Lepo pozdravljeni. Pričenjam 18. nujno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Članice in člane komisije ter vabljene lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti magistrica Meira Hot. Na seji pa kot nadomestni člani s pooblastili sodelujejo: Žan Mahnič namesto Andreja Hoivika, Anja Bah Žibert namesto Alenke Helbl in Franci Kepa namesto Antona Šturbeja.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red, in sicer (Ne)reševanje romske problematike na jugovzhodu Slovenije. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. DNEVNEGA REDA, TO JE (NE)REŠEVANJE ROMSKE PROBLEMATIKE NA JUGOVZHODU SLOVENIJE.

Na sejo so bili vabljeni: Anja Bah Žibert v imenu predlagatelja zahteve; doktor Robert Golob, predsednik Vlade Republike Slovenije; magister Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve; Andreja Katič, ministrica za pravosodje; doktor Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje; Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Urad predsednice Republike Slovenije; Danica Polak Gruden, vršilka dolžnosti Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti; magister Damjan Petrič, generalni direktor policije; Igor Juršič, direktor Policijske uprave Novo mesto; doktor Katarina Bergant, generalna državna tožilka; Združenje mestnih občin Slovenije; Združenje občin Slovenije; Skupnost občin Slovenije; Bojan Kekec, državni svetnik, župan oziroma predstavnik Občine Brežice; župan oziroma predstavnik Občine Črnomelj; župan oziroma predstavnik Občine Grosuplje; župan oziroma predstavnik Občine Kočevje; župan oziroma predstavnik Mestne občine Krško; župan oziroma predstavnik Občine Metlika; župan oziroma predstavnik Mestne občine Novo mesto; župan oziroma predstavnik Občine Ribnica; župan oziroma predstavnik Občine Semič; župan oziroma predstavnik Občine Šentjernej; župan oziroma predstavnik Občine Škocjan; župan oziroma predstavnik Občine Trebnje; magistrica Marija Martinčič Bauman, občinska svetnica Občine Šentjernej; Matjaž Domen, predstavnik Ljudske iniciative Šentjernej; Mitja Lešič, predstavnik Ljudske iniciative Šentjernej; Andraž Rumpret, predstavnik Ljudske iniciative Šentjernej; Silvo Mesojedec, koordinator ljudskih iniciativ; Bogdan Palovšnik, podžupan Občine Brežice ter član Ljudske iniciative Brežice; Jože Tomažin, predstavnik Civilne iniciative Krško; Pavel Zatler, predstavnik Ljudske iniciative Roje; Bogdan Krašna, predstavnik Ljudske iniciative Šentjernej; Andrej Bračko, predstavnik Vaške skupnosti Mihovica; Miha Stopar; Alojz Strajnar; Filip Čemažar; Matej Breznik, romski svetnik - Trebnje; Dejan Brajdič, romski svetnik - Krško; Marjan Hudorovič, romski svetnik - Kočevje; Marjan Tudija, romski svetnik - Metlika; Duško Smajek, romski svetnik - Novo mesto; in Valentin Brajdič, romski svetnik - Šentjernej. Dodatno smo vabili še Gorana Mohorka, koordinatorja Ljudske iniciative Brežice in Harisa Tahirovića Jelenca iz Romskega informacijskega centra Anglunipe, ki deluje v okviru Zveze romskih skupnosti Slovenije Umbrella-Dežnik. Od vabljenih so se opravičili: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Gregor Košir, župan Občine Kočevje; doktor Katarina Bergant, generalna državna tožilka; doktor Golob Robert predsednik Vlade Republike Slovenije.

S sklicem ste prejeli gradivo, in sicer zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic nujne seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti z dne 10. 10. 2025. Po sklicu seje ste prejeli še dokument Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti z naslovom Aktivnosti urada za narodnosti na področju romske tematike z dne 14. 10. 2025.

Prehajamo na obravnavo prve točke in najprej dajem besedo poslanki Anji Bah Žibert, ki bo spregovorila v imenu predlagatelja, izvoli.

Postopkovno Aleksander Reberšek, izvoli.

Hvala lepa za besedo. Lepo vas pozdravljam vse skupaj, ki ste danes prišli na to sejo in vas lepo prosim, ne razumite me slučajno kaj narobe, izredno spoštujem vaš čas. Vabljenih je krepko preko 50 povabljenih, ampak o tej temi smo v Državnem zboru že stokrat govorili in sram me je kot poslanca Državnega zbora, da te zadeve nismo sposobni ali pa je ne želijo rešiti predvsem koalicijski poslanci, ki imajo škarje in platno v rokah. Do zdaj se na žalost ni spremenilo nič, razen dva zakona, ki smo jih predlagali v Novi Sloveniji in ki smo jih komaj, komaj spravili čez parlamentarno sito. Zato predlagam, da najprej glasujemo o današnjih sklepih, potem pa lahko tukaj govorimo do polnoči. Kdor hoče, lahko pove vse, kar želi. Z vsem spoštovanjem, zato sem na začetku rekel, lepo vas prosim, ne, ne me razumeti narobe, vse smo že slišali, ampak dvomim, da se bo karkoli spremenilo pod to najbolj nesposobno Vlado v zgodovini Slovenije. Sklepi sigurno ne bodo sprejeti, koalicija po dosedanji praksi vedno glasuje proti. In kot sem rekel, pod to Vlado se ne bo spremenilo nič in bo morala priti neka druga vlada, da bo, da bo rešila to situacijo in težavo, ki jo imajo naši prebivalci, predvsem na Dolenjski. Mi pa danes tukaj zapravljamo čas vseh vas, ki ste prišli sem. In še enkrat z vsem spoštovanjem, predsednik, moj postopkovni predlog je, da najprej glasujemo o predlaganih sklepih, ki so dobronamerni in jih bom sam osebno tudi podprl. Ampak jaz mislim, da bi lahko danes tudi tisoč ljudi prišlo v to dvorano, povedali, kakšne težave imate, ta Vlada je gluha in ne sliši ljudi na terenu. Zato zapravljamo ves čas. Z vsem spoštovanjem, jaz res upam, da nisem bil narobe razumljen, me je pa kot poslanca Državnega zbora sram, zelo me je sram. vsak mesec dobivam plačo, da vam ne morem pomagati, vam in vašim državljanom. Ena velika krivica se dogaja in se je tudi kot poslanec za to opravičujem, čeprav nisem kriv, ker si za to tudi sam prizadevam. Hvala za vaš čas.

