Vse članice in člane odbora, ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 35. sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastilom sodelujejo: magister Miroslav Gregorič na mestu nezasedenega, potem Mojca Šetinc Pašek namesto Soniboja Knežaka, doktor Vida Čadonič Špelič namesto Jerneja Vrtovca, Anton Šturbej namesto Tomaža Lisca, Franci Kepa namesto Franca Rosca. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST - DRUGA OBRAVNAVA.

Predlagatelj zakona je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem. K obravnavi te točke so vabljeni: predlagatelj in sicer v imenu predlagatelja doktorica Vida Čadonič Špelič, predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Državnega sveta ter Zakonodajno-pravne službe. Prejeto dodatno gradivo k predlogu zakona je mnenje Vlade, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vlaganje amandmajev je potekal 21. 11. 2025. Amandma je vložila Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnica predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Seveda, izvolite, doktorica Vida Čadonič Špelič.

Najlepša hvala. Vsem, dober dan.

Zakon je dejansko zelo enostaven in ga verjetno že vsi poznate. V Novi Sloveniji smo najprej čakali na ukrepe predsednika Vlade, ki jih je napovedal v zvezi z draginjo hrane. Ker teh ukrepov ni bilo, smo se odločili, da damo sami enega od predlogov. In ta predlog je znižanje DDV na osnovna živila. Verjetno se vsaj v enem vsi strinjamo, da se je v zadnjem času hrana močno podražila in da ima tudi draginja pri hrani kar velik vpliv na samo inflacijo. Dejstvo je, da gre za majhno spremembo, vendar po vzoru drugih evropskih držav, ki jih bom naštela kasneje, predlagamo navsezadnje tudi ukrep, ki bo na daljši rok, daljši rok pa mislim recimo na eno leto, vendarle prispeval k temu, da bodo ljudje do osnovnih živil prihajali lažje.

Zdaj, mi smo izbrali osnovna živila, ki so znana kot košarica osnovnih živil in jih je tudi Ministrstvo za kmetijstvo pa tudi Statistični urad jih uporabljajo takrat, ko prikazujejo te cene in ko prikazujejo njihovo podražitev. Vzeli smo torej tista živila, ki jih povprečna slovenska družina največ uporabi. Pri tem bi rada vas prva opozorila, da smo vzeli tako osnovno meso kot tudi sadje in zelenjavo. Vzeli smo tudi belo moko, zaradi tega, ker mi v tej osnovni košarici se ne pogovarjamo o zdravju, ampak se pogovarjamo o dostopnosti do osnovnih živil. Tudi beli sladkor vam morda koga moti. Ja, kot sem že enkrat rekla, pogovarjamo se o dostopnosti do osnovnih živil, ne pa o dietetni prehrani ali pa bomo rekli o zdravi prehrani. Ampak zdrava prehrana dejansko je prehrana, ki pri človeku pri dalj časa uživanju ne povzroči bolezni, če jo uživaš v normalnih količinah. Zato tako kot tudi strokovnjaki pravimo, da so to osnovna živila, ki dejansko pomenijo mesečnem izdatku ali povprečne družine ali posameznih upokojencev in upokojenk, ki sodijo med najbolj ranljive skupine, pravzaprav pomenijo največji izdatek za hrano. Ob tem bi rada še posebej poudarila, da ko smo šli na teren, so ljudje dejansko rekli, da vsakokrat, ko gredo v trgovino, čutijo, da plačajo za enake izdelke vedno večjo ceno. Torej tudi sporočilnost prehransko-trgovski verigi je iz naše strani jasna: ustavite se tam, kjer se lahko ustavite. Preden smo zakon vložili, smo se pogovarjali z deležniki v prehranski verigi in dejansko skupaj ugotovili, da je to morda edini ukrep, ki ne bi dejansko posegel močno v njihova razmerja, bi pa potrošnikom prinesel, kot smo rekli, lažjo dostopnost. Mi računamo tudi na Varuha prehranske verige, ki je v tem trenutku še neprofesionalen, na ministrstvu za kmetijstvo, z novim Zakonom o kmetijstvu, ki smo ga prejšnji teden sprejeli, pa postaja, ko temu varuhu poteče mandat, to tudi profesionalna funkcija. Varuh v prehranski verigi pa pomeni avtoriteto, ki skrbi za to, da si kos pogače od njive do mize vzamejo vsi v pravičnem deležu. Zato smo tudi računali, da bi ta varuh odigral svojo vlogo, da bi se dejansko to znižanje iz 9,5 na 5 procenta poznalo v žepih potrošnikov. Dejansko smo tudi pogledali, katere države imajo takšno stopnjo in kako je vplivala na cene. To se pravi, naša soseda ima, enako kot zdaj mi predlagamo, 5 procentni davek, Italija 4, Slovaška 5, Poljska 5, Madžarska 5, Malta 5, Ciper 5, Belgija 6. Verjetno bodo na Vladi rekli, da se to ne bo poznalo oziroma da se bo ta znižan davek prelil v cene trgovcev; zdaj, avtomatično jaz tega ne bi trdila tako, posebno ker sem rekla, da imamo varuha. Po drugi strani smo pa tudi pogledali, da je v državah, ki to imajo, kot recimo na Portugalskem, se je za, se je za 70 procentov poznalo znižanje cen, medtem ko pri v Latviji je 88 procentov davka, se je prelilo v znižanje cen, tam sem rekla 70, 88, v Nemčiji 80 procentov, če zdaj govorimo o 4,5 procenta, ki bo nižji, se je prelilo v nižanje cen.

