Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 117. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 117. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 10. oktobra, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli, zatorej Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 61 poslank in poslancev, vsi ste glasovali za, nihče proti.
(Za je glasovalo 61.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 117. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DOHODNINI V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Predlog zakona je na 65. nujni seji, 14. oktobra, obravnaval Odbor za finance kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa. Končana.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč. Najprej ima besedo Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolega Soniboj Knežak. Izvolite.
V Poslanski skupini Socialnih demokratov ne podpiramo predloga sprememb Zakona o dohodnini, ki ga je vložila Poslanska skupina SDS, saj gre za zakon, ki je usmerjen v kratkoročno politično všečnost, ne pa v odgovorno in pravično davčno politiko. Predlagane rešitve so enostranske, fiskalno tvegane in v nasprotju s temeljnimi načeli socialne države, ki zahtevajo uravnoteženost med razbremenitvijo dela in ohranjanjem močnih javnih storitev. Predlog z zvišanjem splošne olajšave na 10 tisoč evrov in z znižanjem najvišje davčne stopnje iz 50 procentov na 45 največ koristi tistim z najvišjimi dohodki, medtem ko prinaša minimalne učinke za tiste z nizkimi ali povprečnimi plačami. Tak pristop povečuje neenakosti, ne pa življenjskega standarda večine prebivalcev. V času, ko se izvaja večje število reform in sprememb v javnih storitvah, bi tak zakon pomenil izpad več sto milijonov evrov javnih prihodkov letno brez zagotovljenih nadomestnih virov. To bi neposredno ogrozilo stabilno financiranje vrtcev, šol, bolnišnic, občin, torej storitev, od katerih živijo vsi. Socialni demokrati podpiramo finančno razbremenitev dela, vendar na način, ki je ciljno usmerjen v nižje in srednje dohodke, ne pa v dodatne koristi za najbogatejše. Naš cilj je, da vsak, ki dela, dostojno živi, ne pa da davčna politika ustvarja nove razlike. Predlog SDS te logike ne upošteva, namesto tega ruši stabilnost našega davčnega sistema in zmanjšuje zmožnost države, da krepi skupno dobro. Namesto resne davčne reforme, pripravljene v dialogu s socialnimi partnerji, ponuja parcialen ukrep, ki ne upošteva fiskalnih učinkov in ne naslavlja resničnih težav ljudi. Socialni demokrati zagovarjamo celovito, pravično in trajnostno davčno politiko, ki bo hkrati spodbujala delo in varovala javni interes. To pomeni postopno razbremenitev nižjih plač, večjo davčno pravičnost, spodbude za podjetja, ki vlagajo v razvoj in stabilne prihodke za javne storitve. Le tako bomo lahko krepili srednji razred, ustvarjali nova delovna mesta in ohranili kakovost življenja, ki temelji na solidarnosti. Zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov glede Predloga zakona o spremembah Zakona o dohodnini glasovali proti. Ne zato, ker bi bili proti višjim neto plačam, kar trdijo v SDS, to bomo storili zato, ker takšne rešitve morajo biti premišljene, pravične in tudi finančno vzdržne. Ta zakon pa tega preprosto ne zagotavlja. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo kolega Milan Jakopovič, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Pred nami je predlog ne progresivne razbremenitve dohodnine, postopno zvišanje splošne olajšave, dvig pragov posameznih dohodninskih razredov ter znižanje stopnje v najvišjem, petem razredu. Podoben ukrep je že bil sprejet v času tretje Janševe vlade, in to z veliko podporo določenih gospodarskih krogov ter predstavnikov kapitala. Zakaj? Odgovor je preprost: tako takratna reforma kot današnji predlog bistveno bolj povečujeta neto plače tistim z najvišjimi dohodki, medtem ko so posamezniki z nizkimi dohodki le malenkost na boljšem. Po izračunih, ki jih je predstavil sam predlagatelj, bi reforma v letu 2026 zaradi dviga splošne olajšave in spremembe dohodninske lestvice prinesla le simbolično povečanje neto plač tistim z najnižjimi dohodki, nekaj 10 evrov na mesec. z obljubo, da nekoč, čez nekaj let nekoliko več, hkrati pa bi tisti