Hvala lepa za predlog. No, najprej bomo opravili razpravo, tako kot je v scenariju, ker lahko se iz razprave še kakšni sklepi oblikujejo. In po navadi oziroma normalno je, da je glasovanje o sklepih na koncu, ko se zaključijo razprave. Vnaprej ne bomo glasovali.

Tako da prehajamo na predstavitev v imenu predlagatelja in dajem besedo poslanki Anji Bah Žibert. Razprave so vse s klopi. Izvoli.

Hvala, predsednik, za besedo.

No, po uvodu kolega bi vendarle nekaj povedala. Res je, da kot opozicijska stranka ne moremo poskrbeti za to, da bi koalicija predloge sprejela, smo pa zagotovo največja opozicijska stranka, govorim v imenu Slovenske demokratske stranke., in menimo, da je nujno ne samo, da se o teh zadevah pogovarjamo, ampak tudi predlagamo rešitve. In danes je namen seje ne samo to, da slišimo, kaj se dogaja na terenu, namreč ni čisto res, da vemo vse, kaj se dogaja na terenu. Namreč romska problematika na jugovzhodu Slovenije se poslabšuje in še več, širi se; o tem bom povedala tudi nekaj v nadaljevanju. In zato, ker se zadeve ne samo ne rešujejo, ampak se težave širijo tudi po drugih delih Slovenije, je nujno, da o tem spregovorimo in je nujno, da slišijo tudi tisti, ki teh problemov nimajo in morda tega ne razumejo. Ker če problema ne poznaš, ga je včasih težko razumeti, je pomembno, da slišijo zgodbe iz terena. Bi se pa ob tej priliki zahvalila vsem vabljenim, ki ste se odzvali vabilu, si vzeli čas. Tukaj govorim o županih oziroma njihovih namestnikih in podžupanih, govorim o civilnih iniciativah, ki so na tem področju nastale ne zato, ker si želijo konflikta, ne zato ker bi bili nestrpni, ampak zato, ker ljudje na tem področju ne zmorejo več. In v to so bili prisiljeni. Si predstavljate, kam smo pripeljali državo, da so ljudje prisiljeni, da organizirajo lokalne iniciative, da bi zaščitili svoje pravice? Povabili smo seveda tudi vse predstavnike Vlade - sami lahko vidite, kdo od ministrov je tukaj. Nihče. Nihče. Pa vendar je Vlada tista, ki je odgovorna danes za to stanje. Se zahvaljujem tistim sekretarjem, ki so prišli v imenu ministrov, vendar pa menim, da je ta problematika tako obsežna in tako široka, da bi veljalo, da pridejo tudi ministri. Kakorkoli že, če gospoda Luko Mesca poznam zato, ker je bil v preteklosti poslanec, ga ne bi nikoli poznala, če bi bila prvič poslanka, ker ga v tem Državnem zboru praktično nikoli ni. In on je zadolžen, spoštovani, za področje delo, družino in socialne zadeve, kjer je, bom rekla, eden od temeljev te problematike, ki se jo, ki jo moramo reševati naprej. Iskreno sem vesela tistim romskim predstavnikom, ki ste danes prišli. Mi smo povabili vse svetnike romske iz tega področja. Žal mi je, da vsi niso prišli, tudi zato, ker so v občinskih svetih tudi iz tega naslova in lahko v prvi osebi in s tistimi izkušnjami povedo, kaj se na terenu dogaja. In tudi pomembno bi bilo, da bi bili tukaj, zato, ker velikokrat slišimo o tem, da se želi ustvarjati negativen vtis do romskih, bom rekla, posameznikov in skupin, ki živijo v posameznih občinah, kar ni res. V prvi vrsti jaz trdim, da se situacija, ki je na terenu, najbolj pozna in najbolj škoduje romski skupnosti zato, ker pač seveda, če posamezniki in skupine povzročajo to, kar se danes dogaja, seveda pade slaba luč potem na celo skupnost in tudi na tiste, ki želijo živeti drugače.

