniku Ministrstva za javno upravo, državnemu sekretarju gospodu Juretu Trbiču, izvolite.

Lepo pozdravljeni. Hvala za besedo.

Torej, s strani Ministrstva za javno upravo izražamo podporo letnemu poročilu informacijskega pooblaščenca in tudi zahvalo za pripravljeno. Z Uradom informacijskega pooblaščenca ministrstvo že vseskozi dobro in tvorno sodeluje in seveda resno pristopa k priporočilom tega organa. Tako glede različnih aktivnosti in naporov za izvedbo usposabljanj iz naše strani ali skupne seveda s področja dostopa do informacij javnega značaja in nenazadnje njihove ponovne uporabe. Izpostavil bi tudi, da vendarle glede na poročilo večina zadev na prvi stopnji jim je v celoti ugodeno. Res je. Torej, v teh primerih so prosilci prejeli vse zahtevane informacije. Najpogostejši razlog za tako imenovano delno zavrnitev zahteve pa je bilo varstvo osebnih podatkov. V teh primerih seveda organi, bi rekel, omogočijo delni dostop oziroma prikrijejo, kar je osebnih podatkov. Tu bi izrazil še, bi rekel, zadovoljstvo v kontekstu tega, da pada število pritožb na tako imenovani molk organa, kar je seveda tudi bilo že omenjeno, Ampak tudi z naše strani je to dober trend, ki seveda viša transparentnost državnih in drugih javnih organov. Torej, lahko na nek način sklepamo, da večina zavezancev po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja relativno dobro pozna vsebino in te obveznosti, ki jih seveda imajo. Tako na spletnih straneh informacijskega pooblaščenca kot nenazadnje na spletnih straneh ministrstva je na voljo veliko gradiv. Tudi ministrstvo redno izdaja različna mnenja, ki jih seveda tudi objavljamo. Lahko se pa seveda splošno strinjamo z ugotovitvijo, da so še možnosti za napredek in izboljšave.

Ministrstvo za javno upravo je v lanskem letu, pa morda še omenim še v začetku letošnjega, tudi izvedlo nekaj usposabljanj na temo dostopa do informacij javnega značaja. Tako, eno je bilo splošno tematsko, drugo pa namenjeno konkretneje inšpektorjem, ki je pa tako področje dostopa do informacij javnega značaja imelo kot varovanje osebnih podatkov.

Morda ključna problematika, ki jo zaznavamo na ministrstvu v kontaktu z zavezanci. Pravzaprav se vleče to že vsa leta. Zavezanci se še vedno na nek način, ker so res zelo širok nabor, se še zmeraj soočajo s tem dejstvom, da so pravzaprav delovne naloge glede dostopa do informacij javnega značaja postale redne delovne naloge. Kajti, pač je to zaveza za vse javne organe. In da je seveda s povečanjem števila zahtev na tem področju treba ustrezno reagirati tudi na kadrovskem področju. Pa ne nujno samo z večanjem, ampak tudi z usposabljanji in zagotovitvijo strokovnosti ljudi, ki se seveda s tem ukvarjajo. Žal ali pa ne žal, no, ampak pogosto pa zavezanci, ta trend opažamo, prejemajo take zelo široke zahteve, ki lahko vsebujejo tudi na stotine ali pa tisoče dokumentov, kar pa seveda kakšen manjši organ, manjši inšpektorat denimo, lahko precej ohromi. Tako da ta obseg in tudi nenazadnje, kot že omenjeno s strani informacijskega pooblaščenca, večanje zahtevnosti in kompleksnosti zadev je tudi po našem mnenju zelo verjetno eden glavnih razlogov za vse večje število zoper molk organov v splošnem. Tu, kot sem že prej rekel, razveseljivo je, da se je pravzaprav na splošno ta številka zmanjšala. Na nek način me kot predstavnika ministrstva veseli, da je tudi na državnih organih to malo manjše. Ni pa razveseljivo seveda, da je na področju lokalnih skupnosti pa se je to povečalo. In tu lahko ponovim kot že julija, da seveda smo na MJU na voljo tudi za vse občine.