z najvišjimi plačami že takoj vsak mesec pridobili več 100 evrov. Z drugimi besedami, odstotno gledano bi največ pridobili tisti, ki že danes zaslužijo največ. Zanimivi so tudi izračuni učinkov zgolj zaradi spremembe dohodninske lestvice, prodajalka ali delavec v proizvodnji z bruto plačo 1500 evrov na mesec, učitelj začetnik z bruto plačo 2000 evrov na mesec in recimo inženirji z bruto plačo 2500 evrov na mesec, bi vsi imeli mesečno neto plačo višjo za komaj 11 evrov. Medtem pa bi direktor z bruto plačo 11 tisoč evrov na mesec pridobil več kot 200 evrov neto mesečno. Državljanke in državljani, v kateri skupini se nahajate? V Levici ne nasprotujemo razbremenitvi nižjih in srednjih dohodkov, nasprotujemo pa ukrepom, ukrepom ki največ prinašajo najbogatejšim, ukrepom, ki tistim z najnižjimi dohodki prinesejo nekaj 10 evrov na mesec, tistim z najvišjimi plačami pa več 100 evrov, obenem pa povzročijo ogromen izpad javnofinančnih prihodkov. Predlagatelj, politična desnica in del gospodarskih lobijev to razbremenitev opravičujejo s podatki o previsoki obremenitvi dela, vendar so ti podatki vzeti iz konteksta in pogosto služijo širjenju lažnega narativa o davčnem primežu. Pogosto se izpostavlja en sam podatek iz poročila OECD Tax and wages, 2025, in sicer, da ima samska oseba v Sloveniji pri povprečni plači skupno obremenitev z davki in prispevki. Približno 44,6 odstotka, kar nas uvršča na šesto, šesto mesto med 38 državami OECD. Pred nami so Belgija, Nemčija, Francija, Italija in Avstrija. Drži, a ključno sporočilo poročila OECD, kar se nas tiče, pa je jasno, težava Slovenije ni v bremenu dohodnine, saj je to na ravni oecd celo podpovprečno, temveč v tem, kako so bremena prispevkov razdeljena, v škodo zaposlenih in v korist delodajalcev. Slovenija je ena redkih držav, kjer zaposleni prispevajo več kot delodajalci, drugod po Evropi je to razmerje obrnjeno. Zato delavec pri nas sprejme manjši del skupne vrednosti svojega dela kot kjerkoli drugje v EU. Tudi po sprejeti plačni reformi, ki je uredila razmerja in dvignila osnovne plače, ostaja osnovna težava enaka, previsoki prispevki zaposlenih. Če želimo zagotoviti višje plače, moramo breme razdeliti bolj pošteno, ne z znižanjem davkov za najbolj plačane, temveč z uravnoteženjem prispevkov med delavci in delodajalci. Poleg obrata v plačevanju prispevkov bi bila dobrodošla tudi bolj pravična razbremenitev dohodnine na način, da se znižajo davčne stopnje samo v prvem in drugem dohodninskem razredu, kamor spada okoli 90 odstotkov vseh zaposlenih v državi. Da bi bil javno finančno nevtralen, pa bi ta ukrep moral biti sprejet istočasno z davkom na premoženje, kar je tudi eden izmed predlogov OECD za Slovenijo, saj smo med državami z najnižjo obdavčitvijo premoženja. Zaradi naštetega v Levici Predlogu zakona o spremembah Zakona o dohodnini nasprotujemo.
Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Nepovezanih poslancev, zanjo kolega Tine Novak, izvolite.
Predsedujoča, hvala. Danes torej govorimo o tem, kako nagraditi delo in ljudem pustiti več poštenega in prisluženega denarja. Glasovanje na matičnem odboru je razpravo zadušilo, še preden se je prav zares začela, kar veliko pove o strahu pred vsebino in ne o sami kakovosti predloga.
V naši poslanski skupini verjamemo, da si državljani zaslužijo več, zaslužijo si, da odpremo to temo brez izgovorov in brez zamegljevanja. Cilj je pač jasen, davčna razbremenitev dela, višji neto dohodki za vse zaposlene in višja konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Odgovor Vlade je bil pričakovan, a vseeno zaskrbljujoč. Zavrnitev javno finančni nevzdržnosti brez poglobljene javno objavljene analize ni politika, temveč izogibanje odgovornosti. Ko predlagatelji ocenijo izpad na približno 340 milijonov, vlada pa govori o 650 milijonih je minimum, da dobimo transparentno metodologijo, vhodne predpostavke in občutljivostne analize. Hitre zavrnitve so udobne, a ne rešujejo ničesar. Še več, vlada ponuja obvezno božičnico. Kako je lahko sistemska razbremenitev, ki ljudem pusti več denarja vsak mesec nevzdržna, medtem ko se razmišlja o ukrepu s primerljivim učinkom, ki pa že povzroča socialni nemir in upor gospodarstva. To ni strategija. To je kratkoročni populizem.