Skratka v Slovenski demokratski stranki smo predlagali sklic te seje zaradi naslednjih, bom rekla, točk. Prvič, predstavniki Vlade, koalicije so obljubili, da bo na to temo javna predstavitev mnenj, kjer bodo povabili vse deležnike s tega področja. Že v uvodu je kazalo, da gre za neka dvojna merila, namreč na osnovnem vabilu ni bilo nobenih predstavnikov civilnih iniciativ in tistih, ki razmere poznajo. Na to smo takrat opozorili, podali tudi predlog dodatno vabljenih, ampak po zadnjih informacijah se ta seja ponovno prestavlja, tako da sploh ne vemo, kdaj bo izvedena. Zato v Slovenski demokratski stranki menimo, da o tem moramo spregovoriti in da ne moremo čakati na nekoga, ki že dva meseca ni sposoben sklicati seje. V dokaz temu, da se da, je tudi današnja seja, seveda če se hoče. Kot drugo, pred kratkim ste se zopet odzvali župani 11 občin, ki ste jasno povedali, da se stanje ne izboljšuje, da ste deležni številnih obljub, ki pa so neke prazne vsebine in da ukrepov ni. To je drugi razlog, kako pomembna je današnja seja - tudi zato, da se jasno vidi, da ukrepov, ki so se obljubljali, ni. In kot tretji razlog je seveda stopnjevanje nasilja, ki se razrašča tudi na druge dele Slovenije. Iniciative na to opozarjate, pred časom ste bili tudi pri predstavnikih Vlade in vaš odziv je bil jasen, da niste zadovoljni s tem, kar ste dobili na teh srečanjih oziroma z odgovori. Treba je povedati, da v Slovenski demokratski stranki nismo prvič opozorili na to problematiko, večkrat smo že opozorili, samo na seji za peticije je to tretja seja, s katero želimo vendarle pospešiti, da do sprememb pride. Zdaj, naj bo pa to tudi odraz, kako resno jemlje koalicija vas predstavnikov, bom rekla, iz jugovzhodne Slovenije, pa tudi iz Ljubljane so se nam danes pridružili, kjer se pač pojavljajo tovrstni dogodki. In še več, danes se odzivam tudi na dogodke v Kozjem, bom povedala potem več, kjer se v zadnjem obdobju nasilje in kriminal stopnjuje, po tem, ko je pred dvema letoma prišla tam družina iz romskih pripadnikov, ampak več bom to povedala še nekoliko v nadaljevanju. Skratka to ni naša prva seja, želeli smo tudi nadaljevati s pododborom za romsko problematiko, kjer bi se lahko na nekem rednem sestanku srečevali in iskali najboljše rešitve. Ta pododbor je bil mišljen kot nek delovni odbor, kjer ni pomembno, kdo ga vodi in tako sem ga jaz tudi v začetku zastavila, da smo se menjali poslanci koalicije in opozicije, ravno zato, da ne bi bilo nikakršnega dvoma, da gre za problem enih ali drugih. To je problem Slovenije, to ni problem desnice, to ni problem levice, to je problem Slovenije in to je problem naših državljank in državljanov, ki na teh območjih živijo. Še več, ne samo to, da niso dovolili, da bi ta odbor nastal, velikokrat slišimo, da jim je v interesu pomagati romski skupnosti. Povejte mi, kakšna pomoč je to, če poročilo o uresničevanju pravic romske skupnosti nismo obravnavali. Zadnje poročilo smo obravnavali za leto 2022, po zakonu se ta poročila obravnavajo vsako leto, to je zakonska obveza. Toliko o tistih, ki govorijo, da so vsi ostali nestrpni, oni so pa edini, ki razumejo to populacijo. Ne vem, kako jo razumeš, če ne pripraviš poročila o uresničevanju tudi na podlagi finančnih sredstev, ki jih v ta namen država namenja. In tega ni malo, tega je okoli 20 milijonov na leto. Pa povejte, kaj od tega dejansko imajo Romi kot taki, se pravi tisti, ki, bom rekla, živijo v skladu z vsemi pravili in zakoni v tej državi in seveda večinsko prebivalstvo in na drugi strani, kaj se dogaja s tistimi, ki živijo povsem drugače. Skratka tega poročila ni bilo ne za leto 2023 ne za leto 2024. V bistvu bi se danes moralo, glede na to, da je mesec oktober že, pripravljati poročilo za leto 2025. Toliko o tem.

Zdaj, povedala sem, da se kriminal širi in da ljudje tudi iz drugih delov Slovenije opozarjajo, da prihaja do vlomov, tatvin in drugih kaznivih dejanj. Primer iz Ljubljane poznamo, ko je bil pač napaden takrat upokojenec, delaven človek, skrbi za svojo družino. Skrbi tudi za vse druge, ker se ukvarja s kmetijstvom. Je bil človek pretepen. To se je dogajalo v Ljubljani. Klicali pa so me krajani občine Kozje, kjer dejansko več ne vedo, kako naprej. Policija je o teh tatvinah obveščena, policija že nekaj časa to preučuje, ne najde baje storilcev. Je pa zanimiva povezava, da je bilo pred dnevi ukradeno vozilo občanu ravno iz Kozjega, ki je bilo potem zažgano na področju Občine Škocjan oziroma Šentjerneja. Skratka gre za to, da so zadeve povezane. In danes so me prosili, da opozorim predstavnike Vlade na njihov problem, da se bojijo, kaj bo sedaj, ko bo čas počitnic. Kajti samo mislim, da v šestih, sedmih dneh, v prejšnjem tednu je bilo šest do sedem vlomov in zaključek je bil tudi to ukradeno vozilo. Tako da zadeve dobivajo nove razsežnosti in zato je prav, da se o tem pogovarjamo.

Zdaj, kar se mi zdi izjemno pomembno, je, da izpostavimo to, kar vidimo vsi kot temelj problema. Jaz mislim, da Vlada v štirih letih vendarle ne bi smela priti samo do točke, ko se pogovarja z župani, ko seveda pride tudi na teren, in pravzaprav ne predlaga nobenih ukrepov. Res je, da sta bila dva zakona nekako popravljena v tem Državnem zboru, ampak zelo okleščena, zelo okleščena, je vprašanje, kakšen bo na koncu rezultat. Jaz mislim, da če Vlada na eni strani dopušča, da posamezniki, Romi, govorimo zdaj o romski problematiki, in pa skupine Romov, da zavestno kršijo zakone, povzročajo nasilje, kršijo javni red in mir, povzročajo škodo državljankam in državljanom in hkrati živijo povsem na račun države, da postajajo te skupine simbol brezvladja. Jaz trdim, da takšne skupine, zaradi katerih, zaradi njihovih dejanj se ne ukrepa, pravzaprav postajajo simbol brezvladja v tej državi. Zato je navidezna politična korektnost pravzaprav postala izgovor za neukrepanje in namesto da bi se zaščitila žrtve, se s tem ščiti storilce. Namesto da bi se zagotavljal red in mir, se še kar naprej govori o nestrpnosti in nekih težkih socialnih, bom rekla, razmerah, bivanjskih razmerah, ki že dolgo niso več problem. Moram povedati, da smo bili ta teden na obisku v Prekmurju, videla sem tudi nekaj naselij romskih; jaz razlike v primerjavi z naselji, ker sem bila pač na jugovzhodu Slovenije, praktično ni več, tako da to so samo še prazni izgovori. Namesto, da bi se pogovarjali o tem, da bomo postavili mejo in enkrat naredili jasno, bom rekla, ločnico med tem, kaj je v skladu z zakonom in kaj ne in da zakoni veljajo za vse, bomo, bom rekla, v prazno govorili o tem, da je potrebno poskrbeti za vključevanje. In dokler Vlada ne bo ukrepala, bomo mi v Slovenski demokratski stranki vztrajali. In vztrajamo in upamo, da bomo na ta način tudi prišli do rešitev.