Mogoče še to omenim, da ministrstvo kot pristojno ministrstvo za ta zakon nudi ustrezno podporo vsem prosilcem in zavezancem za dostop do informacij javnega značaja pri nezavezujoči razlagi zakona. Na spletnih straneh MJU oziroma Sektorja za transparentnost, integriteto in politični sistem so objavljena tudi vsa mnenja, pojasnila in odgovori na vprašanja posameznih zavezancev zato, da jih seveda lahko vidijo in se izobrazijo vsi. Še vedno je v teku pa postopek javnega naročanja za izbiro izvajalca za izdelavo aplikacije oziroma nekega orodja za anonimizacijo dokumentov. Kot sem prej omenil, pogost razlog za delno ugoditev je, so osebni podatki in plan je, da se naredi aplikacija za zavezance, da bo to precej lažje; kot sem omenil, sploh kakšni inšpektorati zelo pogosto zadnje čase dobivajo take zahteve, da bi jim seveda tako orodje lahko precej koristilo. Torej ministrstvo kot tako bo v zvezi s temi težavami, ki se pojavljajo pri reševanju zahtevkov, še posebej na občinah v letošnjem letu ob dnevu pravice vedeti pripravilo nek generalni povzetek pravnih mnenj, ki so bila posredovana posameznim občinam. In iz tega, iz tega skupnega bo lahko postalo to seveda dostopno tudi vsem ostalim.

S tem bi pravzaprav zaključil in, če dovolite, še enkrat zahvala informacijskemu pooblaščencu za kakovostno pripravljeno poročilo in seveda njihovo delo. Hvala.

Hvala lepa.

Naslednja dobi besedo predstavnica Državnega sveta, državna svetnica gospa Bojana Potočan, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Lep pozdrav tudi z moje strani vsem navzočim.

Torej Državni svet se je na Komisiji za državno ureditev s tem letnim poročilom seznanil na 42. seji, 2. 7. Komisija je najprej seveda poudarila, da podpira delovanje informacijskega pooblaščenca, v razpravi pa smo se dotaknili tudi različnih problemov, ki predvsem se dotikajo lokalnih skupnosti. Naše poročilo v širši obliki ste prejeli, tako da bi se samo dotaknila tematike, ki smo jo obravnavali. Eden od problemov lokalnih skupnosti je izvajanje videonadzora na javnih krajih. Žal je vandalizem vedno bolj prisoten, prihaja do uničenja komunalne opreme in grafitiranja in tudi do večjih poškodb dražjih objektov in opreme, zato je videonadzor lahko učinkovit torej pri reševanju teh težav, vendar pa seveda tu nastopijo težave, saj imajo lokalne skupnosti težave pri pridobivanju soglasij informacijskega pooblaščenca za takšno izvajanje. Seveda razumemo, da pooblaščenec deluje v okviru zakonskih določil, ampak to je vendarle problem, na katerega so lokalne skupnosti želele opozoriti. Druga zadeva so povsem, bom rekla, prijetne zadeve, na primer eden od županov je izpostavil težavo, ko želi poslati čestitke občanom bodisi ob visokih obletnicah, bodisi ob rojstvu otrok. Gre seveda za manjšo skupnost, kjer bi pač to pomenilo neko pozornost do občanov. Seveda tega ne more narediti, če nima soglasja občanov, kar seveda to gesto povsem izniči, nima nobenega pomena.

Potem je bilo govora s strani članice, torej iz novogoriškega območja so zabeležili večje število zahtev prosilcev za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na vzgojno izobraževalne ustanove. In tukaj je bilo izpostavljeno zdaj bodisi, da gre za neznanje teh ustanov ali pa za kakšne druge probleme in zato se morajo nenehno obračati na informacijskega pooblaščenca, da pridobijo te podatke. Pojasnjeno je bilo, da gre tukaj pravzaprav za večje število pritožb za eno šolo in eno skupino staršev, ki so bili nezadovoljni s financiranjem obšolskih dejavnosti. Sicer pa je informacijski pooblaščenec pojasnil oziroma predstavniki njegovi, da na ravni vzgojno izobraževalnih ustanov širše niso zaznali problemov razen te številčnosti, ki se nanašajo na eno tematiko.

