Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 118. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščam vas, da je umrl Vladimir Čeligoj, poslanec Državnega zbora v mandatnem obdobju 1996 do 2000. Prosim, da spomin nanj počastimo z minuto molka.
/ minuta molka/
Nadaljujemo s sejo, Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.
Vse prisotne prav lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 118. izredne seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 15. oktobra 2025, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru zatorej predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 62 poslank in poslancev, vsi ste glasovali za.
(Za so glasovali vsi.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 118. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA ZA RAZPIS ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O POMOČI PRI PROSTOVOLJNEM KONČANJU ŽIVLJENJA OZIROMA PREDLOGA ODLOKA O RAZPISU ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O POMOČI PRI PROSTOVOLJNEM KONČANJU ŽIVLJENJA.
10. 10. 2025 je bila vložena zahteva za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V zvezi s to zahtevo bomo obravnavali predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o navedenem zakonu, ki ga je pripravil in v obravnavo Državnemu zboru predložil Odbor za zdravstvo.
Za dopolnilno obrazložitev predloga odloka zatorej dajem besedo predstavnici predlagatelja, predsednici odbora magistrici Tamari Kozlovič, izvolite.
Dobro jutro!
Torej, Odbor za zdravstvo je na 54. nujni seji, 16. oktobra kot matično delovno telo obravnaval zahtevo več kot 40 tisoč volivk in volivcev za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je Državni zbor sprejel julija 2025. V predlogu delovnega gradiva, ki ga je za sejo odbora pripravil sam odbor, se predlagano vprašanje na referendumu glasi: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je Državni zbor sprejel na seji dne 24. julija 2025?
Za dan razpisa referenduma s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, je predviden torek, 21. oktober 2025, za dan glasovanja pa nedelja, 23. november 2025.
Predstavnica predlagatelja zakona je povedala, da je bil ključni pokazatelj priprave in sprejetja zakona posvetovalni referendum, na katerem se je skoraj 55 procentov udeležencev izreklo, da želijo, da se področje zakonsko uredi. Zakon vsebuje varovalne pravne mehanizme, ki preprečujejo morebitne zlorabe, ter sledi temeljnim načelom, kot so spoštovanje osebnosti, dostojanstva in pravičnosti. Večina pomislekov stroke je bila upoštevana, med drugim se je evtanazijo iz zakona izvzelo. Ostro je obsodila laži in manipulacije predlagateljev zakonodajnega referenduma in jih ocenila za veliko zavajanje javnosti.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da zahteva za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja vložena s strani upravičenega predlagatelja izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje.
V razpravi so razpravljavci podprli predlagani datum, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma kot tudi datum glasovanja, ter državljanke in državljane pozvali k udeležbi na referendumu. Razprava na odboru je tekla tudi o želji predlagatelja zakonodajnega referenduma, da bi se zakonodajni referendum izvedel skupaj z državnozborskimi volitvami. Na odboru je bilo zato pojasnjeno, da je predlog predlagatelja za istočasno izvedbo zakonodajnega referenduma in volitev v Državni zbor nesprejemljiv in zakonsko nedopusten, pri tem, da datum državnozborskih volitev sploh še ni znan; zakonodaja namreč nedvoumno določa, da mora državni odbor z odlokom razpisati zakonodajni referendum sedem dni po vložitvi zahteve.
Odbor je na podlagi 12. in 22. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi ter 171. člena Poslovnika Državnega zbora. Na glasovanju sprejel besedilo Predloga odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o prostovoljnem končanju življenja, ki za dan razpisa predlaga torek, 21. oktober 2025 in za dan glasovanja na referendumu nedeljo, 23. november 2025. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja bo potekalo 33 dni, glasovanje bo torej izvedeno 34. dan.
Za konec naj še enkrat povabim vse državljanke in državljane k udeležbi na referendumu, ki bo, kot smo že slišali, 23. novembra 2025. Vaša udeležba je pomembna, odločali boste o vaši pravici. Hvala.
Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin, najprej ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo kolegica Iva Dimic, izvolite.
IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovana predsednica, podpredsednica Državnega zbora, kolegice in kolegi. Predstavnikov ministrstva ni.
Zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma je mogoče skladno z 11. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi vložiti najpozneje sedmi dan po preteku roka za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi. Predsednica Državnega zbora je določila, da se zbiranje podpisov začne 1. septembra letos, zadnji dan roka pa je bil 5. oktober. Zahteva je bila vložena pravočasno in vsebuje 46 tisoč 245 overovljenih podpisov volivk in volivcev, kar presega ustavno in zakonsko določen prag za razpis referenduma. V skladu z 90. členom Ustave zakonodajni referendum predstavlja enega najvišjih izrazov neposredne demokracije. Dejstvo, da je v dobrem mesecu dni svoj podpis oddalo bistveno več ljudi od zahtevanega praga, jasno kaže na izjemno družbeno občutljivost vprašanja. Gre za temo, ki presega dnevno politiko in zahteva trezno, strokovno, teoretično razpravo.
