En lep pozdrav vsem prisotnim!

Spoštovani kolegi in kolegice! Začenjamo s 24. nujno sejo Odbora za zdravstvo in še enkrat vsem prisotnim lep pozdrav. Predsednici odbora pa želim čimprejšnje okrevanje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora. Tukaj gre za kolega Felice Žiža, imamo pa še nekaj pooblastil: poslanca Miho Kordiša nadomešča poslanec Jakopovič, mag. Tamaro Kozlovič nadomešča Monika Pekošak, poslanca Lenarta Žavbija nadomešča kolega Dušan Stojanovič.

Besedo sedaj predajam predsedniku Komisije za nadzor javnih financ, gospodu Jerneju Vrtovcu, ki bo v nadaljevanju seje tudi vodil.

Izvolite.

Najlepša hvala.

Spoštovane kolegice, dragi kolegi, spoštovani vabljeni gostje!

Torej, začenjam 25. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Tudi sam ponovno bi se zahvalil tudi predlagatelju, da je pripravil sklic seje. Že uvodoma naj to izrazim zaradi tega, ker je situacija zaskrbljujoča kar se tiče poslovanja UKC Ljubljana. Torej, obveščam vas ob tem, da imamo eno nadomestilo, in sicer gospo Iva Dimic nadomešča poslanca Aleksandra Reberška.

Torej prehajam na določitev dnevnega reda skupne seje komisije in odbora.

S sklicem skupne seje ste prejeli dnevni red seje z 1. točko dnevnega reda. V poslovniškem roku nismo prejeli nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda, torej dnevni red seje je določen takšen, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Torej prehajamo na obravnavo TOČKE DNEVNEGA REDA - 29,3 MILIJONSKA IZGUBA UKC LJUBLJANA.

Poslanska skupina NSi je 10. novembra 2023 na Komisijo za nadzor javnih financ in odbor za zdravstvo naslovila zahtevo za sklic skupne nujne seje z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo ste prejeli zahtevo Poslanske skupine NSi s predlogi sklepov, ki so objavljeni tudi na spletnih straneh Državnega zbora. S samim sklicem seje včeraj ste članice in člani komisije in odbora prejeli še poročilo o poslovanju UKC Ljubljana.

Torej k točki dnevnega reda so bili vabljeni gospa Iva Dimic kot predstavnica Poslanske skupine NSi, ki je zahtevala sklic te skupne seje dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje, ki se je opravičila, dr. Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana, Svet zavoda UKC Ljubljana, Univerzitetni klinični center Maribor, Računsko sodišče Republike Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Torej vse prisotne goste še enkrat lepo pozdravljam!

Zdaj, razpravo bomo opravili po obstoječi praksi. Najprej bo gospa Iva Dimic v imenu predlagatelja dobila besedo za obrazložitev samega sklica skupne seje, nato v nadaljevanju dobijo besedo vabljeni gostje in potem razprava med poslankami in poslanci.

Torej, kar začnemo, gospa Iva Dimic, beseda je vaša.

Hvala lepa spoštovani predsednik komisije, spoštovani državni sekretar, direktor UKC, kolegice in kolegi ter tudi seveda vsi ostali vabljeni na današnji seji!

Ja, v Novi Sloveniji podrobno spremljamo razmere v slovenskem zdravstvu. Zadeve niso rožnate. Ko pa pride informacija, da je UKC Ljubljana posluje v prvi polovici leta ali pa je letos že pri delu 30 milijonov evrov izgube pa je zagotovo to alarm, ki zahteva, da se na tej točki seveda stvari pregledajo in tudi proučijo. UKC Ljubljana je ponovno na naslovnicah in res nas skrbi, kaj se dogaja v največjem javnem zdravstvenem zavodu v Sloveniji. Kot poudarjamo večkrat v Novi Sloveniji, je ključen problem slovenskega zdravstva slabo in neučinkovito upravljanje javnih zdravstvenih zavodov. Najvišji delež prihodkov UKC Ljubljana izhaja iz programov akutne bolnišnične obravnave. Podatki ZZZS kažejo, da je v prvi polovici letošnjega leta UKC Ljubljana iz tega naslova beležil prihodke v višini 306 milijonov evrov, to je za desetino več kot lani in za 33 % torej za tretjino več, kot v istem obdobju leta 2019, kar pa je ključno, UKC Ljubljana je za več denarja opravil manj storitev. V letu 2019 je UKC Ljubljana opravil 177 tisoč storitev akutne bolnišnične obravnave, leta 2022 pa zgolj 169 tisoč. Tudi letošnja realizacija za zastavljenim planom zaostaja za 6,1 odstotne točke.