Poglejmo si širšo sliko. Slovenija med državami z najvišjo davčno obremenitvijo dela po podatkih OECD davčni primež za samskega posameznika s povprečno plačo znaša 44,6, medtem ko pa v povprečju OECD znaša 34,9 procentov. To ni zgolj suha statistika, to je realnost vsake plačilne liste in to je razlog, da izgubljamo konkurenčnost proti sosedom, kot sta Avstrija in Hrvaška. Namesto razbremenitve smo dobili dodatne uteži, ki skupaj tvorijo mozaik, ki jemlje zagon. Rezultat je očiten, ljudje delajo več, a jim ostane manj. Demokrati predlagamo trezen preobrat, vizijo, ki zaupa ljudem in gospodarstvu. Naša usmeritev je jasna: nižji in enostavnejši davki, ki spodbujajo delovno in inovativno okolje in zadržijo znanje doma. Potrebujemo predvidljivo okolje, kjer se uspeh nagrajuje in ne kaznuje. Zato predlagamo tri konkretne korake: neodvisno fiskalno oceno, javno objavljeno z metodologijo in večimi scenariji, fazno načrtovanje, razbremenitev s sprotno evalvacijo učinkov na plače in cene ter na javne finance. v gradnjo varovalk, avtomatsko uskladitev splošne olajšave z inflacijo in omejitev dodatnih parafiskalnih bremen Brez nadomestnih rezov v neučinkovite odhodke. Naj bo današnja razprava začetek, ne konec pogovora o prihodnosti Slovenije. V naši poslanski skupini pozivamo k preseganju delitev in iskanju strateškega konsenza, kakšno državo hočemo. Takšno, kjer se delo ceni in kjer ima vsaka generacija realno priložnost živeti bolje. Hvala.
Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo kolega Aleš Lipičnik, izvolite.
Hvala. Spoštovani! Poslanska skupina SDS je vložila dohodninsko novelo, za katero pravijo, da naj bi v letu 2026 povzročila okoli 340 milijonov evrov nominalnega izpada dohodnine v proračunu. Na drugi strani pa je Ministrstvo za finance naredilo simulacijo na podlagi modela Mednarodnega denarnega sklada in ugotovilo, da bi bil v letu 2026 proračunski izpad še enkrat večji. Torej govorimo o 650 milijonov, v letu 2027 bi bila ta luknja že 800 840 milijonov, v letu 2028 pa celo eno milijardo evrov. Sprejetje takega zakona bi imelo izredno slabe posledice za javne finance. Tudi predsednik Fiskalnega sveta je na seji odbora povedal, da je vzdržnost javnih financ izjemno pomembna, saj imamo trenutno ugoden dostop do financiranja. In zaupanje finančnih trgov, ki seveda ni samoumevno. Ob tem je opozoril, da predstavlja predlog zakona dodatno tveganje za vzdržnost javnih financ. SDS je na sejo povabila tudi svojega davčnega strokovnjaka magistra Simiča, ki je dejal, da bi teh 650 milijonov minusa zlahka dobili nazaj brez analiz in izračunov. Hkrati je dejal, da bi to lahko dobili nazaj z dvigom DDV, kar bi seveda najprej najbolj udarilo tiste, ki imajo najmanj, kar je seveda za nas, poslance Svobode, nesprejemljivo. Predlagani ukrep bi izjemno prizadel tudi občine, saj tem pripada 54 odstotkov dohodnine. Na to so občine opozarjale že leta 2021 ob sprejetju novele, za katero SDS trdi, da razbremenjuje ljudi.
Izven konteksta samega zakona, v gradivu SDS med drugim očita tudi uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka. Spomnimo, da so zavarovalnice hotele to zavarovanje dvigniti na 45 evrov, uspeli smo ga obdržati na 35, trenutno je na 37,17. Druga stvar izven konteksta je tudi očitek na uvedbo davka za dolgotrajno oskrbo, ki je v resnici ena bolj pomembnih pridobitev za našo starajočo se družbo. Pri vsej tej debati in primerjavah obremenitev plač z državami članicami je treba povedati, da so v Sloveniji davčno razbremenjeni prevoz, prehrana na delu in regres, kar v večini držav, ki jih radi jemljemo za primerjavo, ni praksa. Zato je treba biti pri primerjavah zelo previden. Sicer pa vsi ti očitki ne naslavljajo bistva. V Svobodi se sicer na načelni ravni strinjamo, da potrebujemo razbremenitev dela, a zatečeno stanje tega ne omogoča čez noč. Na drugi strani je namreč skupaj s tem treba uravnotežiti proračun z drugimi ukrepi. Zato je v prid ravnovesju neizbežno potrebno sočasno v pravi meri obremeniti premoženje.
Spoštovani, da ostanemo pri bistvu. Pri vodenju javnih financ so izjemno pomembne bonitetne ocene, ki se v času te Vlade izboljšujejo, kar je pomembno. Bonitetne hiše namreč gledajo širšo sliko. Vedno pa v prvi vrsti zdravje javnih financ, ki morajo biti uravnotežene. Ukrep, ki ga predlaga SDS, bi proračun, po projekcijah, naluknjal za nekaj manj kot milijardo evrov, brez ukrepov na prihodkovni strani, pri tem, da dobre bonitetne ocene potrebujemo, saj iz tega / znak za konec razprave/ izvira zaupanje v državo, kot tudi cenejši in boljši dostop do financiranja.
Sprejetje zakona, kot ga predlaga SDS bi v danih okoliščinah predstavljal zavestno podiranje ravnovesja in vzdržnosti javnih financ, dobrih bonitetnih ocen in zaupanja, ki ga ta trenutek Slovenija uživa, zato predloga ne podpiramo.