Zdravniški poklic je od nekdaj povezan z zaščito življenja in lajšanjem trpljenja, ne pa z njegovim aktivnim končanjem. To izhaja že iz Hipokratove prisege, ki pravi: nikomur, nikoli nikomur, tudi če me bo prosil, ne bom dal smrtnega sredstva niti mu svetoval v tej smeri. Tudi danes v sodobni medicini ta etična usmeritev ostaja temelj odnosa med zdravnikom in pacientom. Če zdravnik postane izvajalec dejanja, ki neposredno povzroči smrt, se ta odnos temeljito spremeni. Namesto zaupanja nastopi dvom, namesto občutka varnosti občutek, da sistem omogoča odločitev o smrti kot rešitvi. Paliativna medicina nudi strokovno človeško in etično alternativo evtanaziji. Osredotoča se na celostno obravnavo neozdravljivo bolnih, lajšanje bolečin in drugih simptomov, psihološko in duhovno podporo bolniku ter svojcem in ohranjanje dostojanstva človeka do zadnjega trenutka življenja. Izkušnje kažejo, da veliko ljudi, ki sprva razmišlja o evtanaziji oziroma pomoči pri samomoru, ob ustrezni paliativni oskrbi spremeni svojo odločitev, ne zato, ker bi jim bila odvzeta možnost odločanja, temveč zato, ker se jim povrne občutek varnosti, opore in smisla. Namesto legalizacije dejanja, ki konča življenje, bi morala Slovenija vlagati v razvoj paliativnih enot po vsej državi, izobraževanje zdravstvenega osebja ter dostopnost tovrstne oskrbe za vse, ne le za peščico. Etični odbori zdravstvenih ustanov in nacionalni bioetični forumi v Sloveniji in v tujini opozarjajo, da uzakonitev evtanazije, pa tudi pomoči pri samomoru, ogroža temeljno poslanstvo zdravništva, poruši zaupanje med pacienti in zdravstvenimi delavci, povzroča moralne konflikte med zdravstvenim osebjem. Odpira vrata razširjanju meril in postopnemu premikanju etičnih mej, zato je izjemno pomembno, da v razpravi upoštevamo stališče stroke, ki vsakodnevno spremlja bolnike v najtežjih trenutkih, neideoloških ali političnih interesov. Pogled v države, kjer je že uzakonjena pomoč pri samomoru ali evtanazija, jasno kaže, da legalizacija tega dejanja prinese številne izzive in nepredvidene posledice. Nizozemska, število primerov evtanazije se je od uzakonitve močno povečalo. Postopoma so se razširila merila od terminalnih bolnikov do ljudi s kroničnimi boleznimi, psihičnimi stiskami, celo demenco. Podatki za leto 2022 kažejo za Nizozemsko 8720 prijav evtanazije, približno 5,1 odstotka vseh smrti za leto 2023 - 9068 prijav evtanazije, približno 5,4 odstotke vseh smrti. Leto 2024 - 9958 prijavljenih primerov. Evtanazije, približno 5,8 odstotka vseh smrti. Število primerov evtanazije zaradi psihičnih razlogov se je povečalo tudi na Nizozemskem. V letu 2022 - 115 primerov, v letu 2023 138 primerov in v letu 2024 - 219 primerov. Dejali boste, od kje nam podatki. Statistični urad Nizozemske in / nerazumljivo/. Belgija. Poleg odraslih je evtanazija dovoljena tudi za mladoletnike v Belgiji brez starostne omejitve, če izpolnjujejo določene pogoje. Tudi tu se je obseg primerov v nekaj letih večkratno povečal. Število uradno primerov evtanazije v letu 2022 - 2966, kar pomeni 2,5 odstotka vseh smrti. Leta 2023 - 3423 registriranih primerov, kar pomeni 3,1 odstotka vseh smrti v Belgiji. Leta 2024 - 3991 registriranih primerov, kar pomeni 3,6 odstotkov vseh smrti. V letu 2024 je število prijav raslo na 3991, kar je 16,6 odstotkov več kot leto prej. Večina bolnikov, pri katerih je bila izvršena evtanazija, je starih 70 let ali več, teh je 72,6 odstotkov. Približno 43,2 odstotka je starih nad 80 let, tudi tukaj so uradni podatki. Kanada, sprva namenjena le terminalnim