In da ne boste rekli, da samo opozarjamo. Ni res. Danes ste lahko prebrali, skupaj z gradivom predlagamo devet ukrepov oziroma bom rekla predlaganih sklepov. Moram povedati, da danes koalicije tukaj ni. Se pravi, vi ste si vzeli čas, odtrgali čas od svojih, bom rekla, vsakdanjih opravil bodisi v službah bodisi z družinami, no, danes koalicijskih poslancev tukaj ni. Vendar pa je pomembno, da slišite ukrepe, ki jih predlagamo v Slovenski demokratski stranki.

Kot prvič ponovno pozivamo, da se sprejmejo zakoni na način kot ste jih predlagali vi na terenu, spoštovani župani in županje, predstavniki lokalnih skupnosti in volivci, ki ste s podpisi takrat vložili štiri predloge zakonov. Nekaj časa je že od tega, zato je prav, da samo tiste, glavne, bom rekla, predloge iz teh zakonov izpostavim. Se pravi, potrebno je spremeniti Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. To, kar je bilo, bom rekla, spremenjeno glede obiskovanja osnovne šole, je potrebno zaostriti in, bom rekla, spremeniti na način, da se postopki skrajšajo, da gre za nek avtomatizem in ne zopet predajanje odgovornosti iz enih na drugih, na koncu pa po navadi mora to sprejeti tista oseba, ki se dejansko boji povračilnih ukrepov. Skratka dodelitev v materialni obliki ni nobena kazen, tudi to je oblika pomoči. In socialna država je dolžna pomagati, ne pa povzročati to, da so nekateri celo življenje na tako imenovanih socialnih transferjih. To ni socialna država, tisti, ki mislijo, da je to socialna država, se motijo. Država je dolžna pomagati, vendar pa na drugi strani tisti, ki so prejemniki socialnih transferjev, različnih pomoči, morajo seveda to tudi v neki obliki vrniti oziroma poskrbeti, da se čim prej vključijo v trg dela in, bom rekla, na druga področja družbe. Nujno je potrebno poskrbeti, da se iz teh oblik pomoči poskrbi tudi za plačilo dolgov do javnih institucij, države in občine. Namreč mi imamo v državi tudi druge ljudi, ki so prejemniki socialnih transferjev, pa za te stvari skrbijo iz istih finančnih naslovov, povsem enakih in za to poskrbijo.

Drugo, sprememba zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Tukaj ponovno pozivamo, da je potrebno pač poskrbeti za to izplačevanje v naturi, če otroci ne prihajajo v osnovno šolo. Jaz mislim, da še več, mislim, da smo premalo ambiciozni, ko govorimo samo o tem, da romski otroci prihajajo v šolo. Romski otroci so sposobni otroci, romski otroci lahko prav tako zaključijo uspešno osnovno šolo in tudi gredo potem v nadaljevalne programe izobraževanja. Ampak romski otroci se doma učijo, da, ne govorim o vseh, govorim o teh kritičnih skupinah, da se delo ne izplača in da je življenje na raznih oblikah socialnih transferjih povsem ugodno. Mislim, da je to treba spremeniti in tudi poskrbeti, da ti otroci šolo končajo in da tudi z izobraževanjem nadaljujejo in v primeru, da izobraževanja ne nadaljujejo, je treba poskrbeti, da se primerno odvzame tudi otroški dodatek. Seveda tu je bil predlog ene tretjine, o tem se seveda lahko vedno opravi razprava, ampak dejstvo je, da je pač potrebno spodbujati, da se šolanje nadaljuje.

Sprememba Zakona o urejanju trga dela. Tukaj nekateri narobe mislijo, ko piše, da bi pohitrili in pa nekako sprejeli učinkovitejše ukrepe za izbris posameznika iz evidence brezposelnih, nekateri si to napačno predstavljajo in mislijo, da potem, ko si pa izbrisan, pa ti ni treba več delati, ne. To ni res, gre ravno za obraten ukrep; s tem, če posameznik zavrača delo, če ne poskrbi, da se vključi na trg dela, da išče izgovore in ne priložnosti, takrat naj se poskrbi za ta izbris in seveda se s tem omejijo tudi ugodnosti, ki jih na ta račun posamezniki, ki so v teh evidencah, imajo, vendar seveda poskrbijo za to, da bi se čim prej vključili na trg dela. Na področju Dolenjske je približno 1200 brezposelnih oseb, okoli 800 je predstavnikov romskih, romske etnične skupine. To odgovori vse. Se pravi, delo je, vendar je potrebno poskrbeti, da prihajaš v službo in da ne iščeš izgovorov. Zato mislim, da je tudi dobrodošel ukrep, da se vendarle iz teh 12 mesecev oziroma 2 let vendarle potem spremeni na 4 leta, kar se tiče najdaljše trajanje vključevanja v javna dela, tudi to je oblika dela. In verjemite mi, da tisti, ki mora zjutraj vstati in oditi na delo, bo poskrbel, da bodo otroci odšli v šolo, v vrtec in bo sam tudi opravil to delo. Še enkrat, socialni transferji niso način življenja in ne smejo biti način življenja, to so lahko le oblike pomoči.

Prav tako je tukaj ta Zakon o voznikih. Ni res, ko pravijo, če bomo zaostrili ta zakon, potem bodo pa še več vozili brez izpitov. To se enostavno ne sme dogajati. Ne more biti razlog, da ni zakon to, ker ne moreš poskrbeti, da na cesti ni voznikov brez izpita za avto. To je dolžnost policije in za to naj poskrbi. Dejstvo pa je, da nekdo, ki ni zaključil osnovne šole in ima sedem razredov osnovne šole, mi bo kdorkoli težko razložil, da ta lahko uspešno naredi, bom rekla, teoretični izpit iz prve pomoči in pa tudi zelo zahtevne in vedno bolj zahtevne teste, kar se tiče vožnje z avtomobilom. To je pomembno in tukaj je potrebno jasno dati vedeti, osnovna šola mora biti pogoj za to, da lahko pristopiš k, bom rekla, k izpitu za vozila.

