Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, dobro jutro, pričenjam 113. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujoči kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci. Prejel sem opravičilo za poslanca Jerneja Vrtovca, Jožefa Horvata in pa Žana Mahniča. Hkrati pa na seji s pooblastilom sodelujejo naslednji poslanki, poslanci oziroma poslanka Mateja Zupan Josipović nadomešča poslanca magistra Miroslava Gregoriča. Vse skupaj lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora in ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Kot ste seznanjeni, je točka uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. In bi, tako kot vedno, zbrali en sklop vprašanj, potem pa bi besedo za odgovore predali spoštovani gospe državni sekretarki. Omejitev glede časovnic vam je že znana, ampak kljub temu: 3 minute naj traja vprašanje in seveda lahko potem tudi dopolnitev tega vprašanja, ki traja 2 minuti, lahko pa vsak posamezen poslanec na sejo postavi največ dve različni vprašanji.

Tako da k besedi se je že prijavil magister Dean Premik, tako da, kolega, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, dobro jutro vsem.

Torej ciklon Ditwah, ki se je oblikoval nad srednjim Bengalskim zalivom, je 28. novembra 2025 dosegel Šrilanko in je v enem dnevu in pol povzročil rekordne nalive, velike poplave, zemeljske plazove predvsem v osrednjem in jugovzhodnem delu države. Kasneje je potem še močno uničujoče deževje potrdilo to, kar so, kar je prej ta ciklon naredil. Torej po zadnjih podatkih se je število smrtnih žrtev povzpelo čez 620, precej je tudi še pogrešanih, uničenih je bilo čez 5 tisoč domov, poškodovanih 75 tisoč domov, razseljenih je bilo čez 250 tisoč oseb - to se je malo umirilo in je zdaj jih še v teh začasnih bivališčih okrog 100 tisoč - in po prvi oceni šrilanške vlade, kot smo brali, naj bi nastalo cirka 7 milijard škode. Zato sprašujem, spoštovana državna sekretarka, kakšna je bila pomoč Republike Slovenije namenjena tem žrtvam poplav, kakšne oblike so bile te pomoči, ali je bila strokovna ali je bila materialna ali je bila finančna in kakšen je približen časovni okvir te pomoči. Ker vemo, da je Slovenija dve leti nazaj doživela podobno situacijo in mislim, da tukaj moramo biti solidarni. Hvala.

Ja, naslednji se je prijavil k besedi kolega Kosi, izvoli.

Hvala za besedo.

Spoštovana državna sekretarka. V medijih je nekaj dni nazaj močno odmevala odločitev Republike Slovenije, da pomaga pri sofinanciranju obnove vodovodnega omrežja v Veliki Kladuši. Zdaj, na vaši spletni strani ste navedli, da je pač projekt usmerjen v povečanje učinkovitosti vodovodnega sistema predvsem zaradi zmanjšanja izgub vode z uporabo sodobnih metod in tehnologij in da ta projekt dejansko predvideva okrog obnove 24 kilometrov cevovoda z zamenjavo vodovodov, vodomerov, torej z digitalnimi novimi cevovodi in s tem tudi nekako digitalizacija omrežja in zmanjšanje vodovodnih izgub. Zdaj Slovenija financira, glede na točni znesek, ki je na vaši spletni strani naveden, je 889 tisoč 479,36 evra, torej slab milijon, skoraj 900 tisoč. Pa me res zanima, na podlagi katerih smernic, na podlagi katerih podlag ste se odločili za sofinanciranje tega projekta. Kajti prav v Sloveniji imamo veliko vodovodnih omrežij z veliko vodnimi izgubami, v Sloveniji imamo še veliko območij, vsaj nekaterih območij, kjer sploh vodovoda ni, mi pa namenjamo 900 tisoč evrov v Bosno za obnovo vodovodnega omrežja. Sami pa predvidevamo tudi v prihodnjem letu in pa v letu 2027 2 milijardi evrov primanjkljaja v proračunu. Torej namesto da bi namenjali denar za obnovo vodovoda ali celo izgradnjo vodovoda na območju, kjer tega ni v Sloveniji, namenjamo milijone torej nekam v sosednje države za obnovo vodovodnega sistema, torej za obnovo vodovodnega sistema. Zato me res zanima, na podlagi katerih smernic oziroma podlag ste se odločili za sofinanciranje tega, tega v tej obnovi.