Povsem drugačna zgodba pa je v UKC Maribor, kjer za 4,6 % presegajo predvideni program, beležijo tudi 3,3 milijone presežka. V prvih 9-ih mesecih letošnjega leta. Zato nas v Novi Sloveniji skrbi, ker iz podatkov izhaja, da UKC Ljubljana ni uspešno opravil dogovorjenih in planiranih zdravstvenih storitev, posledično seveda pacienti čakajo in ne dobijo storitev, del izgube prihaja tudi iz tega naslova, je pa normalno, če delo ni opravljeno, tudi plačilo ne more biti izvršeno. UKC Maribor pa dokazuje, da se da letos beležijo že 3,3 milijone evrov presežka, pri čemer je prihodke povečal za, 12,4 % odhodki pa so zrasli le za 9,5 % stroške. Torej učinkovito obvladujejo, presegajo tudi zastavljen plan, kar pomeni, da pacienti pridejo na vrsto, da se dela in seveda to prispeva tudi k rezultatu, ki ga UKC Maribor izkazuje.

V Novi Sloveniji pa želimo opozoriti tudi na dvojna merila na skupni seji današnji in seveda tudi pričakujem, da se bodo aktivno vključili tudi kolegi iz Odbora za zdravstvo, da bomo prišli do določenih odgovorov in seveda tudi podprli sklepe, ki smo jih v Novi Sloveniji pripravili in jih bom kasneje tudi predstavila. Pa če malo povzamem situacijo ali delovanje. V UKC Ljubljana je septembra lani po letu in pol na položaju generalnega direktorja odstopil Jože Golobič, takratni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan mu je očital slabe poslovne rezultate, zamujene roke pri obnovi stavb in podaljševanje čakalnih dob. Še pred tem je bil takoj po nastopu aktualne Vlade zamenjan Svet zavoda UKC Ljubljana, ker naj bi imel zavod slabe finančne rezultate. Na drugi strani UKC Maribor, če ga primerjamo, posluje pozitivno in s presežkom, generalni direktor Anton Crnjac pa je po hudih političnih pritiskih moral odstopiti. Zamenjal ga je direktor Vojko Flis, ki pa je tesno povezan z Gibanjem Svoboda. Zato se v Novi Sloveniji sprašujemo ali ima aktualna Vlada dvojna merila. Kdo bo prevzel odgovornost in koga bo Vlada zamenjala sedaj, ko UKC Ljubljana beleži skoraj 30 milijonsko izgubo? Očitno je, da novo nastavljeno vodstvo in nov svet UKC Ljubljana v zadnjem letu svojega dela ne zmorejo opravljati in obvladovati poslovanje naše največje bolnišnice. Letošnja osemmesečna izguba je že sedaj višja od lanskoletne celoletne, ki je znašala 26 milijonov. Upravičeno se lahko sprašujemo ali na področju zdravstva pelje ta Vlada politiko dvojnih meril. V Novi Sloveniji smo prepričani, da je potrebno upravljanje javnih zdravstvenih zavodov izboljšati, to vsakokrat opozorimo ob vsakokratni seji, kjer poteka razprava o stanju v slovenskem zdravstvenem sistemu. UKC Maribor in številne druge bolnišnice po Sloveniji dokazujejo, da je ključna dobra organizacija in učinkovito upravljanje, zato v Novi Sloveniji smo tudi naredili korak naprej pri samem upravljanju, pa mislim, da je tudi to danes primerno, da se o tem pogovorimo, da bi se eno od bolnišnic mogoče organiziralo po načelu gospodarskih družb, ki bi poslovala neprofitno. Mislim, da podobne zadeve smo že večkrat obravnavali, tudi imamo dobre primere praks iz sosednjih držav, lahko vzamemo na avstrijskem Koroškem in da ta model daje dobre rezultate. Če nekaj deluje v Avstriji, sem prepričana in ne vidim razloga, zakaj ne bi to delovalo tudi v Sloveniji, zato smo v Novi Sloveniji pripravili štiri sklepe, o katerih bo potekala tudi razprava danes, pa verjamem, da tudi še o poročilu, ki smo ga prejeli včeraj. Pa nenazadnje mogoče tudi o zadevah, ki se tičejo odnosa UKC Ljubljana do Medicinske fakultete v Ljubljani.