In v Slovenski demokratski stranki predlagamo še dodatne ukrepe, in sicer sprememba Zakona o izvršbi in zavarovanju ter Zakona o davčnem postopku. Zakon o izvršbi in zavarovanju ter Zakon o davčnem postopku je potrebno spremeniti na način, da so predmet izvršbe tako davčne in ostalih denarnih prejemkov, namenjenih tudi tistim, ki prejemajo socialne transferje. Nekdo v državi, ki prejema socialne transferje, ne more biti razlog za neplačevanje kazni, za neplačevanje glob in ostalega. To je potrebno spremeniti, tudi to je odnos do države in te zadeve, k tem zadevam je potrebno nemudoma pristopiti. Jaz pač menim, da je tole, kar imamo danes v sistemu, če pokažem prvo sliko, / pokaže zboru/ se v bistvu iz rubeža socialnih pomoči ne sme, da so izvzete izvršbe, to je potrebno spremeniti. To je potrebno spremeniti in tukaj ni izgovora na socialno državo. Socialna država je za to, da pomaga posamezniku, ni pa socialna država za to, da deli ljudi pred zakonom. Vsi moramo biti pred zakonom enaki in vsi moramo svoje obveznosti tudi plačevati.

Drugo, vzpostavitev je potrebno neko pravno podlago za povračilo stroškov žrtvam kaznivih dejanj, ki so bili povzročeni posameznikom in tudi njihovim premoženjem s strani romske skupnosti. Zakaj tako menimo? 20 milijonov se nameni za reševanje romske problematike. Še več, prejšnja vlada, se pravi vlada Janeza Janše je omogočila občinam, da dobijo določena sredstva - občinam, ki imajo pač težave oziroma rešujejo romsko problematiko - in da ta denar namenijo za splošno reševanje položaja v občini. Občine imajo številne obveznosti iz tega naslova, občine imajo tudi težave in prav bi bilo, da se tem občinam omogoča neka dodatna sredstva. Ta Vlada je edini ukrep, ki ga je v tem mandatu naredila, da je ta denar namenila zopet izključno za uporabo v romskih naseljih. In vam povem, da tudi v Prekmurju sem poslušala, da več ne vedo, kam bi dali ta denar. Ker je vse urejeno. Sem pa slišala, da na občine kličejo predstavniki romskih skupnosti in sprašujejo, kdaj bodo dobili na račun ta denar, ne. Popolnoma zgrešeno. In jaz mislim, da je tukaj tudi malha dovolj velika, da bi iz tega naslova poskrbeli za oškodovance in tudi tiste, ki so bili deležni nasilja. Spoštovani, ljudi se pretepa, pretepa se otroke. Ti otroci imajo posledice, ne samo fizične v smislu poškodb, ampak tudi psihosocialne. Marsikdo od njih potrebuje pomoč. Kdo pomaga tej družini? Kdo pomaga za to, da bo tak otrok deležen pravilne oziroma pravočasne pomoči? In iz tega naslova naj se za to tudi poskrbi.

In pa prav tako se mi zdi nujno, da uvedemo način, da predkazenski postopki, ki se sedaj zavračajo zaradi anonimnih prijav, da se to več ne dogaja. Anonimna prijava mora biti, mora biti enaka kot ne-anonimna, kot, se pravi, tista, ki je z imenom in priimkom in se mora v fazi predkazenskih postopkov upoštevati. Potrebno je vedeti, da se ljudje bojijo, na terenu se ljudje bojijo izpostaviti- In zakaj bi klicali na 113, ne, se potem na koncu taka zadeva zavrne? Da se zavrne, je pred časom o tem govorila na televiziji generalna državna tožilka, ki je rekla, da je zato potrebno spremeniti zakonodajo, da se pač anonimni prijavitelji popolnoma enako upoštevajo, in da dejansko lahko pride do zavračanja, bom rekla, postopkov, če je zadeva potem anonimna, govorim v nadaljevanju. To je tisto prvo, kar menimo, da je potrebno spremeniti. In verjemite mi, če bi začeli s temi stvarmi, bi v prvi vrsti pomagali Romom, ker bi Romi sami nekako spodbujali tiste, ki želijo živeti tako kot večinsko prebivalstvo in bi seveda se nekako skupine, ki so se odločile, oprostite, za življenje s kriminalom, življenje s tatvinami in z drugimi oblikami kaznivih dejanj, enostavno se zmanjševale in bi tukaj zadeve zagotovo izboljšali. Nikoli ne bomo rekli, da je to vsemogočna paličica in da če bomo rešili to, bo takoj problema konec. Ne, samo če se ga bomo, pa ne bomo reševali, tako kot se to danes dogaja, se bo pa ta samo še stopnjeval. V minulem kratkem, mislim, da minulem tednu ali celo vikendu je v Novem mestu bilo 60, na področju Novega mesta 60 nujnih primerov, od tega 191 klicev na 113. To je bilo samo minuli teden. Od tega je bilo veliko kriminalnih dejanj, policisti so obravnavali sume kaznivih dejanj poškodovanja tuje lastnine, vlamljanja in tatvine in tako naprej, skratka to so podatki iz medijev. In prosim vas še nekaj, ne pozabite na zgodbo Andreja, ki je danes z nami. Ne pozabimo na zgodbo drugega Andreja, očeta, upokojenega gospoda. / pokaže zboru/ Nisem želela, res nisem želela slike, ker mi je tako globoko prizadela, kajti to so lahko naši starši. Vas pa spomnim na druge zadeve. To se je zgodilo pred časom v Šentjerneju, ko se je pač so zakurili avto enega od lastnikov, ki je takrat pomagal celo na prireditvi. / pokaže zboru/ In to je avto, ki je bil odtujen na Kozjanskem pred dnevi in potem zažgan na področju Šentjerneja. To so konkretni problemi in za temi problemi niso številke, za temi problemi so ljudje, ljudje, ki morajo zjutraj vstati, poskrbeti za svoje otroke, oditi v službo in poskrbeti, da so položnice plačane in da je hladilnik koliko toliko poln. Veste, ljudje imajo dovolj, da se jim vzame skoraj polovico plače. polovico plače jim ta država vzame, na drugi strani pa ta država ni sposobna poskrbeti za njihovo varnost. Jaz mislim, da moramo to spremeniti in poskrbeti. Poglejte, tukaj je približno izračun. / pokaže zboru/ Skupni mesečni prejemki družine s štirimi otroci približno, ki so nezaposleni starši. Ta družina dobi samo iz naslova osnovnih socialnih transferjev, govorim osnovnih, okoli 3 tisoč evrov. Ta družina ob tem dobiva še številne druge ugodnosti, brezplačen vrtec, pomoč pri šolskih potrebščinah, pomoč pri hrani na zavodu in tako naprej, skratka ogromno drugih pomoči. In še več, na drugi strani tudi ne plača svojih obveznosti - elektrika, voda in tako naprej. Si predstavljate na drugi strani družino, ki dobi nekaj 100 evrov več, kjer dva starša zjutraj ostajata in gresta v službo? Je to država, ki si jo želimo? Seveda ne, zato se ne čudimo, da so skupine, in to ne govorimo samo o Romih, ampak da so skupine, ki so socialne transferje nekako vzele kot način življenja. In danes, če boste vi kupili nek, neko zadevo in bo transfer na banki prevelik, vas bodo poklicali, od kod vam denar. Na drugi strani imamo skupine Romov, ki v treh dneh kupijo hišo za 200 tisoč evrov. 200 tisoč evrov. Nočem biti nesramna, ampak sama sem za dosti nižji znesek potrebovala ogromno količino papirja, da mi je banka omogočila kredit. Verjemite mi, da je to res. Na drugi strani lahko nekdo, ki je brezposeln, v treh dneh kupi hišo za 200 tisoč evrov. Je to pravna država? Seveda ni. In še več, kako je mogoče, da je nekdo star 22 let in je povzročil že 65 kaznivih dejanj? Ta zadeva se je potem sankcionirala na nek način, ampak jaz trdim, da to ni edini, vsaj v tej smeri ne, zato ker to država dopušča. In komu se dela škoda? Romskemu in neromskemu prebivalstvu? Zato se zahvaljujem tudi vsem pripadnikom romske skupnosti, ki mi pišete, ki mi celo pošiljate slike, kaj se dogaja v romskih naseljih. Jaz tega nikoli ne bom objavila, zato ker ščitim te ljudi, ker vem, da se bojijo za svojo varnost. Ampak kako naj otrok uspešno hodi v šolo, če je deležen nasilja, če pozna bolj kot učbenik, kako, bolj kot kako izgleda učbenik ve, kako izgleda pištola. In še več, ne morem razumeti, da imamo v tej državi policijo, ki bi morala priti v neko romsko skupnost, poskrbeti, da se to orožje takoj odvzame, da hodi na teren in uči, kako je orožje nevarno. Oprostite, tisti, ki bi morali poskrbeti, da orožja ni, govorimo o ilegalnem orožju, se ukvarja s tem, da hodi v te skupnosti in jih podučuje in govori, kako so to pomembni projekti. Že tako nimamo policistov, ne jih s tem obremenjevati. Ne jih s tem obremenjevati. Mislim, da je to dobesedno ponižanje tudi za njih.