Zato mislimo, da je zakon omogoča pravičnost, torej pravičnost do tistih, ki si težko privoščijo osnovna živila. Je tudi eno pomembno sporočilo in je nekaj zelo, zelo konkretnega za naše potrošnike. Zato ga pač predlagamo in prosimo tudi vas, ki ste danes tukaj, še enkrat za razmislek, da bi ga, da bi ga podprli. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? Izvolite, magistrica Katja Božič. Državna sekretarka, se opravičujem.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci. Predlagatelj s predlogom zakona predlaga dopolnitev Zakona o davku na dodano vrednost z določitvijo nabora osnovnih živil, za katere se namesto dosedanje 9,5 odstotne znižane stopnje DDV določi uporaba 5 odstotne posebne znižane stopnje DDV. Cilj predloga zakona je ustvariti okoliščine, ki bodo omogočale znižanje ali vsaj omilitev rasti cen osnovnih življenjskih dobrin. V Republiki Sloveniji veljavna zakonodaja za hrano za ljudi in živali že določa nižjo, 9,5 odstotno stopnjo DDV, uvedena je tudi posebna nižja, 5 odstotna stopnja DDV, ki pa se uporablja le v zelo ozkem obsegu za dobavo, vključno s knjižnično izposojo knjig, časopisov in periodičnih publikacij ter za dobavo tipizirane gasilske opreme upravičencem. V zvezi s predlogom za določitev uporabe posebne nižje stopnje DDV tudi za določena osnovna živila pojasnjujemo, da so davki le eden izmed elementov, ki lahko vplivajo na oblikovanje drobnoprodajne cene blaga in storitev, ki jih gospodarski subjekti na trgu ponujajo prosto, saj se te oblikujejo predvsem na podlagi ponudbe in povpraševanja, pa tudi drugih konkurenčnih pogojev. Uvedba nižjih stopenj DDV se po dosedanjih izkušnjah v Republiki Sloveniji praviloma ni odrazila v sorazmerno nižjih drobnoprodajnih cenah za končne potrošnike; končna cena za potrošnika določena s strani prodajalca je kljub znižanju stopnje DDV ostala enaka ali pa se je celo zvišala. Vlada na podlagi dosedanjih izkušenj ocenjuje, da gre v praksi učinke nižjih stopenj DDV na znižanje drobnoprodajnih cen pričakovati predvsem v primeru širšega nabora ukrepov, zlasti hkratnega ukrepa regulacije cen blaga ali storitev, za katere se določa ugodnejša davčna obravnava. Podobne so tudi izkušnje drugih držav Evropske unije, na kar je že leta 2022 v svojem pismu ministrom za finance opozoril takratni komisar, pristojen za obdavčitev. Vlada se strinja z oceno predlagatelja, da bi imel predlagan ukrep za posledico zmanjšanje prihodkov državnega proračuna iz naslova DDV v višini okoli 100 milijonov evrov letno in opozarja na negativen vpliv predloga na javne finance. Vlada izpostavlja, da je DDV najpomembnejši vir prihodkov državnega proračuna, ob tem pa se znaten del prihodkov državnega proračuna namenja za financiranje osnovnih javnih storitev, namenjenih vsem prebivalcem Slovenije. v okviru sofinanciranja zdravstvenih in socialnih storitev.