Ampak naj povem naše štiri predloge sklepov. Komisija za nadzor javnih financ in Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da ju seznani z analizo vzrokov za nastalo izgubo v UKC Ljubljana. To je bil prvi sklep. Drugi sklep: Komisija za nadzor javnih financ in Odbor za zdravstvo pozivata Ministrstvo za zdravje, naj naroči celovito neodvisno revizijo poslovanja UKC Ljubljana, ki naj pregleda tudi odhodkovno stran. Tretji sklep: Komisija za nadzor javnih financ in Odbor za zdravstvo pozivata Svet UKC Ljubljana, da na podlagi revizije poslovanja pripravi sanacijski program ukrepov na prihodkovni in odhodkovni strani. Komisija za nadzor javnih financ in Odbor za zdravstvo pozivata računsko sodišče naj do vzpostavitve pozitivnega poslovanja izvaja letni nadzor nad poslovanjem UKC Ljubljana. To so štirje sklepi, ki dejansko pripomorejo k temu, da se zadeve v samem poslovanju UKC Ljubljana normalizirajo, predvsem tudi z vidika dostopnosti pacientov do storitev, ki jih UKC kot naš največji javni zdravstveni zavod v Sloveniji naj bi tudi zagotavljal.

Hvala zaenkrat.

Hvala lepa spoštovani predsednik komisije, spoštovani državni sekretar, direktor UKC, kolegice in kolegi ter tudi seveda vsi ostali vabljeni na današnji seji!

Ja, v Novi Sloveniji podrobno spremljamo razmere v slovenskem zdravstvu. Zadeve niso rožnate. Ko pa pride informacija, da je UKC Ljubljana posluje v prvi polovici leta ali pa je letos že pri delu 30 milijonov evrov izgube pa je zagotovo to alarm, ki zahteva, da se na tej točki seveda stvari pregledajo in tudi proučijo. UKC Ljubljana je ponovno na naslovnicah in res nas skrbi, kaj se dogaja v največjem javnem zdravstvenem zavodu v Sloveniji. Kot poudarjamo večkrat v Novi Sloveniji, je ključen problem slovenskega zdravstva slabo in neučinkovito upravljanje javnih zdravstvenih zavodov. Najvišji delež prihodkov UKC Ljubljana izhaja iz programov akutne bolnišnične obravnave. Podatki ZZZS kažejo, da je v prvi polovici letošnjega leta UKC Ljubljana iz tega naslova beležil prihodke v višini 306 milijonov evrov, to je za desetino več kot lani in za 33 % torej za tretjino več, kot v istem obdobju leta 2019, kar pa je ključno, UKC Ljubljana je za več denarja opravil manj storitev. V letu 2019 je UKC Ljubljana opravil 177 tisoč storitev akutne bolnišnične obravnave, leta 2022 pa zgolj 169 tisoč. Tudi letošnja realizacija za zastavljenim planom zaostaja za 6,1 odstotne točke.

