Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, en lep pozdrav!
Začenjam 54. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščam vas, da so upravičeni in se seje danes ne morejo udeležiti dva poslanca, in sicer poslanka Jelka Godec in poslanec Felice Žiža, medtem ko pa kot nadomestni poslanci s pooblastili sodeluje poslanec Zoran Mojškerc, ki nadomešča poslanko Alenko Jeraj in poslanec Danijel Krivec, ki nadomešča magister Karmen Furman.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA ZA RAZPIS ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O POMOČI PRI PROSTOVOLJNEM KONČANJU ŽIVLJENJA, ki jo je dne 10. oktobra 2025 vložilo več kot 40 tisoč volivk in volivcev.
Gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, zajema zahtevo z več kot 40 tisoč podpisi volivk in volivcev, mnenje Zakonodajno-pravne službe ter delovno gradivo, to je predlog odloka.
Na sejo so bili vabljeni predstavniki predlagatelja referenduma, predstavnici predlagatelja zakona, Ministrstvo za zdravje, Zakonodajno-pravna služba in Državna volilna komisija.
Naj v uvodu povem nekaj pojasnil in sicer Državni zbor je na 111. izredni seji 24. julija 2025 sprejel Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Več kot 40 tisoč volivk in volivcev je dne 10. oktobra 2025 na podlagi 90. člena Ustave Republike Slovenije, 11. in 12. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi ter 108…, 85. člena Poslovnika Državnega zbora vložila zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o navedenem zakonu.
Iz zahteve za razpis zakonodajnega referenduma izhaja, da se predlagano referendumsko vprašanje glasi: ali ste za to, da se uveljavi Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 24. julija 2025. V skladu z Ustavo in Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi mora Državni zbor v primeru vložene zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, razpisati referendum v sedmih dneh od vložitve take zahteve. V okviru obravnave navedene zahteve mora odbor upoštevajoč 169.a, 169.b in 171. člen Poslovnika Državnega zbora sprejeti predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o zakonu ter ga posredovati v sprejem Državnemu zboru. Delovno besedilo predloga odloka ste prejeli s sklicem. V njem je predlagano, da se, upoštevajoč zakon, za datum dneva razpisa referenduma določi 21. oktober 2025, medtem ko je datum glasovanja na referendumu predviden za nedeljo, 23. novembra 2025. V skladu s 33. členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi od dneva razpisa do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor 30 dni in ne več kot eno leto. Določitev dneva glasovanja, do katerega poteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, pa sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Glede na navedeno mora v takem primeru tudi matično delovno telo datuma, ki sta navedena v tretjem in četrtem razdelku predloga odloka za razpis zakonodajnega referenduma, v primeru določitve dneva glasovanja, do katerega poteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, članov odbora. Začenjamo z obravnavo zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. In dajem najprej besedo vabljenim. Vidim, da določeni vabljeni so odsotni, zato pa sprašujem Zakonodajno-pravno službo, če želi besedo? In dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe Katarini Kralj, izvolite.
Katarina KraljHvala za besedo, gospa predsednica. Zakonodajno-pravna služba je pripravila pisno mnenje k vloženi zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma, in sicer z vidika skladnosti z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi. V mnenju ugotavljamo, da je zahteva vložena s strani upravičenega predlagatelja, da je pravočasna, da jo je podprlo najmanj 40000 volivcev, da je referendumsko vprašanje oblikovano v skladu z zakonom in da zahteva vsebuje vse zahtevane podatke o predlagatelju referenduma ter o prvopodpisanem in drugo, podpisani na seznamu podpisnikov pobude. Glede na navedeno naša služba ugotavlja, da je zahteva vložena v skladu z zakonom. Hvala.
Hvala lepa za besedo.
