6. nujna seja

Odbor za pravosodje

15. 2. 2019

Transkript seje

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 6. nujno sejo Odbora za pravosodje, ki jo vodim kot podpredsednik odbora, po pooblastilu predsednika odbora, Jerneja Vrtovca.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora po 63/1. členu poslovnika Državnega zbora predsednik odbora, Jernej Vrtovec, ki ga nadomešča s pooblastilom gospa Iva Dimic, gospa Maša Kociper, ki jo z pooblastilom nadomešča gospod Vojko Starović.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA TEMATIKE UKREPI ZA KAKOVOSTNO IN ODGOVORNO DELO TER IZBOLJŠANJE POLOŽAJA SODNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE.

Zahteva Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke z dne 30. januar 2019 je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Na e-klopi je objavljeno še gradivo dr. Mateja Avblja z dne 7. februar 2019 in gradivo dr. Verice Trstenjak z dne 11. februar 2019.

Na klop boste prejeli dodatno gradivo s strani Sodnega sveta tekom te seje.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni predlagatelj zahteve, Poslanska skupina SDS, ministrica za pravosodje gospa Andreja Katič, predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič, pozdravljeni, predsednica Sodnega sveta dr. Barbara Nerat, dr. Verica Trstenjak se je opravičila in žal se je tudi dr. Matej Avbelj opravičil.

Za uvodno predstavitev zahteve za sklic današnje seje dajem besedo predstavniku predlagatelja, želite besedo gospa Anja Bah Žibert?

Prosim.

Hvala lepa. Lep pozdrav vsi prisotni, poslanke in pa vabljeni. Hvala za odziv.

Mogoče uvodoma prav no malo za razbremenitev. Na mizi vidite tudi na tem odboru jabolka. Zdaj jaz sem se sama osebno odločila, glede na to izkušnjo, ki jo je uvedel v tem Državnem zboru kolega Franc Breznik in je na Odboru za kmetijstvo, so začeli uvajati t.i. slovenska jabolka. Gre za to, da promoviramo ne samo slovensko, ampak tudi zdravo in jaz sem se odločila, ker je bil takrat odziv poslancev zelo pozitiven, z željo, da se to razširi tudi na druge odbore, verjetno samo od sebe to ne bo prišlo in jaz sem se danes odločila, da to storim sama.

Zato izvolite, slovenska jabolka, naj vam ne bo nerodno, to je zdravo, je dobro in prav nič nekulturno. Tako da dober tek hkrati. /Oglašanje iz dvorane/ Prav, pa s sabo.

Kar se tiče pa vsebine pa takole. Zdaj vsi dobro vemo, da je Sodni svet ustavna kategorija. Tukaj ne gre zdaj samo za nek neodvisen organ v tej državi, ampak gre celo za sodno kategorijo. Zdaj, kar se tiče v sami ustavi je to opredeljeno v 131. členu, zdaj sicer, če bi mene vprašali, je tam en pomemben manko in sicer tam samo govori o tem, kako je sestavljen Sodni svet. Na primer ne piše pa to, da posamezne stvari se urejajo z zakonom in zato morda tudi vse skupaj tako dolgo. Ne nazadnje smo leta 2017 dobili tudi Zakon o Sodnem svetu, ki nekako neke stvari opredeljuje, ureja, pa vendar seveda določa tudi posamezne naloge. Nekatere stvari so se hkrati tudi z drugimi zakoni kar razširile, pristojnosti Sodnega sveta. Se nam zdi iz vsega tega, kar sledi nujno, da o taki zadevi tudi razpravljamo. Bom pa povedala zakaj.