Povsem drugačna zgodba pa je v UKC Maribor, kjer za 4,6 % presegajo predvideni program, beležijo tudi 3,3 milijone presežka. V prvih 9-ih mesecih letošnjega leta. Zato nas v Novi Sloveniji skrbi, ker iz podatkov izhaja, da UKC Ljubljana ni uspešno opravil dogovorjenih in planiranih zdravstvenih storitev, posledično seveda pacienti čakajo in ne dobijo storitev, del izgube prihaja tudi iz tega naslova, je pa normalno, če delo ni opravljeno, tudi plačilo ne more biti izvršeno. UKC Maribor pa dokazuje, da se da letos beležijo že 3,3 milijone evrov presežka, pri čemer je prihodke povečal za, 12,4 % odhodki pa so zrasli le za 9,5 % stroške. Torej učinkovito obvladujejo, presegajo tudi zastavljen plan, kar pomeni, da pacienti pridejo na vrsto, da se dela in seveda to prispeva tudi k rezultatu, ki ga UKC Maribor izkazuje.

V Novi Sloveniji pa želimo opozoriti tudi na dvojna merila na skupni seji današnji in seveda tudi pričakujem, da se bodo aktivno vključili tudi kolegi iz Odbora za zdravstvo, da bomo prišli do določenih odgovorov in seveda tudi podprli sklepe, ki smo jih v Novi Sloveniji pripravili in jih bom kasneje tudi predstavila. Pa če malo povzamem situacijo ali delovanje. V UKC Ljubljana je septembra lani po letu in pol na položaju generalnega direktorja odstopil Jože Golobič, takratni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan mu je očital slabe poslovne rezultate, zamujene roke pri obnovi stavb in podaljševanje čakalnih dob. Še pred tem je bil takoj po nastopu aktualne Vlade zamenjan Svet zavoda UKC Ljubljana, ker naj bi imel zavod slabe finančne rezultate. Na drugi strani UKC Maribor, če ga primerjamo, posluje pozitivno in s presežkom, generalni direktor Anton Crnjac pa je po hudih političnih pritiskih moral odstopiti. Zamenjal ga je direktor Vojko Flis, ki pa je tesno povezan z Gibanjem Svoboda. Zato se v Novi Sloveniji sprašujemo ali ima aktualna Vlada dvojna merila. Kdo bo prevzel odgovornost in koga bo Vlada zamenjala sedaj, ko UKC Ljubljana beleži skoraj 30 milijonsko izgubo? Očitno je, da novo nastavljeno vodstvo in nov svet UKC Ljubljana v zadnjem letu svojega dela ne zmorejo opravljati in obvladovati poslovanje naše največje bolnišnice. Letošnja osemmesečna izguba je že sedaj višja od lanskoletne celoletne, ki je znašala 26 milijonov. Upravičeno se lahko sprašujemo ali na področju zdravstva pelje ta Vlada politiko dvojnih meril. V Novi Sloveniji smo prepričani, da je potrebno upravljanje javnih zdravstvenih zavodov izboljšati, to vsakokrat opozorimo ob vsakokratni seji, kjer poteka razprava o stanju v slovenskem zdravstvenem sistemu. UKC Maribor in številne druge bolnišnice po Sloveniji dokazujejo, da je ključna dobra organizacija in učinkovito upravljanje, zato v Novi Sloveniji smo tudi naredili korak naprej pri samem upravljanju, pa mislim, da je tudi to danes primerno, da se o tem pogovorimo, da bi se eno od bolnišnic mogoče organiziralo po načelu gospodarskih družb, ki bi poslovala neprofitno. Mislim, da podobne zadeve smo že večkrat obravnavali, tudi imamo dobre primere praks iz sosednjih držav, lahko vzamemo na avstrijskem Koroškem in da ta model daje dobre rezultate. Če nekaj deluje v Avstriji, sem prepričana in ne vidim razloga, zakaj ne bi to delovalo tudi v Sloveniji, zato smo v Novi Sloveniji pripravili štiri sklepe, o katerih bo potekala tudi razprava danes, pa verjamem, da tudi še o poročilu, ki smo ga prejeli včeraj. Pa nenazadnje mogoče tudi o zadevah, ki se tičejo odnosa UKC Ljubljana do Medicinske fakultete v Ljubljani.