Na v lanskem letu, pravzaprav lanskega junija smo Slovenke in Slovenci že enkrat na posvetovalnem referendumu odločali o tem, ali si želimo, da v Sloveniji z zakonom uredimo pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Takrat je bila odločitev Slovenk in Slovencev zelo jasna. Večinsko smo se opredelili, da to želimo. Poslanke in poslanci koalicije smo upoštevali voljo ljudi, na referendumu sprejeli zakon. Ne samo to. Z velikim spoštovanjem do vseh ljudi v Sloveniji smo se lotili priprave zakona, ki je izhajal iz zakona, ki ga je vložila civilna družba v parlament. Razmislili smo prav v vsakem pomisleku tako strokovne javnosti kot tudi vseh ostalih, ki so nam te pomisleke posredovali v kampanji za posvetovalni referendum kot tudi v času, ko se je pripravljal zakon, ki smo ga kasneje sprejeli. Veliko kompromisov smo sklenili, zato, da bi šli nasproti vsem tistim, ki so imeli pomisleke ravno zaradi tega. v zakonu ni več evtanazije, ker je bil to velik strah, da bi prišlo do zlorabe. Zdaj je izključno lahko samo vsak posameznik, ki ob umiranju doživlja veliko trpljenje tisti, ki lahko, če to želi in če mu je to odobreno konča svoje življenje malo prej pravzaprav. To ni edina, edina kompromisna rešitev, ki smo jo sprejeli. Veliko jih je, veliko dodatnih varovalk. Izključili smo tudi možnost vnaprejšnje odločitve za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, kar je prav tako kompromis. Nihče, ki je udeležen v tem procesu s strani zdravstvene stroke ne more biti povezan sorodstveno ali kako drugače s pacientom. Celo neznosno trpljenje, ki je bilo v prvem zakonu opredeljeno kot za pacienta neznosno trpljenje smo po vzoru tudi drugih držav, ki imajo to že urejeno, to trpljenje objektivizirali na način, da mora biti zaznavno tudi s strani zdravnikov in smo koalicijski poslanke in poslanci zakon tudi sprejeli. Ampak pobudnikom referenduma, ki moram reči, da so ob zbiranju podpisov se res lotili na način hudega zavajanja in neresnične interpretacije zakona, hudih manipulacij, je uspelo zbrati podpise. In zato se pač strinjamo, živimo v demokraciji. Je treba referendum še enkrat izpeljati. Tokrat zakonodajni, ki pa bo dokončen. In na katerem pa zdaj vsak glas ljudi, ki pridejo, dejansko šteje kot končna opredelitev za ali proti zakonu. Samo še to lahko povem, ker se bo verjetno še slišalo, da je pobudnik referenduma pozival Državni zbor, da naj skliče ta referendum v času državnozborskih volitev, kar je nemogoče. To tudi ve, je tudi pravno nedopustno. Državni zbor mora v roku sedmih dni in to v tem času zdaj sedimo na matičnem delovnem telesu, sklicati odlok, razpisati referendum za določen datum. Mi pa seveda ne bomo še lep čas vedeli kdaj je datum, kdaj bo datum državnozborskih volitev. In zato tudi ne moremo sklicati tega referenduma za čas državnozborskih volitev.
Lahko še povem, da ne gre za nikakršno zastrupljanje ljudi, da ne gre za nikakršno ubijanje ljudi. Resnica je, da gre za novo pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, kar je dodatna pravica in nikomur ničesar ne vsiljuje. Vsi, tudi vsi nasprotniki tega zakona, lahko še naprej živite svoje življenje v skladu s svojimi vrednotami, s svojimi prepričanji, s svojimi načrti, željami ali glede na določila svoje vere. Zakon nikomur ne jemlje ničesar, ne posega v življenje nikogar, ki si tega ne želi. Je pravica, da neozdravljivo bolan človek, ki neznosno trpi, sam zaključi svoje življenje. To je vprašanje, človekovega dostojanstva, sočutja do trpljenja drugih ljudi in razumevanja ljudi, ki se znajdejo v stiski, ki jo ne more razumeti nihče drug kot tisti, ki neznosno trpi in ob tem umira. In zakon je varen. Temelji na jasno izraženi volji posameznika. In prav tako je posameznik tisti, ki začne postopek, kot tudi lahko zahteva kadarkoli takojšnjo prekinitev postopka. Zato jaz na tem mestu pač, ko bomo razglasili datum referenduma pozivam vse svobodomiselne ljudi, da pač pridejo in zelo jasno še enkrat in tokrat pač dokončno izrazijo svojo željo, ali so za zakon ali proti. Hvala.
Hvala lepa. Sedaj prehajamo na razpravo in obravnavo delovnega besedila predloga odloka, ki ste ga prejeli s sklicem.
Odboru predlagam, da se razprava o vseh delih združi v skladu s Poslovnikom Državnega zbora ter da po končani razpravi opravimo glasovanje o vseh delih delovnega besedila skupaj. Kdo temu nasprotuje? Ne.