Dotaknili smo se seveda tudi kadrovske problematike, ki pesti informacijskega pooblaščenca in tukaj smo še posebej opozorili na to, da če država nalaga institucijam dodatne naloge in pristojnosti, seveda mora tudi poskrbeti primerna finančna sredstva, ki omogoča izvajanje teh dejavnosti in ki seveda tudi omogoča nove zaposlitve, če so te potrebne. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? Anja Bah Žibert.

Hvala lepa za besedo. Zdaj, jaz mislim, da je prvo, kar je ključno pri celotni zadevi, ki jo lahko pač opazimo pri poročilu informacijskega pooblaščenca za preteklo leto, zame vedno znova, pa ne bom rekla, da je to prvič ali pa da je to edino poročilo, sploh ne, ampak to poročilo je za leto 2024, danes smo sredi septembra. Jaz vedno poudarjam, da so pač ta poročila tudi za to, če potrebujejo kdaj bom rekla nekoliko drugačno obravnavo ali pa že nekako poudarjajo rešitve, ki so potrebne za izboljšanje stanja, bi vendarle bilo potrebno, da se tovrstna poročila obravnavajo prej in seveda je absolutno možnost, da to vlečemo, jaz nisem rekla, da pač to poslovniško ni mogoče, ampak govorim o tem, ali smo dejansko potem ta poročila obravnavamo zato, ker pač je določeno, da je treba enkrat na leto obravnavati poročila ali tudi zato, da smo dejansko povezani s tistim letom, kot rečeno, se že počasi zaključuje leto 2025. To poročilo je bilo pripravljeno maja. Maja, saj tudi samo poročilo, pet mesecev je za moje pojme kar dolga doba, verjamem, obsežno je, dobro je narejeno veliko podatkov, ampak se mi zdi, da smo potem seveda vsi skupaj potem bolj pozni.

Zdaj, kar se tiče vsebine, pa mogoče naslednje. Zdaj, pripad zadev na področju dostopa do informacij javnega značaja je bilo 1146, to je v bistvu največ od ustanovitve samega informacijskega pooblaščenca. Se pravi, ni trend od včeraj, trend nenehno narašča, tako da pač bo verjetno potrebno tudi na podlagi tega, da pooblaščenec pa dobiva vedno nove zadeve, se pravi, ne gre za to, da bi se mu kaj jemalo, ampak se mu še kaj dodaja v skladu z pač novimi bodisi zakonodajnimi podlagami bodisi drugimi smernicami je seveda to potrebno vzeti tudi v obzir. Zdaj, izpostavljena je bila sicer tudi kadrovski manko, ampak jaz mislim, da bo pač zadeva tudi zato, ker bomo imeli vse več tudi zadev povezanih z umetno inteligenco, mislim, da tukaj v bistvu sem že pač za druga področja, ko smo obravnavali neka druga poročila, povedala, da tukaj malo spimo v Sloveniji in da bomo naenkrat soočeni pred enim, bom rekla, izzivom. To zame ni težava, saj pač vemo, kaj vse prinaša, ko se bomo malo zapletali, če se pravočasno ne bomo odzivali. Se pravi, te zadeve se mi zdijo ključne, je res, da je seveda pozitivno to, da je manj pritožb zaradi molka organa, bi pa še vedno bilo mogoče dobro vedeti, kateri organ ima največ tako imenovanih teh pritožb zaradi molka organa, ker pač to se mi zdi vendarle pomembno. po svoje je seveda ta molk organa ena od tistih zadev, ki se pravzaprav sploh ne bi smelo dogajati. To ni nekaj, kar lahko rečemo, stvari se zmanjšajo. Molk organa, jaz mislim, da razen, če pač je zakonsko tako določeno, da molk organa pomeni pozitivno rešitev za posameznika. Ampak kot tako bi pa seveda organ moral nekako v svojih rokih stvari dodelati. In če sem zadnjič povedal, da imamo v Sloveniji deset, mislim, da deset milijonov postopkov, po Zakonu o upravnem postopku jih je okoli milijona ne dobi odgovora v rokih. In to je kar en tak problem, ki mislim, da ga bomo morali vsi skupaj nasloviti.