Skratka v Slovenski demokratski stranki zgolj ne opozarjamo, vedno smo na strani predlogov. Tudi s strani Vlade bi si jih želeli, pa jih ni. Tudi s strani urada, ki je v tem mandatu postal v bistvu ne samo nerazpoznaven, pravzaprav ga ni. Mislim, da je že, ne vem, tretji ali četrti v. d., vršilec dolžnosti in vse, kar smo od tega urada v tem mandatu slišali, je, da so menjali vodstvo, medtem ko bi ta urad moral biti nosilec nekih predlogov, ukrepov. Skratka, spoštovani, Vlada, ki ne zna zaščititi svojih državljanov, ki ne zna poskrbeti, da se državljani počutijo v tej državi varno, da je varno njihovo premoženje, nima pravice, da vlada. Takšna vlada več nima pravice, da vlada. In menim, da je skrajni čas, da se stvari spremenijo. In ignoranca koalicije, spoštovani, zapomnite si to ignoranco. Ne zaradi volitev, ampak zato, ker ko vas bodo vabili na njihove dogodke, da boste vedeli, kdaj niso želeli prisluhniti terenu. Mislim, da je to neodgovorno, na eni strani hoditi na teren, se slikati in poskrbeti za dober foto termin. takrat, ko je pa možnost, da govorimo o ukrepih, o konkretnih rešitvah, pa jih ni. Skratka si te smernice, ki sem jih prej povedala kot ukrepi, ki jih mi predlagamo, so tudi nekako zavedeni v teh devet sklepov, ki ste jih dobili skupaj z gradivom.

Veselim se razprave, veselim se razprave vseh vas, tudi vas, predstavnikov romske skupnosti. Veliko lahko k temu pripomorete, da se stanje izboljšuje in da bomo nekoč res lahko govorili, da smo na tem področju zgodba o uspehu in ne zgodba, ki v bistvu pomeni strah in trpljenje ljudi. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, vas samo obveščam, da Žan Mahnič nadomešča Andreja Hoivika.

Sedaj pa predajam besedo državni sekretarki Helgi Dobrin, Ministrstvo za notranje zadeve. Izvolite.

Spoštovani, hvala lepa za besedo, lepo pozdravljeni.