bolnikom. V letu 2027 pa bo evtanazija na voljo tudi osebam, katerih edini razlog za evtanazijo je duševna bolezen, pri čemer zdravstvena stroka opozarja na pomanjkljivo zaščito ranljivih skupin. Tudi podatki za Kanado evtanazija in asistirano umiranje kaže, da število primerov raste. Če je bilo 2016 1018 primerov, to je prvo leto po uvedbi zakona, je bilo v letu 2021 10092 primerov. Razširjeni so bili pogoji in mogoče več dostopa za tiste, ki naravne smrti niso mogli predvidevati. Leta 2022 13241 primerov, kar je 4,1 odstotka vseh smrti. Leta 2023 15343 smrti, kar je 4,7 odstotka vseh smrti. Večina primerov je bila terminalnih. Manjši deli so bili tisti, pri katerih naravna smrt ni bila predvidljiva. V vseh teh državah je zaznati postopno premikanje etičnih mej, povečano obremenitev zdravstvenega osebja in številne pravne ter etične dileme. Mnogi zdravniki, ki nasprotujejo aktivni udeležbi pri takih postopkih, so se znašli pod velikim pritiskom kljub zagotovljeni prostovoljnosti. v koaliciji ste v zakon zapisali, da se v Sloveniji pomoč pri samomoru ne bo beležila kot neposredni vzrok smrti. Tako v Sloveniji ne bomo imeli evidenc, koliko ljudi bo umrlo zaradi tega zakona, ker ne želite videti in slišati, kaj boste našemu narodu prizadejali. V Novi Sloveniji smo prepričani, da legalizacija evtanazije oziroma pomoč pri samomoru ne rešuje problem trpljenja, temveč odpira nove, še večje. Pravi odgovor bi bil v smeri dostopnosti in kakovosti paliativne oskrbe, spoštovanju zdravniške etike, varovanju dostojanstva vsakega življenja, odgovorni družbeni razpravi, ki presega politične delitve. Zakonodajni referendum je priložnost, da kot družba odgovorimo premišljeno, odgovorno in človeško. Da ne izberemo bližnjice smrti, temveč pot dostojanstva, sočutja in skrbi za vsakega človeka, zato bomo v Novi Sloveniji aktivno podprli izvedbo referenduma in si prizadevali za temeljito razpravo, ki bo v ospredje postavila človeka, njegovo dostojanstvo ter zdravniško etiko in ne ideoloških interesov.
Hvala lepa. Sicer razpravljamo o razpisu zakonodajnega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, samo toliko, da so jasna dejstva.
Postopkovno, kolegica Sukič.
Jaz prosim, spoštovana predsedujoča, da res izrečete opomin Ivi Dimic, ki je zlorabila to govornico in je govorila o evtanaziji, ki je sploh ni v tem zakonu. Izčrtana je, evtanazije v tem zakonu ni. Mi smo pa 10 minut poslušali o evtanaziji, o ne vem koliko primerih evtanaziranih ljudi, ki veze nimajo s tem. Poglejte, saj razumem, da so v kampanji ti ljudje in da se bodo posluževali vsega živega, kar se že itak, da ne omenjam raznih zastrupljanj in ne vem česa. Ampak tole. Da si pa dovoli poslanka v stališču lagati in govoriti o zakonu, ki ga tu ni. Mislim, ne moreš ti imeti stališča o zakonu, ki ga ni. Evtanazije preprosto ni. In zato resnično brez, brez taktiziranja, tokrat si pa res zasluži opomin. Hvala lepa.
Da se razumemo, jaz ne bom taktizirala, bom pa strogo spoštovala poslovnik. S stališči poslanskih skupin se ne polemizira. Postopkovnega se ne zlorablja za vsebinsko razpravo. Sem opozorila, da je točka Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. In jaz vas vse naprošam, gre za zelo težko točko in vas vse naprošam, bodimo v naših argumentacijah dostojanstveni, spoštljivi drug do drugega, ker smo to dolžni ljudem. Naslednja ima stališče Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolegica magistrica Bojana Muršič. Izvolite.
Hvala lepa, podpredsednica za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!