Spoštovane poslanke in poslanci. Ob upoštevanju vsega navedenega predlagam, da Predloga zakona o dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ne podprete. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite, gospa Lenča Arko Fabjan.

Hvala za besedo. Torej glavna pripomba v mnenju Zakonodajno-pravne službe se nanaša na uveljavitveno določbo, ta namreč razlikuje med začetkom veljavnosti in uporabe. Taka opredelitev pa zahteva potem tudi ureditev, določitev ureditve, ki se uporablja v času med uveljavitvijo in uporabo zakona. Navedena pripomba je upoštevana s predlaganim amandmajem, prav tako ostali predlagani amandmaji sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe v delu roka za uskladitev podzakonske ureditve in ureditve prehoda na spremenjeno davčno stopnjo. Hvala.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim nasprotovanja.

In prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih. V razpravo dajem 1. in 2. člen, h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ja, gospod Breznik, izvolite.

Najlepša hvala. Spoštovani, spoštovana predsednica, spoštovani predstavniki Ministrstva za finance.

Naj povem že na začetku, da mi ta Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, ki je, katerega novela je relativno kratka, je pa izrazito smiselna, podpiramo. Zdaj, teh argumentov je kar nekaj. Prvič, se strinjamo, da ima takšno ureditev nekaj držav, kot je navedla doktor Čadoničeva. Ima jo Hrvaška; naj spomnim, da ima Hrvaška 5 procentno davčno stopnjo tudi na sadike in semena in na gnojila in druge agrokemične proizvode. To pomeni, da že tudi na sami proizvodnji hrane, že na tisti izvorni stopnji pazijo na to, da bi bila ta hrana relativno kvalitetna in da bi ta hrana kasneje, torej tudi končni izdelki, ki so zajeti v njihovo pet procentno obdavčitev davka na dodano vrednost, bi bili kolikor toliko manjši. Torej, po eni strani minimalno favorizirajo, lahko bi rekel, svojo hrvaško kmetijsko verigo, po drugi strani torej pa razumejo, kaj je to socialna država. Zdaj, izdelki, ki so navedeni, ki so del te pet procentne davčne stopnje, ki bi bili izvzeti, ki so sedaj po 9,5 procentov, se mi zdi, da so to klasična, klasični izdelki, ki so potrebni za povprečno populacijo, za to, da preživi. Predvsem tukaj vidim še bolj tiste, ki so na pragu tveganja socialne revščine. Veste, da je trenutni prag tveganja socialne revščine mislim, da 981 evrov. Lahko samo pogledam številne statistike, pred kratkim sem zasledil, koliko starejših oseb, ne samo, če gledamo povprečno pokojnino, ima pomanjkanje določenih beljakovin v prehrani, koliko ljudi ravno v tej kategoriji izgublja ravno zaradi tega tudi mišično maso in vse ostalo, kar starejšo populacijo ohranja še vitalno? Glede na to, da pod pragom revščine živi, lahko bi rekel, imamo več različnih virov, zadnji je tam, vsaj 150000 upokojencev ali več, moramo se zavedati, da imamo ogromno v Sloveniji pod pragom revščine, imamo ogromno samskih žensk vdov, ki živijo same v stanovanjih, v hišah, ki so si jih navadno s trdim delom nekako izborile in tisto, kjer najbolj varčujejo, je ravno hrana. Torej, če želimo, da imajo ti ljudje relativno kvalitetno hrano - tukaj ne gre za neka ekskluzivna specialna delikatesna živila z ne vem kakšno kakovostjo, ampak gre za tista osnovna živila, ki bi, kot so jajca, različne tri vrste mesa, ki so del tudi neke slovenske kulinarične verige, olje, po vsej verjetnosti tudi sladkor kot vemo, brez tega je težko, seveda v nekih zmernih količinah, kot je predhodnica povedala, maslo, mleko, glejte, tudi za otroke in tako naprej brez zelenjave tudi, mislim da, ne gre, kot tudi del neke zdrave prehrane in sadja. Jaz mislim, da je to, če obstaja neka socialna država, da je to neka, lahko bi rekel, neka iztočnica, o katerih se lahko pogovarjamo. Lahko so kakšne nianse, da dodamo še kako živilo, mogoče katero živilo odvzamemo, ampak da kar tako, glede na dobro prakso tudi v soseščini to odvzemamo, se mi zdi predvsem tisti, ki prihajate iz nekih strank, kjer imate prve vaše usmeritve, politične, da ste izrazito socialno naravnani, jaz mislim, da se prav tukaj pokaže, potem v praksi ta del drže.