Romska tematika je eno izmed področij, ki ga na Ministrstvu za notranje zadeve spremljamo z vso resnostjo in odgovornostjo, kar lahko potrdijo mnogi izmed vas, da smo bili vedno na Ministrstvu za notranje zadeve pripravljeni prisluhniti različnim predlogom in civilnim iniciativam. Romska skupnost je del naše družbe, zato se posvečamo predvsem iskanju rešitev, ki bi izboljšale sobivanje in varnost na območjih, na večetničnih območjih. Zdaj, varnostna situacija na območjih, kjer se nahajajo romska naselja, je izredno kompleksna in zahteva usklajeno delovanje številnih deležnikov. To področje smo obravnavali tudi v okviru delovne skupine za obravnavo romske problematike, ki jo trenutno koordinira MNZ, in na podlagi naših diskusij tako z lokalnimi skupnostmi, ministrstvi, predstavniki romske skupnosti so bili pripravljeni zakonski predlogi in nekateri izmed njih so že sprejeti, nekateri so v proceduri. Osnovna naloga naše skupine pa je pravzaprav spremljanje nacionalnega programa ukrepov za Rome. Poročilo za delovno skupino pripravi Urad za narodnosti in predvideno je, da bomo v naslednjem tednu obravnavali predlog novega poročila. Poudarila bi tudi, da policija na varnostno obremenjenih območjih dosledno ukrepa ob vseh kršitvah, izvajajo se ciljno usmerjeni ukrepi, zavedamo pa se, da zgolj povečana prisotnost policije ne prinaša dolgoročnih rešitev; ključno je zaupanje in sodelovanje med ljudmi in institucijami, predvsem pa je ključna integracija tudi za rešitev varnostne problematike.

Zdaj, policija na terenu zaznava tudi probleme v zvezi na primer kurjenja odpadkov, povzročanja hrupov, potepuški psi, izvrševanje drugih prekrškov s področja prometne varnosti, javnega reda ter ostalih iz področij pristojnosti drugih organov, zlasti inšpekcij. Poudarila bi, da policisti v vseh primerih, kjer to zaznajo, kar je njihova pristojnost, izvedejo ustrezne postopke, v nasprotnih primerih pa posredujejo svoje ugotovitve pristojnim organom. Pomembno je poudariti, da pristop ni tukaj zgolj represiven, policija veliko deluje tudi preventivno in aktivno sodeluje z lokalnimi skupnostmi, zlasti v okviru varnostnih sosvetov. Zlasti policijski upravi Novo mesto in Ljubljana sta pripravili tudi izvedbene načrte na podlagi nacionalnega programa ukrepov za Romov, ki so prilagojeni dejanskemu stanju in pa poznavanju varnostnih, varnostnih razmer na terenu. Zavedamo se, da so težave, s katerimi se soočate prebivalci teh območij resne, da zahtevajo usklajeno in premišljeno ukrepanje. Varnost in občutek zaščite sta temeljni človekovi pravici, zato moramo pri tem delovati vsi skupaj. Ministrstvo za notranje zadeve se bo tudi v prihodnje aktivno angažiralo in podpiralo vse ukrepe, ki prispevajo k zmanjševanju varnostnih tveganj, krepitvi preventive ter gradnji zaupanja med prebivalci in institucijami. Predlagam pa, da za podrobnejše delovanje policije na kratko predate besedo tudi namestniku generalnega direktorja policije gospodu Ciperletu.

Hvala.

Hvala lepa. Želi mogoče še kdo iz vaše kvote besedo? Ciperle. Lahko tudi kot, govori kot namestnik generalnega direktorja policije, ki je posebej vabljen. / oglašanje iz dvorane/ Dobro, lahko zdaj, kakor želite. Lahko zdajle. Izvolite.

Hvala lepa, predsednik, lep pozdrav vsem prisotnim.

Torej policija izvaja ukrepe na podlagi akcijskega načrta za vzdrževanje javnega reda in miru na območjih z večetnično skupnostjo in pa na podlagi nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje 2021-2023. Predstavil vam bom samo nekaj številk, da boste dobili občutek, koliko je policija prisotna na teh območjih. Namreč ničkolikokrat slišimo očitke policistom, ki so nepošteni do policistov, da se ne upajo stopiti v naselja, kjer živi večetnična skupnost in podobne, bom rekel, obtožbe, kar seveda ni res. Policija se ne boji, policija vedno pride pomagati ljudem, ko dobimo informacijo, da nekdo rabi pomoč.

Na območju policijske uprave Ljubljana, Murska Sobota in Novo mesto, kjer je največ težav, smo intervenirali v letošnjem letu 1062-krat, lansko leto 1070, kar kaže na to, da se situacija ne spreminja ne na boljše ne na slabše. Prijave streljanja smo dobili v 77 primerih, kar je desetkrat več kot v letu poprej. Potrdili smo streljanje v 13 primerih, lansko leto v 12 primerih. Različne kršitve javnega reda in miru smo obravnavali v 143 primerih, lansko leto 120, kar je nekoliko porasta. Različne kurjenje, kar moti ljudi, smo obravnavali v 140 primerih, lansko leto 181, se pravi približno 40 primerov manj. Hišnih preiskav smo letos naredili 81-krat, lansko leto 83, letos dosegli 35 kosov orožja, lansko leto 25 in pa streliva 232 kosov, lansko leto 101 kos streliva. V 135 primerih smo odvzeli prostost osumljencev kaznivih dejanj, lansko leto v 52 primerih, zoper njih pa je bila izvedena privedba in odrejen pripor v 32 primerih, lansko leto 19. Drugim prekrškovnim organom smo podali 171 predlogov, lansko leto 142 in v 476 primerih obveščali drugi pristojni organ oziroma lansko leto 438, to so različni dopisi, CSD, lokalnih skupnosti, inšpekcijskim službam, redarstvu. Izvedli smo 942 poostrenih nadzorov, kjer so sodelovali tudi FURS, CSD, VURS, občinske inšpekcijske službe in druge službe, ki so pristojne za kakršnokoli področje, ki ga pač pokrivajo stvarno z zakonom. Torej te številke kažejo, da se policija ne umika iz romskih naselij, da smo prisotni. Mi nimamo težav, da gre en sam policist v romski tabor, seveda kadar je pa kršitev javnega reda in miru pa morata biti najmanj dva ali pa več policistov. Mi imamo izdelan načrt intervencij v teh, bom rekel, skupnostih, ker tudi naši policisti imajo težave, od tega da mečejo kamenje v njih in druge predmete in zaradi tega pač imamo narejeno taktiko in metodiko delovanja, ker nam je več, da obdržimo naše policiste zdrave in cele, tako kot je to prav, kot pa da jih izpostavljamo po nepotrebnem. Kot pravim, mi se ne bojimo iti v romsko naselje. Ne samo, da delamo represivno, mi delamo preventivno, imamo kar nekaj programov ali pa bom rekel nalog, ki jih delamo v preventivnem smislu, ravno zato, da nas ljudje tam sprejmejo in ne da smo, bom rekel, tam samo, kadar pridemo kaznovati ali pa vzdrževati javni mir, ga vzpostaviti ali pa obravnavati kaznivo dejanje. Nenazadnje tudi informacije, ki jih imamo s terena; praktično ne vidimo, ne slišimo župana, ki ne bi bil zadovoljen z našim delom. Seveda imamo tudi mi probleme, tudi kakšen primer kaj narobe naredimo, tega ne skrivamo. Mi imamo ljudi, nimamo robote in kadar pač kaj narobe naredimo, se iz tega probamo kaj naučiti pa popraviti zadeve. Če pa kdo misli, da bo policija reševala romske težave, pa ne bo šlo. Mi smo zadnji, ki pridemo na vrsto, da bomo kaj naredili. Veliko, veliko pa bi bilo potrebno kaj storiti, da bi se zadeve na terenu spremenile.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še kdo od vabljenih z ministrstva besedo? / oglašanje iz dvorane/ Bomo šli naprej. Z vašega ministrstva mislim. Ne. Ministrstvo za pravosodje zastopa Peter Pavlin, izvolite.