Hvala lepa.

Naslednji se je k besedi … Preden dam besedo naprej, ja, imam še dve pooblastili, in sicer poslanka Alenka Jeraj nadomešča poslanca Janeza Janšo in pa poslanec Jožef Jelen nadomešča poslanca Franca Breznika.

Kot tretji se je prijavil k besedi Dušan Stojanovič. Izvoli.

Hvala lepa, predsednik.

Spoštovana državna sekretarka z ekipo, spoštovani kolegice in kolegi!

Danes obeležujemo svetovni dan človekovih pravic, 10. december. Mislim, da nas svetovni dan vsako leto znova opomni, da človekove pravice niso samoumevne, da se sicer o njih lahko ali pa najlažje govori, težje jih je pa potem tudi izvajati in uvajati in tako naprej, pa seveda tudi uresničevati tako na domačem kot seveda tudi na zunanjepolitičnem ali pa na, bi rekel, svetovni, svetovni areni. Če pogledamo, marsikje prihaja do njihovih kršitev, pa smo lahko zgolj nemi opazovalci. Za Slovenijo ima letos morda ta datum nekoliko bolj simbolno vlogo glede na to, da 1. januarja 2026 začenjamo nov mandat v Svetu OZN za človekove pravice in bomo ena od, mislim da, 47 držav, ki bomo to nalogo tudi izvajali. ki jih Generalna skupščina izvoli v ta organ. Mislim, da je to obveznost. In če želimo biti pač v Ženevi verodostojni moramo seveda paziti na retoriko, eno doma in eno v OZN, tudi v bilaterali, na multilateralnem področju. Seveda moramo biti tudi pripravljeni zagovarjati univerzalnost človekovih pravic tam, kjer prihaja do njihovih kršitev, brez nekih dvojnih meril, ne glede na to ali zdaj govorimo o Ukrajini, Gazi ali govorimo o, ne vem, zahodnem Balkanu ali govorimo za ostala območja, kjer so problemska območja po svetu. Zato bi vas, gospa državna sekretarka, prosil za pojasnilo ali pa za morda nekaj informacij, kakšne morda tematske, kakšne geopolitične izzive nam to prinaša, tudi kako bomo te naloge izvajali, kako smo na to pripravljeni, kakšen bo program izvajanja našega, našega članstva v svetu za človekove pravice. Pa seveda me zanima morda malo bolj operativno, potem pa mogoče še kakšno vprašanje potem o dopolnitvi. Hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo vprašanje? (Ne.)

Potem pa prosim, spoštovana državna sekretarka, imate besedo.

Dobro jutro, spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci, hvala lepa za vsa tri vprašanja!

Najprej, če začnem s Šrilanko in torej nujni humanitarni pomoči po poplavah, ki so prizadele ta otok in to našo partnersko državo. Torej Slovenija namenja nujno humanitarno pomoč na dva načina, in sicer bodisi neposredno preko našega strateškega partnerja Slovenske Karitas ali posredno preko mednarodnih organizacij. Torej, v konkretnem primeru Šrilanke do sedaj nismo namenili neposrednih sredstev, smo pa namenili sredstva v sklad OZN, se pravi za pisarno za koordinacijo humanitarne pomoči. Vprašali ste me glede časovne dimenzije pomoči, torej OČA oziroma pisarna OZN za koordinacijo. Humanitarne pomoči, v sklad katere smo prispevali prav za takšne primere. Je že na terenu, je takoj začela s pomočjo, s konkretno pomočjo, s torej tehnično pomočjo, z materialno pomočjo in tudi s finančno pomočjo. Isto velja tudi za sklade Evropske unije, v katere prispevamo zopet za te potrebe, ki se tičejo nujne humanitarne pomoči, tudi preko EU smo prispevali. Tako da, kot rečeno, konkretno oziroma konkretno neposredno zaenkrat nismo dali pomoči, smo pa, je pa dejansko Šrilanka zaprosila za pomoč Evropsko unijo, ki se je na to prošnjo odzvala. In tudi v časih, torej mi kot koordinator mednarodne razvojne pomoči oziroma humanitarne pomoči sodelujemo tudi z drugimi organi, drugimi inštitucijami v Sloveniji, kot je Urad Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki se lahko vključi v reševanje takšnih situacij. Vendar morda je večja učinkovitost oziroma tudi večja nekako usposobljenost za pomoč v situacijah, ki so bližje, ki so nam geografsko bližje. Tako da mi ocenjujemo, da sicer seveda pomoč Slovenije je bolj vidna, če je neposredna, ampak je pa dejstvo, da imajo te organizacije, katerim mi prispevamo sredstva zmogljivosti, ustrezne zmogljivosti za pomoč kjerkoli na svetu.