Drugi del naših argumentov v Slovenski demokratski stranki je pa vezanih na trgovinski del. Jaz živim ob meji, živim v Slovenskih goricah. Ogromno Slovencev hodi ponovno po živila nakupovat v sosednjo Avstrijo. Ogromno Slovencev iz Ljubljane in zahodnega dela Slovenije hodi v Italijo - Italija ima to davčno stopnjo pet procentno. Trgovine z vrečkami, nekateri pišejo la familija, so polne teh ljudi - torej, mi izgubljamo tudi na tem področju. In Slovenija z davčno, predvsem pa v zadnjih dnevih, tudi v zadnjih letih trošarinsko politiko izgublja tudi enormna sredstva v slovenski proračun. Če smo pogledali slovenski proračun, nam v zadnjih treh letih izrazito pada. Prihodki tudi iz trošarinskega dela. Zdaj, ker pravi, da bo to izraziti manko v slovenskem proračunu. Hrana, glejte, je strateška surovina. Hrana je potrebna tudi, da imate neko zdravo populacijo, ne samo za mlajšo generacijo, ampak tudi za starejšo in jaz mislim, da se pri hrani in zdravju lahko bi rekel, mora biti na prioriteti vsake politike tisto prvo, kar mora biti. Tako da imamo tukaj vsaj dve kategoriji, ena je, da pomagamo Slovencem in Slovenkam, predvsem tistim, ki so na pragu tveganja revščine, ki si zelo težko privoščijo. In, ko smo nazadnje govorili tukaj na enem izmed odborov, ko sem kolegu Luki Mescu dejal, da vsi dvigi, tudi pokojnin, v zadnji vladi gospoda Goloba, so bili manjši kot je bila uradna inflacija, uradna inflacija. Jaz sem takrat govoril o 20 procentih, celo Luka Mesec me je popravil, bil je korekten, je rekel, 22 procentov je bila uradna inflacija, v hrani, ugotavljamo, da je bila ta inflacija, če bi gledal samo hrano, bi lahko rekel, da je hrana dražja za 30, 40, morda, nekateri produkti pa še za več procentov. Zato se moramo tega zavedati. Jaz verjamem, da je marsikdaj kateri trgovec, tudi goljufa, da teh 5 procentov marsikdaj se ne pozna tudi v drobnoprodajni ceni kasneje. Ampak jaz mislim, da se danes pri celi informiranosti in vse ostalo, te cene lahko korigirajo in da pri konkurenci, ki pa je v Sloveniji popolna, vsaj v tem delikatesnem delu, v živilski in predelovalni industriji, pa v trgovini, jaz mislim, da do tega momenta v Sloveniji ne bo prišlo. Zato apeliram tudi na kolegice in kolege, da ta predlog, ki so ga pripravili kolegi v Novi Sloveniji, nekako podpremo.

Jaz mislim, da lahko kaj izboljšamo tudi na tem odboru, mogoče izvzamemo kaj, dodamo kaj, ampak da je sama ta, sama, same te rešitve, ki so pomembne v tem, točno v tem trenutku, ki so primerljive tudi s sosednjimi državami in dobrimi praksami v Evropski uniji, da so za podpreti in jih tudi sam osebno kot tudi s kolegi v Slovenski demokratski stranki podpiramo. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Gospa Andreja Živic, izvolite.

Hvala za besedo predsedujoča.

Lep pozdrav vsem!