Zdaj, nekaj posameznih zadev, ki na primer so meni tudi, ko gre za informacije javnega značaja. Treba se je zavedati, da tukaj ima en poseben obseg pooblaščenec na eni strani pravico do informacij javnega značaja, na drugi strani pravico do varovanja osebnih podatkov. Se pravi, tukaj gre velikokrat tudi za tehtanja, ki jih ne moreš povsem predpisati, ampak mora dejansko te pravice sam pretehtati. In se mi zdi, da je potem to delo še toliko bolj zahtevno ali pa polno izzivov, pa vendar. Veste, jaz imam pred sabo eno odločbo, ki je bila meni zelo nenavadna in sicer šlo je za vpogled, se pravi do pravice do pridobitve podatka. Informacijski pooblaščenec ali pa se je urad informacijskega pooblaščenca se je te zadeve seveda lotil, tukaj ne morem reči, ampak potem pa v samem postopku, ki ga je vodil je v enem delu to odločbi delno pritrdil, v enem delu je pa zavrnil. Pa kaj je bil razlog za zavrnitev? Razlog za zavrnitev ni bila upravičenost do tega, da bi upravičenec prišel do tega podatka, ampak je bilo razlog, češ da je preko kamere bil narejen pogled. Informacijski pooblaščenec je ocenil, da tega podatka v materialni obliki ni. Tako so mu na ministrstvu rekli in s tem je on zadevo zaključil, pač na kameri ni bilo, na ministrstvo mu je reklo, tega podatka v materialni obliki ni in pooblaščenec ni odgovoril, da podatka ni in da verjetno ga ni in da zato te zadeve ne more speljati, ampak je odločil, da se vlogi zavrne. Ampak pazite, ta podatek nekje mora biti. In jaz tukaj mislim, da pač zdaj, če jaz samo pri tej zadevi, ker ga zelo dobro poznam, sem bila sama v to vpeta. Gre vendarle za ministrstvo in gre za zelo pomembno odločbo. Se pravi, gre za to, da nismo prišli do podatka kdo je vodil postopek za odločanje glede presoje vplivov na okolje v primeru kanala C0. In potem po samem delovanju preiskovalne komisije se je nekako le videlo, da seveda se mora vedeti kdo je nek postopek vodil. Ne govorimo o vsebini, da bi se moral pooblaščenec ukvarjati s tem, ali je bila vsebina postopka pravilna ali ne? Ampak bi se pa moral ukvarjati ali dokument obstaja in kdo ga je vodil? In zdaj, če ministrstvo nima podatka kdo vodi nek postopek, ki je ključen za neko zadevo in se pooblaščenec tem po nekem pogledu kamero enostavno strinja in za njega je potem zavrnjena vloga prijavitelja oziroma ne tistega, ki dokumenta nima. To so meni stvari, ki so nekako skregane z realnostjo. Se pravi, se to lahko potem vsa ministrstva in vsi zdaj začnejo, kdo neko odločbo, nek postopek vodi, enostavno odmakne in tega ni in tudi pritožb ne bo moglo biti, ker pač teh podatkov ne bo. To mislim, da niso prave poti. In da tudi tukaj mogoče bi mogel pooblaščenec dati vsaj kakšna jasnejša navodila ali pa neke, bom rekla, ne navodila, to ni za vas navodilo, ampak mogoče tudi kakšno mnenje organom, da pač vendarle so tovrstne zadeve nenazadnje tudi Zakon o pravdnem postopku pa govori, da naj bi na odločbi bil vedno podpisan tudi tisti, ki je zadevo vodil in seveda potem nadrejena oseba. In to je edina odločba, ki je ta zadeva nima, ampak ne bomo vsebinski. To je ena zadeva. Se pravi, da mislim, da ni pravi odgovor, da se zavrne, da ni upravičenosti, ampak da pooblaščenec do tega podatka ni prišel. Zdaj pač on lahko meni, da ga ni, samo to ne pomeni, da ga res ni. To je lahko samo mnenje na podlagi kamere. Ampak saj pravim, včasih se mi zdi, da mora majčkeno ali pa pač pooblaščenci tudi gledajo, odvisno pri kom so: ali bolj vrta ali malo manj vrta, da pride do kakšnih podatkov? To je ena zadeva, druga zadeva, ki je bila tudi izpostavljena na Državnem svetu, pa se meni zdi zelo koristna. Je tudi, da bi bilo treba v državi tudi tako imenovane roke za pritožbe in pa rok, ki ga ima informacijski pooblaščenec ne poenotiti, ampak narediti takšne, da dejansko lahko potem neka zadeva obstane kot učinkovita. O čem govorim? Pač, na informacijskega pooblaščenca se velikokrat obrnejo tudi za kakšne postopke pač značaja, ko želijo prijavitelji dobiti podatke o kakšnih razpisih, zaradi same pritožbe in