Hvala, gospod predsednik. Pozdravljeni, poslanci in poslanke.

Jaz bi pa mogoče v imenu Ministrstva za pravosodje podal določene informacije ali pa pojasnila v zvezi z razpravami na današnji seji in v zvezi s, kako gledamo, gledamo na določene točke sklepov. Mogoče najprej z enim vprašanjem, področje prekrškov, kjer je bilo tudi precej debat na večih zasedanjih romskih delovnih skupin. Uspeli smo, ravno včeraj se je končalo medresorsko usklajevanje, pripraviti manjšo novelo Zakona o prekrških, ki se nanaša na razmerje dela v splošno korist in nadomestni zapor. Bili smo zelo previdni, ker nismo hoteli povzročiti kakšne neustavnosti pa celo procesne neustavnosti, bistvo pa v tem je, da v primerih, ko imamo v navednicah povratnike, ki zlorabljajo delo v splošno korist, se ne bodo mogli izogniti nadomestnemu zaporu v prihodnje, takrat ko bodo že pozvani ali na, recimo temu, izvrševanje nadomestnega zapora. Zgodba ali pa ta stična točka je sedaj, bo prekinjena, če bo zakon sprejet, ampak kot sem rekel, včeraj se je ravno končalo medresorsko usklajevanje. In zaenkrat smo dobili podporo skoraj vseh ministrstev, slišal sem pa, da so tudi v nekaterih občinah zadovoljni s to rešitvijo. Ne bom rekel ali je to prvi ali drugi korak, ker pripravljamo še veliko daljšo, širšo novelo Zakona o prekrških, ampak ker je tista, recimo temu, negotova, ker stvari, dokler niso zapisane in javno objavljene, je težko imeti v njih debato, o tistem dalje ne bi, ampak ta, kot sem rekel, ta stična točka, ki je bila zelo težavna, pa ne samo za občine, ki sodelujejo na področju dela v splošno korist, konkretno probacija, ampak tudi strokovne službe probacije v Sloveniji, je sedaj prekinjena.

Naslednje vprašanje, v povezavi z enim od sklepov bi samo na kratko rekel. Glede povračila škode pri nasilnih kaznivih dejanjih že imamo Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji, omogoča izplačilo odškodnin. Uporabljajo ta zakon, ki je bil zaradi predpisov EU namenjen zlasti čezmejnim primerom, bom tako rekel, pač tujim državljanom, ki se jim je zgodilo kaznivo dejanje v Sloveniji, ta zakon pretežno uporabljajo na 99 procentov že slovenski državljani že tradicionalno. Tako da ta del je možen, manjka pa tisti del, ki je omenjen v točkah sklepov, ki se nanaša na vprašanje materialne škode, kjer pa preprosto, bom rekel, morali bi imeti zelo široko razpravo, da bi bil malce bolj gotov o tem, kaj govorim.

Glede, glede, omenjen je bil nek avtomatizem v zvezi z delom v splošno korist, oziroma ne, z denarnimi socialnimi pomočmi. Če je to v povezavi z otroci, pa če tudi ni, tudi z odraslimi osebami, se pravi osebami, ki uživajo denarno socialno pomoč, samo to bi povedal, da avtomatizem kot tak pač preprosto ne gre, vedno je treba obravnavati vsakogar individualno, v primeru otroka, otroka pa, če vpliva nekaj na otroka, pa še posebej. Nisem toliko, moje ministrstvo ni toliko pristojno za področje otrok, razen kolikor gre za mladoletniški kriminal, se pravi našo reformo mladoletniškega kazenskega prava, ampak glede na naše izkušnje, glede razmerja avtomatizem versus individualno obravnavanje, sem mogoče to bil dolžan opozoriti.

Glede enega zakona, ki je v naši pristojnosti, je pa povezan tudi z drugim zakonom, ki ni v naši pristojnosti, se pravi Zakon o izvršbi in zavarovanju ter Zakon o davčnem postopku, se pravi, recimo po domače, izvzetja iz izvršbe v primeru, če je denarna socialna pomoč, bi rekel, da je to tematika dveh drugih ministrstev, ne samo Ministrstva za pravosodje pač in da so bili vsi argumenti že bolj ali manj povedani ali gre za poseg v načelo socialne države. In da, gre, če bi se v to šlo. Vprašanje je, če je upravičen. So argumenti za in proti in pošteno moram reči, da nas prepričujejo recimo neke zadnje odločbe Ustavnega sodišča, vsaj v tej fazi glede Družinskega zakonika in pa, ampak zamejeno, moram reči, glede centrov za socialno delo in skrbi za varstvo otrok, nisem nujno rekel dalje od tega, ki kažejo bolj na močnejše spoštovanje načela socialne države. Ampak seveda, to je tematika dveh drugih ministrstev, ki danes tukaj nista prisotna.

S tem bi v bistvu končal. Hvala.