Zdaj bi samo še eno stvar opomnila zraven. Vsebina predloga odloka mora izhajati iz zahteve za razpis referenduma. In ker so naslovi prvi in drugi razdelek delovnega besedila predloga odloka, ki ste ga prejeli vezani na zahtevo za razpis referenduma, bi bili predlogi sprememb tem delom besedila zaradi neusklajenosti z zahtevo za razpis opredeljeni za nedopustne. Kar pomeni, da se v bistvu danes tudi razpravlja o tretjem in četrtem razdelku tega odloka, in da se ne razpravlja o samem zakonu, ker ni to predmet današnje točke dnevnega reda. Tako da res pozivam vse poslanke in poslance, da se razpravlja le o datumih, ki so navedeni v odloku in ne o sami vsebini.
Sedaj dajem besedico članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? Kolegica Iva Dimic, izvolite.
Hvala lepa. Pa vseeno mislim, da je prav, da se pokomentira tudi odlok. Kolegica, ki je bila predlagateljica samega zakona, je povedala, da je bil posvetovalni referendum, kjer so ljudje seveda se odločili ne s tako večino za, da podpirajo seveda to ureditev, pa moram reči, da odgovor na tisti posvetovalni referendum so zagotovo dovoljšnje število zbranih podpisov, 40000. Mislim, da jih je celo več kot odgovor da, pa vendarle se vsi ljudje s takim zakonom ne strinjajo.
Sam odlok, kar se tiče tega, seveda je, prvotna želja je bila, da se to umesti na prve možne volitve ali pa še kaj drugega. To ni nič kaj takega, smo imeli tudi evropske volitve, na katere je bilo vse pripeto in tudi niso bile samostojne. In seveda je pričakovanje, da ker se vlada obnaša tako racionalno in varčevalno, da bo tudi tokrat ta referendum pripela zraven volitev, ki se pa govori, res, nimamo še razpisa, ampak se govori, da naj bi bile v okrog sredine marca. Glejte, to mislim, da vsi vemo. Kako in kaj se bodo razpisale, seveda, ampak saj pravim, najprej je bil govor, da naj bi bile volitve v aprilu, zdaj se je že govorilo, da bodo v marcu.
Jaz lahko rečem, da ima vsak državljan pravico, da se izreče tako na posvetovalnem referendumu kot tudi na zakonodajnem referendumu, da ima pravico do lajšanja bolečin, oskrbe, sočutja, skratka, in s tega vidika je povsem razumljivo, da ljudje, ki želijo, da zdravstveni sistem je dosegljiv in dostopen vsem, so seveda tudi v ta namen oddali podpise. Mogoče se vam je zdelo, da je tak rezultat nemogoč, pa vendarle je prav, da se ljudi posluša in seveda, da se omogoči tudi, da izrazijo svoje mnenje. Kakšen bo rezultat, seveda ne, želim pa si seveda, da pri sprejetem odloku, da seveda bo potekalo tudi uravnotežena referendumska kampanja. Hvala.
Dober dan še z moje strani!
Saj ne bom dolg, bi pa samo želel malo v poduk nekaterim, ki ne razumejo kakšen referendum imamo sploh pred sabo. Mi danes govorimo o odloku zakonodajnega referenduma, ne pa o posvetovalnem referendumu in če govorimo o posvetovalnem referendumu, ki ne blokira ostalih zakonov, ki so v postopku v Državnem zboru. Torej pomeni, če se pogovarjamo o tem kaj je bolj racionalno in kdaj narediti volitve, vemo, da če slučajno, da če slučajno Državni zbor sprašuje po posvetovalnem referendumu, takrat niso ostali postopki, se pravi, ostali zakoni v Državnem zboru onemogočeni, tako da ne zavajati ljudi, da gre tukaj za malo drugačen princip, kjer bi lahko imeli ta referendum na, se pravi, na državnozborskih, je pa zanimivo edino to še z mojega pogleda na ta način, da v nečem, kar smo že odločali, ne, bomo še enkrat. Jaz upam, da se bodo predlagatelji zavedali, pa saj ne govorim čisto stroškovno, ampak govorim tudi na ta način, da da enostavno se je treba že, da se je enkrat že treba sprijazniti s tem, o čem smo pravzaprav državljani že odločali in da v drugo nima več smisla, da to ponavljamo, a ne.
Kakor je pa tudi predlagateljica omenila. Seveda, je šlo za veliko laži, zavajajočega, zavajajoče propagande... / govorita hkrati/
Ja, ja, ja. Se strinjam, se strinjam.
V glavnem, z mojo razpravo sem želel samo popraviti prejšnjo sogovornico, ker je pač natrosila nekaj neresnic.