tako naprej. Zdaj pooblaščenec seveda izpelje postopek in ga spelje v 30 dneh, tako kot ima rok. Tukaj ne gre za to, da bi bil informacijski pooblaščenec kakorkoli neaktiven, ampak problem je, da so roki za pritožbo kratki. In ko informacijski pooblaščenec to zadevo izpelje, je pravzaprav že prepozno. So roki stranki v bistvu že potekli in pritožbe niso mogoče. Zdaj, kaj tukaj narediti? Jaz mislim, da se da tukaj dosti narediti tudi s transparentnostjo podatkov. In s tem bi na ta način tudi pooblaščenec imel manj pripada, če bi te podatke lahko nekdo enostavno našel. Se pravi, so stvari, jaz mislim, da vse kar je povezano z nekimi javnimi natečaji, javnimi sredstvi, to bi moralo biti transparentno vidno za vse. Tukaj ne gre za osebno denarnico, tukaj gre za denarnice vseh nas, ko govorimo o projektih, razpisanih. Tukaj gre za projekte, ki so namenjeni širši javnosti oziroma delovanju celotnega sistema. In to prikrivanje, skrivanje se mi zdi, da je to tudi ključno. In na ta način potem lahko tudi bi sledili raznim aneksom, ko govorimo o kakršnihkoli pogodbah, ki na začetku zvenijo vse lepo in prav, potem pa vidimo. Ne pa, da se do nekaterih podatkih, do podatkov tudi do porabnikov javnih sredstev. Pride zelo težko, ko pa sploh govorimo o, bom rekla, prijavah na razne zadeve, je pa sploh pomembno, da bi bili ti podatki čim bolj transparentni in da ima vsak možnost, da se odzove. Seveda je pa treba na drugi strani gledati tudi na to, da ne pride do izkoriščanja samo zato, da se poskuša zadevo zavlačevati ali pa onemogočiti neko delovanje, ki pa je seveda nujno potrebno, se pravi, najti eno zadevo. Tako da jaz mislim, da pač poročilo je pripravljeno res v redu, tudi posamezne zadeve, je pa, mislim, da še vedno veliko težav sploh s tem molkom organa. A veste, eni, ene zadeve imamo določeno, da molk organa pomeni pozitivno odločbo, pri nekaterih je molk organa negativno in ljudje vseh teh zadev ne more vedeti. In dokler bomo prenorminirani, zbirokratizirani, bo seveda tudi pripad po moje informacijskega pooblaščenca, ne samo po novih nalogah, ampak tudi po obstoječih vedno večji. Ker toliko kot imamo mi enih predpisov, lahko rečemo samo, da smo država papirja, no, in birokracije. Tako da mislim, da bo treba pač vse to, ko enkrat se lotimo, bo tudi za informacijskega pooblaščenca nekatere zadeve lažje. Me pa čudi, res me čudi, da ob milijardni luknji so problem trije zaposleni na uradu informacijskega pooblaščenca. To pa, oprostite, to pa da se morate pogajati in pol seveda, ker pravite, da ste neodvisen organ, pa seveda nihče, ki je od javnih sredstev odvisen, ni neodvisen organ, roko na srce, to se vse lepo sliši, je odvisen organ. In sicer hočete pač to čim bolj zminimalizirati v poročilu, da se pogovarjate, dogovarjate, ampak, ne, mi imamo denar v tej državi za vse živo, za, enim se projekti kar odpirajo, kar, kar nove milijone talamo, tukaj so pa problem trije zaposleni. Tako da mislim, da je to tudi en odraz odnosa do informacijskega pooblaščenca.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Če ne, se še jaz sama prijavim. Jaz bi se najprej zahvalila pooblaščencu oziroma institutu za poročilo, ki je obsežno, zelo informativno. Moram reči, da je ta podatek, da se zmanjšuje število pritožb zoper molk občana, zares dober, mislim, nakazuje nek trend, ki je za občane, mislim, za nas vse prebivalce Slovenije izjemno pomemben, ker se mi zdi, da je najhujše takrat, kadar se na neko, karkoli že to je, povpraševanje nihče ne odzove, da je to tisto, kar v resnici si državljanke in državljani zares ne želimo. In se mi zdi, da je ta trend dober. Jaz računam, da bo tako tudi na lokalnih skupnostih glede na to, da je pač več pritožb, ampak saj smo že slišali tudi, zakaj do tega pride. Tako da se mi zdi, če nadaljujemo tak trend, bo dobro. Je pa res, bolj ko smo ozaveščeni, več je, več je vprašanj, s tem je več odgovorov in mislim, da tudi tu je treba razmišljati, kar delate, o poenostavitvah, o digitalizaciji, pač to nas čaka, ni druge. Tako da hvala lepa.