Ampak naj povem naše štiri predloge sklepov. Komisija za nadzor javnih financ in Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da ju seznani z analizo vzrokov za nastalo izgubo v UKC Ljubljana. To je bil prvi sklep. Drugi sklep: Komisija za nadzor javnih financ in Odbor za zdravstvo pozivata Ministrstvo za zdravje, naj naroči celovito neodvisno revizijo poslovanja UKC Ljubljana, ki naj pregleda tudi odhodkovno stran. Tretji sklep: Komisija za nadzor javnih financ in Odbor za zdravstvo pozivata Svet UKC Ljubljana, da na podlagi revizije poslovanja pripravi sanacijski program ukrepov na prihodkovni in odhodkovni strani. Komisija za nadzor javnih financ in Odbor za zdravstvo pozivata računsko sodišče naj do vzpostavitve pozitivnega poslovanja izvaja letni nadzor nad poslovanjem UKC Ljubljana. To so štirje sklepi, ki dejansko pripomorejo k temu, da se zadeve v samem poslovanju UKC Ljubljana normalizirajo, predvsem tudi z vidika dostopnosti pacientov do storitev, ki jih UKC kot naš največji javni zdravstveni zavod v Sloveniji naj bi tudi zagotavljal.

Hvala zaenkrat.

Najlepša hvala.

Sedaj dajem besedo državnemu sekretarju gospodu Pintarju.

Izvolite.

Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, cenjeni gostje!

Najprej bi rad povedal, da se mi zdi nekoliko nesprejemljivo, da kot gradivo za razpravo v Državnem zboru dobivamo izsledke časopisnih člankov…

Kaj je primerno, se opravičujem, vas bom prekinil, kaj je primerno za sklic seje odloča predsedujoči. Tako, da prosim.

Govorimo o podlagah, ki so, o podlagah, ki so osnova za razpravo na tem organu in sem jih kot državni sekretar dolžan tudi komentirati. To od mene verjetno pričakujete.

Torej, to ni edino gradivo, ki so ga mediji pripravili, tudi včeraj smo imeli priliko v medijih prebrati, da so naknadno ugotovili na podlagi obračuna Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da je v resnici poslovanje Kliničnega centra v Ljubljani ob upoštevanju obračuna za prvo polletje izkazalo presežek prihodkov nad odhodki. Kaj želim s tem povedati? S tem želim povedati zgolj to, da je, kadarkoli obravnavamo problematiko poslovanja nekega zdravstvenega zavoda ali katerekoli organizacije, nujno izhajati iz dokumentov, ki jih pripravimo, še najraje iz dokumentov, ki so tudi revidirani in ki, ker imamo dejansko potrditev, da so verodostojen odraz poslovanja neke organizacije.