Zakaj znižanje stopnje DDV ni odgovoren ukrep? Pri obravnavi moramo odkrito povedati nekaj ključnih dejstev. Znižanje stopnje DDV se morda sliši enostavno, kot je prej tudi kolegica v uvodni razpravi povedala, politično privlačno, vendar je eden finančno najbolj neučinkovitih, najdražjih in socialno najmanj ciljanih ukrepov, ki jih lahko sprejmemo. Bom tudi argumentirala zakaj. Fiskalna odgovornost, da DDV je najstabilnejši in najmočnejši vir proračuna. DDV predstavlja v našem proračunu med 36 in 38 procentov vseh davčnih prihodkov in vsako znižanje stopnje, vemo, še posebej na opozorila fiskalne politike, da zmanjša prihodke v stotinah milijonov, tukaj je konkreten ukrep nekje ocenjen, sto milijonov evrov. Posledično ogroža financiranje zdravstva, šolstva, pokojnin in neposredno, kot sem že prej omenila, vpliva na fiskalna pravila Evropske unije, kjer se potem vračamo v strožji okvir. Smo v času, to je treba povedati, ko država plačuje sanacije po poplavah. Vedno to opozarjam, skoraj v vsaki razpravi, da se kljub tako katastrofalnim poplavam, ki smo jih imeli, na naših državljanih zelo malo pozna, da država vlaga v sanacije po poplavah, da dvigujemo rekordna sredstva za znanost in šolstvo, da krepimo dolgotrajno oskrbo, da tečejo investicije v železnice, ceste, energetiko in v varnostni sektor in da bi to znižanje DDV pomenilo preveliko luknjo.

Mogoče, učinek na inflacijo bi bil kratkotrajen in zanemarljiv, kar se tudi opozicija strinja, da trgovci znižanje DDV v večini prelevijo v svojo maržo. Nikoli ne pride ta DDV, bom rekla, v celoti do cene potrošnika, ker pač poberejo trgovci ta velik del učinka. Se pravi, da je mogoče inflacijski učinek med ena in tri mesece. Cene storitev in prehrane, kjer imamo največ pritiska, je že dokazano neobčutljiv na DDV, kjer so glavni vplivi plače in energija. To potrjujejo tudi študije EMF, OECD in Evropske komisije.

Mogoče še socialni vidik. Sama menim, da znižanje DDV ne pomeni pomoč revnejšim, ampak pomaga bogatejšim, ker je DDV proporcionalen davek in potrošnja ni. Se pravi, ranljivi upokojenci, samohranilci dobijo najmanjši efekt, ker tudi žal najmanj zapravljajo in je učinek ciljan na tiste, kjer se ne zmanjšuje revščine in da namesto tega, da je druga smiselni instrument, kot so neke ciljane pomoči boljše. Mogoče še gospodarski argument. Jaz mislim, da podjetja ne potrebujejo znižanja DDV, ampak da se dela še naprej v predvidljivem okolju in je potrebno gospodarstvu zagotoviti predvidljivo okolje, stabilno regulacijo, predvidljive davke, digitalizacijo. In jaz se strinjam tudi hitrejše postopke v gradbenih, okoljskih in investicijskih zadevah. Torej mislim, da to znižanje DDV v tem delu ne bi pomagalo gospodarstvu, konkurenčnosti gospodarstva. Davek je, DDV je nevtralen.

Mogoče še pogledi Evropske unije. Države, ki so eksperimentirale s splošnim znižanjem DDV, recimo Nemčija med covidom, so ugotovile, da je strošek bil visok, učinek na potrošnjo zelo kratek, inflacijski učinek minimalen in trgovci so pobrali velik del koristi. In na koncu ukrepa so se cene vrnile na staro raven ali pa so se celo dvignile. In mogoče še dejstvo, da ima Slovenija že nižji DDV na splošno od povprečja Evropske unije. Povprečna standardna stopnja DDV v Evropski uniji je okoli 22 procentov. Slovenija je točno na povprečju in imamo eno najnižjih stopenj DDV na prehrano, devet in pol procenta, eno najnižjih na energijo in razmeroma nizko obremenitev turizma. Proračunski okvir, kjer sem že na začetku opozorila, tudi opozicija konstantno v razpravah opozarja na zadolževanje in opozarja na opozorila Fiskalnega sveta. Fiskalni svet vemo, da opozarja, da ni prostora več za zmanjšanje prihodkov, da bomo že s sedanjimi reformami ohranjali to vzdržnost, da moramo zmanjšati strukturni deficit in da pač veljajo pač žal pravila kot veljajo. Torej, znižanje DDV, po mojem mnenju, bi pomenilo tvegane postopke zaradi presežnega primanjkljaja. In seveda vemo, kaj sledi, sankcije, rezi v proračunu in tako naprej. In še enkrat, predloga ne bom podprla. Hvala lepa.