S tem, ker pač ni drugih, zaključujem to obravnavo in ugotavljam, da se je Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo seznanil z Letnim poročilom Informacijskega pooblaščenca za leto 2024. In s tem zaključujem to točko dnevnega reda in se vam zahvaljujem za udeležbo.

In zdaj prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO LETNEGA POROČILA O DELU POLICIJE ZA LETO 2024,

ki je objavljeno na spletnih straneh državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 20. 8. 2025.

K tej točki pa so bili povabljeni Ministrstvo za notranje zadeve, policija in Državni svet. Letno poročilo o delu policije za leto 2024 je bilo 5. 6. 2025 posredovano Državnemu zboru - na svidenje - na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Mogoče glede na to, da smo se prej pogovarjali o terminih še navedem. Ta člen določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa praviloma v treh mesecih po posredovanju. Obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo, ki v tem primeru pripravi predlog akta. Glede na to, da so bile vmes parlamentarne počitnice, imamo zdaj na prvi možni termin obravnavo tega poročila in začenjam z obravnavo.

In dajem besedo predstavnici Ministrstva za notranje zadeve, državni sekretarki, gospe Helgi Dobrin, izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo, vsi prisotni lepo pozdravljeni v imenu Ministrstva za notranje zadeve in policije.

Policija je, tako kot je bilo že napovedano, tudi letos pripravila poročilo o svojem delu, kjer je zajela glavne značilnosti dela, opis dela je po delovnih področjih kronološki pregled dogodkov in pa statistični podatki. Statistični podatki so pridobljeni iz statistične aplikacije Statistika, in sicer so praviloma zajeti v drugem februarskem ponedeljku, zato se lahko podatki za pretekla leta razlikujejo od istovrstnih podatkov v prejšnjih letnih poročilih. Poudarek poročila pa je, da se prikaže gibanje pogostosti obravnavanih varnostnih dogodkov v daljšem obdobju, torej trendi.

Zdaj pa predlagam, da predstavnik policije vede direktorja predstavi sam bolj podrobno poročilo, ki ga je pripravila policija. Hvala.