Zdaj, če se omejimo na podatke, ki jih je doslej izkazoval Univerzitetni klinični center Ljubljana, lahko ugotavljam naslednje. UKC Ljubljana ni najbolj problematičen izvajalec oziroma javni zdravstveni zavod v Republiki Sloveniji, kajti imamo zdravstvene zavode, ki poslujejo slabše. Največje težave ima Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, sledi Splošna bolnišnica Trbovlje, potem bolnišnica Topolšica, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec. Torej, na 5. mestu od spodaj navzgor smo po sedanjih podatkih lahko beležili poslovanje Kliničnega centra Ljubljana. Klinični center Ljubljana je ob izteku tretjega kvartala izkazal 32,2 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki. Ta rezultat je v primerjavi s predhodnim letom za slabih 7 milijonov boljši, kot je bil izkazan v tretjem kvartalu predhodnega leta. Res je, da je potem ob zaključku poslovnega leta Klinični center dosegel rezultat minus 26 milijonov evrov. Najverjetneje so posledica tega poračuni, končni obračun storitev, ki jih opravi Zavod za zdravstveno zavarovanje, morda tudi vplivi zadnjega tromesečja. Kajti, rezultat per 30. 9. vključuje tudi dva meseca v katerih je zdravstvena dejavnost običajno v javnih zdravstvenih zavodih sploh beleži slabše rezultate. Gre za mesec julij in mesec avgust, ko smo soočeni z letnimi dopusti in je produktivnost dela pričakovano slabša, kot v ostalih mesecih. Kakšen bo poslovni rezultat ob zaključku poslovnega leta bomo videli ob zaključnem računu in takrat bomo lahko tudi sodili ali dosegamo zastavljene cilje. Dejstvo pa je, da je doseganje zastavljenih ciljev pod različnimi upravami in v različnih preteklih letih v UKC Ljubljana vedno izkazalo negativen poslovni izid. Torej, v vseh letih, v recimo, od zadnjih od 19. dalje, ko je mogoče zadnje primerljivo leto, zadnje normalno leto, smo v vseh letih beležili negativen poslovni izid. Jaz ne najdem slabih besed za poslovanje Kliničnega centra Maribor na splošno, nasprotno, mislim, da UKC Maribor dosega zastavljene planske cilje in lahko zgolj pohvalimo poslovanje te organizacije in nimam namena, da bi slabo govoril o delovanju UKC Maribor. Kadar govorimo o UKC Ljubljana, ki iz leta v leto izkazuje negativen rezultat, je najverjetneje čas, da poleg normalne analize poslovanja, ki jo opravimo vsako leto, poleg revizije poslovnih rezultatov, ki trenutno poteka za poslovno leto 2022 in jo izvaja revizijska družba Deloitte, to naredimo tudi za leto, v katerem smo ob zaključku poslovnega leta, ko se nedvoumno ugotovijo, kakšni so poslovni izidi, in ko bo tudi za to leto izvršena zunanja revizija poslovanja, ki bo potrdila ali ovrgla ustreznost izkazanega poslovnega izida. Namreč eden od predlogov, ki je podan na tej seji je tudi, naj ministrstvo naroči celovito neodvisno revizijo poslovanja. Takšna revizija je predvidena po samem zakonu in se bo izvršila. Javno naročilo za izvedbo te revizije je že bilo izvedeno in tudi v naslednjem letu bo to revizijo opravila družba Deloitte. Jaz mislim, da bo o delu, delu in poslovanju kliničnega centra več povedal direktor, ki ste ga povabili na to sejo. Naloga ministrstva je, da tekoče spremlja rezultate poslovanja javnih zdravstvenih zavodov in to ažurno počnemo za vse javne zdravstvene zavode. Mislim tudi, da se nam v zdravstvu dogaja en fenomen, s katerim se bo potrebno zelo resno soočiti. Dejstvo je, da je epidemija COVID-19 in vse, kar se je z njo dogajalo, na nek način spremenila delovanje javnih zdravstvenih zavodov. Zdi se, da se je vlak nekoliko ustavil in da bo potrebno zelo veliko energije, da ga bomo spet pripeljali do hitrosti, s katero je včasih vozil.