Potem poslanec Kosi glede Velike Kladuše. Vaše vprašanje, na kakšni osnovi smo se odločili za podporo temu projektu. Torej kar zadeva normativnega okvirja, ki smo ga upoštevali pri odločitvi, da podpremo ta projekt, naj omenim torej resolucijo Državnega zbora, ki določa prioritete Slovenije na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči iz leta 2017, Strategijo za, Razvojno strategijo Slovenije iz leta 2018 in tudi Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči prav tako iz leta 2018. Konkretno imamo kriterije, imamo metodologijo po kateri naš Direktorat za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč ocenjuje predloge za projekte. In tudi v tem primeru je uporabil to metodologijo, da je ocenil primernost, primernost tega projekta za podporo.

Torej, zdaj, kateri so ti konkretni kriteriji, ki smo jih pri tem upoštevali? Kot prvo, ti dokumenti, ki sem jih navedla uvodoma opredeljujejo jo kot naše prednostne geografske regije zahodni Balkan, torej vzhodno, vzhodno, vzhodno sosedstvo in pa podsaharsko Afriko. Dejansko je zahodni Balkan ena od naših glavnih prioritet in v tem sklopu, v tem okviru je Bosna in Hercegovina ena naših najpomembnejših partneric, razvojnih partneric. Z našo pomočjo prispevamo k stabilizaciji Bosne in Hercegovine in tudi, tudi seveda k njeni poti proti Evropski uniji. Torej, kot prvo, ta regionalni kriterij je bil zadoščen, kot drugo, zelo pomembno je tudi, da je sam prejemnik pomoči, se pravi, Velika Kladuša in tukaj imamo tudi pač konkretne partnerje, pripravljen na solastništvo projekta oziroma financirati v sam projekt. Tukaj sami ste ugotovili, znesek, ki ga mi namenjamo za ta projekt, je okrog 890000, medtem ko je velika Kladuša prispevala nekaj več kot milijon za ta, za ta projekt. Se pravi, da ima tudi sama neko investicijo in solastništvo, solastništvo projekta. In pa še zadnji kriterij, kriterij pomoči na področju zaščite okolja, tudi ta kriterij je s tem, ko gre za izboljšanje učinkovitosti vodovodnega sistema, zadoščen. To je ena od naših tako imenovanih horizontalnih prioritet, podpora zelenemu prehodu oziroma okoljskim izboljšavam.

Glede vašega drugega vprašanja, če je bilo to vprašanje. Torej, v Sloveniji imamo območja, kjer ni vodovodnega omrežja. Zdaj, jaz tukaj morda vendarle odgovorim, da Slovenija kot razvita država s tem, ko je graduirala v Svetovni banki in s tem, ko je postala članica Evropske unije leta 2004 je s tem tudi prevzela mednarodno obveznost, da državam v razvoju pomaga pri njihovem razvoju. Naša zaveza oziroma naša obveza pravzaprav je, da dosežemo 0,33 nacionalnega dohodka za torej mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč do leta 2030. Trenutno smo na 0,23 odstotka. Tako da mi torej kot koordinator mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči imamo za to namenjena sredstva, ki jih tudi, ki so del proračuna in ta sredstva se ne morejo namenjati za projekte znotraj Slovenije, hvala lepa.