Pred nami tokrat ni odločanje o Predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pač pa razprava o zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu. Socialni demokrati spoštujemo voljo ljudi, ki so dali podpis za razpis zakonodajnega referenduma. A hkrati ponavljamo, da obstajamo prepričani, da ima vsak posameznik pravico do odločitev glede lastne avtonomije. Da ima vsak posameznik pravico odločati o svojem telesu in o tem, kako želi preživeti najtežje trenutke svojega življenja, tudi njegov konec. V isti sapi pa poudarjamo, da mora biti v ospredju dostojno, kakovostno življenje tako do njegovega naravnega izteka kot tudi do posameznikove odločitve o njegovem koncu, ki temelji, poudarjam, na neznosnem trpljenju, ki ga medicina ne more več ublažiti. V viziji socialne države mora biti vrhunska paliativna oskrba temelj, vendar izkušnje kronično in neozdravljivo bolnih ljudi kažejo, da včasih niti najboljša oskrba ne more ublažiti bolečine, ki jo ti bolniki doživljajo, neznosne bolečine, ki presegajo meje človeškega praga. V koaliciji menimo, da je dolžnost države, da ne zamiži, ampak omogoči možnost zadnje izbire, svobodne, odgovorne, nadzorovane in dostojanstvene. Gre za željo človeka, da konča neznosno trpljenje, ko ni več upanja in ko vsak nov dan pomeni le ponovno prestajanje muk. Tovrstna odločitev zagotovo ni preprosta, ni hitra in nikoli ne pride brez globokega premisleka pacienta ter številnih pogovorov ter presoj s strani strokovnjakov. Ravno zato predlog zakona vključuje večstopenjski, natančno določen postopek, ki preprečuje zlorabe in zagotavlja ustrezen nadzor. Kljub vsemu povedanemu je državni svet izglasoval veto, češ da je zakon prišel prehitro. Državni zbor je veto zavrnil. Ko govorimo, ali je še prišel zakon prehitro, si težko predstavljamo, da bi bilo prehitro tudi za tiste, ki živijo z neznosno bolečino, brez upanja, obremenjeni z zavestjo, da ne zmorejo več. Za njih je ta zakon možnost, da umrejo tako, kot si sami želijo, z dostojanstvom in pod lastnimi pogoji. Socialni demokrati verjamemo, da to ni Zakon o smrti, to je Zakon o sočutju, svobodi in človečnosti. Nihče ne bo prisiljen v odločitev, nihče ne bo potisnjen v brezizhoden položaj. Nasprotno, odprta razprava je že prinesla pomembne pozive k izboljšanju paliativne oskrbe, kar kaže, da naša družba zori in da se zna spoprijeti tudi z najtežjimi vprašanji. V naši poslanski skupini smo slišali glasove z obeh strani. Vsi so imeli tehtne, čustvene in tudi racionalne pomisleke. Sprejemali in sprejemamo jih z vso odgovornostjo, tako kot smo vedno tudi poudarjali. A verjamemo, da je pravica do mirnega, nadzorovanega in izbranega slovesa nekaj, kar mora imeti svoje mesto tudi v naši zakonodaji. Kot družba verjamemo, da smo dovolj zreli, da to sprejmemo, kot poslanci pa dovolj odgovorni, da to tudi omogočimo. Poslanci Socialnih demokratov smo Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja soglasno podprli. Upamo, da bodo in da bodo naše argumente tudi prepoznali volivke in volivci, se udeležili referenduma, 23. 11. 2025 ter na referendumu obkrožili to, da se zakon tudi uveljavi. Tako bomo namreč omogočili, da se najranljivejšim vrne moč nad zadnjim dejanjem njihovega življenja. Hvala lepa.
Predsednica, protestiram, ker to presega pa že vse meje. Prej je že kolegica Kozlovič pozivala k udeležbi na referendumu, ampak v redu, ona se je vsaj pri tem ustavila, to je pa popolnoma neprimerno, da se tu zganja kampanja, saj še nismo začeli kampanje. Prej ste napadali kolegico Ivo Dimic, ki je podala stališče, govorila o dejstvih, zdaj pa se tule poziva na udeležbo referenduma in glasovanje za eno opcijo. Nesprejemljivo. In to padajo standardi v neslutene globine tega parlamenta, zelo sem jezen in protestiram v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije.
Postopkovno, kolegica Muršič, samo dovolite mi, da se odzovem na ta postopkovni predlog. Zdaj, če ste pazljivo prisluhnili, ko je kolegica Sukič pozivala k opominu kolegici Dimic, sem lepo rekla, da se s stališči poslanskih skupin ne polemizira, ne polemizira.
Vi ste ravnokar postopkovno zlorabili za polemiziranje, vsebinsko razpravo o stališču. Zato vas prosim vse še enkrat, bodimo dostojanstveni pri tem vprašanju, držimo se argumentacije. Jaz mislim, kolega Cigler Kralj, da dobro veste, da je bilo to stališče poslanske skupine in nikakor ne referendumska kampanja.
Ima pa postopkovno kolegica magistrica Muršič, izvolite.