Rad bi se opredelil tudi do predloga, da bi, da bi eno od bolnišnic vodili po načelu gospodarskih družb. Kot veste, je, Zakon o zdravstveni dejavnosti izrecno govori, da je bolnišnica lahko organizirana izključno kot zavod. Za kakršnokoli drugačno rešitev je pač potrebna novela zakona in o tem bo pač moral odločati Državni zbor, ampak v vsakem primeru mislim, da smo postavljeni pred dilemo, ki se morda ne dotika samo enega eksperimentalnega primera. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji javne zdravstvene zavode, ki so organizirani tako kot so bili leta 1991 postavljeni. Vsaj za zdravstvo lahko trdim, da takšna oblika ni najbolj primerna za izvajanje zdravstvene dejavnosti. Zdravstvo ni proračunsko financirano, v zdravstvu imamo veliko več kriterijev, ki lahko vplivajo na poslovni rezultat. Res je mogoče bolj podobno delovanju gospodarskih družb kot pa morda v neki šoli, ki ima pokrite vse stroške in na koncu, če korektno deluje, lahko izkaže pozitivno ničlo. Tukaj imamo opravka s produktivnostjo, imamo opravka s cenami. In velikokrat orodja, ki so danes v uporabi v javnih zavodih, niso dovolj dobro uporabljiva pri reguliranju in vodenju storitvene dejavnosti kot je zdravstvo. Potreben bo razmislek o tem, kako organizirati to dejavnost v prihodnje. In to je eden od ključnih izzivov, ki jih mora prinesti tudi zdravstvena reforma. Toliko za zdaj.

V kolikor boste imeli v nadaljevanju vprašanja, bom svojo razpravo dopolnil.

Hvala lepa.

Govorimo o podlagah, ki so, o podlagah, ki so osnova za razpravo na tem organu in sem jih kot državni sekretar dolžan tudi komentirati. To od mene verjetno pričakujete.

Torej, to ni edino gradivo, ki so ga mediji pripravili, tudi včeraj smo imeli priliko v medijih prebrati, da so naknadno ugotovili na podlagi obračuna Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da je v resnici poslovanje Kliničnega centra v Ljubljani ob upoštevanju obračuna za prvo polletje izkazalo presežek prihodkov nad odhodki. Kaj želim s tem povedati? S tem želim povedati zgolj to, da je, kadarkoli obravnavamo problematiko poslovanja nekega zdravstvenega zavoda ali katerekoli organizacije, nujno izhajati iz dokumentov, ki jih pripravimo, še najraje iz dokumentov, ki so tudi revidirani in ki, ker imamo dejansko potrditev, da so verodostojen odraz poslovanja neke organizacije.