Torej še glede človekovih pravic, hvala za to vprašanje. Res je, danes praznujemo oziroma obeležujemo bolje rečeno svetovni dan človekovih pravic in Slovenija je bila trikrat, tretjič zapored izvoljena v Svet za človekove pravice. S članstvom bomo začeli 1. januarja, imamo jasen nabor naših prioritet, na katere se bomo osredotočili. To, kar pravite glede univerzalnosti človekovih pravic, seveda, to je ta osnovna smernica, ki ji sledimo. Torej smo močno prepričani, da moramo, moramo zagovarjati univerzalnost, ki je vse bolj pod udarom znotraj multilateralnih sistemov. In seveda, kar zadeva naših, naših prioritet, to so, to so, recimo temu, tradicionalne prioritete: pravice žensk, enakost spolov in deklic, potem otroci, okoljske teme in starejši. Zdaj torej, izzivi, ki jih pričakujemo znotraj našega mandata, ki bo trajal dve leti. Torej, mi končamo s predsedovanjem in članstvom v Varnostnem svetu 31. decembra, 1. januarja začnemo s članstvom v Svetu za človekove pravice v Ženevi. Tukaj bi poudarila, da veliko delamo na tem, kako bomo tudi te izkušnje in tudi ta kapital recimo, ki smo ga pridobili tudi v smislu znanja za časa našega članstva v Varnostnem svetu prenesli tudi v naše delovanje v Svetu za človekove pravice. In to, na kar ste opozorili, dvojna merila, mi nimamo dvojnih meril. Mi opozarjamo na kršitev človekovih pravic, na nujnost in obveznost spoštovanja prava človekovih pravic v vseh situacijah, v Gazi, v Ukrajini, v Sudanu, na Haitiju, v Demokratični republiki Kongo in tako naprej, v vseh krizah, kjer prihaja do hudih kršitev človekovih pravic.

Hvala lepa.

Želi dopolnitev vprašanja, kolega Kosi, izvolite.

Spoštovana državna sekretarka, hvala za odgovor.

Vendar denar je bil namenjen za humanitarne namene, humanitarne namene. Zdaj, če je obnova vodovoda, da navadne vodomerje zamenjamo z digitalnimi in pa da zamenjamo določene cevovode, humanitarna pomoč, dvomim. Jaz bi razumel, da se je v Bosni, Veliki Kladuši zgodila naravna nesreča, poplava, potres, karkoli. Da je to območje, kjer dejansko res pestijo to območje neke druge posledice, kjer je dejansko humanitarno pereče stanje. Ampak da denar za humanitarno pomoč v višini skoraj milijon namenjamo za to, da bomo vodovode, vodomerje, navadne zamenjali z digitalnimi je pa nonsens, oprostite. In to, da govorite, da bomo s tem izboljšali stanje varstva okolja. Zdaj, če voda iz vodovoda izteče v okolje, to ni onesnaženje okolja. Tudi v Sloveniji imamo v povprečju za leto 2004 29 odstotkov izgube vode. Tam je sicer nekoliko več, mislim, da okrog 50, 59. Ampak to, da mi namenjamo milijon po nekih kriterijih, da je to za humanitarno pomoč, za to, da bomo tam izboljšali vodovodni sistem, medtem ko pa v Sloveniji nimamo na določenih območjih vodovoda. Dvomim pa, da koliko je uporabnikov danes v Sloveniji, ki imajo digitalne vodomere. Še vedno imamo v določeni vodovodni cevovodi še azbestne cevi in tako dalje. Vi pa namenjate milijone evrov za to, pa to je, oprostite besedi, to je norija, resno. Ampak s takimi izgovori, da je to za humanitarno pomoč, s tem pa se ne morem strinjati, no. Dajmo ta denar namenjati, nekatere druge res humanitarne namene, ne pa v Bosno za to, da bomo navadne vodomerje zamenjali z digitalnimi.