Zdaj, če se omejimo na podatke, ki jih je doslej izkazoval Univerzitetni klinični center Ljubljana, lahko ugotavljam naslednje. UKC Ljubljana ni najbolj problematičen izvajalec oziroma javni zdravstveni zavod v Republiki Sloveniji, kajti imamo zdravstvene zavode, ki poslujejo slabše. Največje težave ima Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, sledi Splošna bolnišnica Trbovlje, potem bolnišnica Topolšica, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec. Torej, na 5. mestu od spodaj navzgor smo po sedanjih podatkih lahko beležili poslovanje Kliničnega centra Ljubljana. Klinični center Ljubljana je ob izteku tretjega kvartala izkazal 32,2 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki. Ta rezultat je v primerjavi s predhodnim letom za slabih 7 milijonov boljši, kot je bil izkazan v tretjem kvartalu predhodnega leta. Res je, da je potem ob zaključku poslovnega leta Klinični center dosegel rezultat minus 26 milijonov evrov. Najverjetneje so posledica tega poračuni, končni obračun storitev, ki jih opravi Zavod za zdravstveno zavarovanje, morda tudi vplivi zadnjega tromesečja. Kajti, rezultat per 30. 9. vključuje tudi dva meseca v katerih je zdravstvena dejavnost običajno v javnih zdravstvenih zavodih sploh beleži slabše rezultate. Gre za mesec julij in mesec avgust, ko smo soočeni z letnimi dopusti in je produktivnost dela pričakovano slabša, kot v ostalih mesecih. Kakšen bo poslovni rezultat ob zaključku poslovnega leta bomo videli ob zaključnem računu in takrat bomo lahko tudi sodili ali dosegamo zastavljene cilje. Dejstvo pa je, da je doseganje zastavljenih ciljev pod različnimi upravami in v različnih preteklih letih v UKC Ljubljana vedno izkazalo negativen poslovni izid. Torej, v vseh letih, v recimo, od zadnjih od 19. dalje, ko je mogoče zadnje primerljivo leto, zadnje normalno leto, smo v vseh letih beležili negativen poslovni izid. Jaz ne najdem slabih besed za poslovanje Kliničnega centra Maribor na splošno, nasprotno, mislim, da UKC Maribor dosega zastavljene planske cilje in lahko zgolj pohvalimo poslovanje te organizacije in nimam namena, da bi slabo govoril o delovanju UKC Maribor. Kadar govorimo o UKC Ljubljana, ki iz leta v leto izkazuje negativen rezultat, je najverjetneje čas, da poleg normalne analize poslovanja, ki jo opravimo vsako leto, poleg revizije poslovnih rezultatov, ki trenutno poteka za poslovno leto 2022 in jo izvaja revizijska družba Deloitte, to naredimo tudi za leto, v katerem smo ob zaključku poslovnega leta, ko se nedvoumno ugotovijo, kakšni so poslovni izidi, in ko bo tudi za to leto izvršena zunanja revizija poslovanja, ki bo potrdila ali ovrgla ustreznost izkazanega poslovnega izida. Namreč eden od predlogov, ki je podan na tej seji je tudi, naj ministrstvo naroči celovito neodvisno revizijo poslovanja. Takšna revizija je predvidena po samem zakonu in se bo izvršila. Javno naročilo za izvedbo te revizije je že bilo izvedeno in tudi v naslednjem letu bo to revizijo opravila družba Deloitte. Jaz mislim, da bo o delu, delu in poslovanju kliničnega centra več povedal direktor, ki ste ga povabili na to sejo. Naloga ministrstva je, da tekoče spremlja rezultate poslovanja javnih zdravstvenih zavodov in to ažurno počnemo za vse javne zdravstvene zavode. Mislim tudi, da se nam v zdravstvu dogaja en fenomen, s katerim se bo potrebno zelo resno soočiti. Dejstvo je, da je epidemija COVID-19 in vse, kar se je z njo dogajalo, na nek način spremenila delovanje javnih zdravstvenih zavodov. Zdi se, da se je vlak nekoliko ustavil in da bo potrebno zelo veliko energije, da ga bomo spet pripeljali do hitrosti, s katero je včasih vozil.

Rad bi se opredelil tudi do predloga, da bi, da bi eno od bolnišnic vodili po načelu gospodarskih družb. Kot veste, je, Zakon o zdravstveni dejavnosti izrecno govori, da je bolnišnica lahko organizirana izključno kot zavod. Za kakršnokoli drugačno rešitev je pač potrebna novela zakona in o tem bo pač moral odločati Državni zbor, ampak v vsakem primeru mislim, da smo postavljeni pred dilemo, ki se morda ne dotika samo enega eksperimentalnega primera. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji javne zdravstvene zavode, ki so organizirani tako kot so bili leta 1991 postavljeni. Vsaj za zdravstvo lahko trdim, da takšna oblika ni najbolj primerna za izvajanje zdravstvene dejavnosti. Zdravstvo ni proračunsko financirano, v zdravstvu imamo veliko več kriterijev, ki lahko vplivajo na poslovni rezultat. Res je mogoče bolj podobno delovanju gospodarskih družb kot pa morda v neki šoli, ki ima pokrite vse stroške in na koncu, če korektno deluje, lahko izkaže pozitivno ničlo. Tukaj imamo opravka s produktivnostjo, imamo opravka s cenami. In velikokrat orodja, ki so danes v uporabi v javnih zavodih, niso dovolj dobro uporabljiva pri reguliranju in vodenju storitvene dejavnosti kot je zdravstvo. Potreben bo razmislek o tem, kako organizirati to dejavnost v prihodnje. In to je eden od ključnih izzivov, ki jih mora prinesti tudi zdravstvena reforma. Toliko za zdaj.

V kolikor boste imeli v nadaljevanju vprašanja, bom svojo razpravo dopolnil.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sedaj pa dajem besedo direktorju, generalnemu direktorju UKC Ljubljana, gospodu Jugu.

Izvolite.