Zdaj seveda je mogoče k temu najbolj pritegnil zadnji odstop članice Sodnega sveta. Poglejte, če bi šlo tukaj za neke osebne odločitve, je pač to osebna stvar. Je pa tukaj bilo kar nekaj osebnih, nekaj vsebinskih zapisov, mnenj, ki pa nekako kažejo na to, da pa je taka razprava vendarle nujna. Morda tudi gledano iz samega zakona ali pa organizacije in pa od tega, kakšne pristojnosti na eni strani Sodni svet ima in na drugi strani, kako ta deluje. Namreč moramo vedeti, da so člani, predstavniki Sodnega sveta ne profesionalci, to delajo ob svojem, jaz rečem, zelo zahtevnem urniku. Eni na področju sodstva, drugi so – drugih pet je pravnih strokovnjakov zunaj pač tega sistema. Pa vendar gre za zelo pomembne materije, ki jih obravnavajo, časovno, če pa gledamo vse skupaj, pa kaže na to, da bo lahko oziroma prihaja verjetno tudi do problematike same kakovosti opravljenega dela. Tudi iz te časovne dimenzije.

Še enkrat. Naš namen danes ni, da govorimo o posameznikih ali o tem, da posamezniki v Sodnem svetu ne delajo dobro. To bi bilo z naše strani nestrokovno in povsem neka pavšalna ocena. Govorimo pa o tem, da glede na obveznosti, ki jih ta Sodni svet ima, da se posameznim nalogam gotovo ne more več posvečati dovolj časa, ker je drugih veliko.

Zdaj, o samem Sodnem svetu na tem odboru nismo toliko razpravljali. Veliko pa imamo z njim opravka na Mandatno-volilni komisiji. Tam se večkrat srečujemo. Kajti nenazadnje je tista glavnina pristojnosti Sodnega sveta v bistvu najvišji kadrovnik v sodnem sistemu, če tako rečemo. Ima številne obveznosti in tukaj so že nekatera vprašanja, dileme, ki niso tako enostavne.

Zdaj, pri odstopu, smo lahko brali, doktor Trstenjak, da je problem to, da seveda gradiva relativno časovno pozno dobivajo. Zdaj, jaz ne vem, kako ste si kaj pogledali ta vabila – jaz sem si, jaz sem si pogledala tudi zapisnike Sodnega sveta kar za lepo obdobje nazaj. Moram reči, da po tem odstopu nekako se je res pojavljalo, da so seje približno trikrat na mesec, ampak prej nazaj se je pa videlo, da so res seje dvakrat mesečno. Zdaj, dnevni red, spoštovani, je pa za nekajurno sejo. Včasih tudi sedem ur, da ne bomo rekli. Zelo obsežen tudi po – če štejemo še a, b, c, č in vse točke – tam okrog 25 točk. Zdaj pa, glede na vsebinsko zelo zahtevne materije imam pač – vas sprašujem, kako je mogoče tako obsežen dnevni red res obdelati kar se da res strokovno. Kar se da tudi polemično. V bistvu v sami razpravi med člani Sodnega sveta.

Ne nazadnje mene pač zmoti tudi pri tem, da pač ko gre za kadrovske odločitve, Sodni svet odloča pač v celotni sestavi. Vemo, kdaj je sklepčen. Pa vendar se dogaja, da se pač posamezne zelo pomembne kadrovske odločitve sprejemajo takrat, ko ni prisotne ne predsednice ne podpredsednika. In je pač – malo dvoma v tem, ali je takšno zadevo potem smiselno takrat obravnavati ali jo morda prestaviti ali ugotoviti takrat, ko je le eden od tistih vrhov Sodnega sveta prisoten.

Zdaj, kot drugo. Od Sodnega sveta seveda se ne pričakuje, da je samo kadrovnik. Nenazadnje mu to tudi zakon določa v 2. členu. Ampak da se ukvarja tudi z zagotavljanjem kakovosti dela sodnikov, javnega ugleda sodstva, potem tudi, da varuje integriteto, sodno vejo oblasti in tako naprej. Zdaj – tega je kar veliko. In če pogledamo odzive Sodnega sveta, lahko včasih ugotovimo, da na neke zelo pomembne stvari, ki se v državi dogajajo, njihovega odziva ni. Kar se tiče v odnosu do sodne veje oblasti. Tudi, na primer, da bi Sodni svet pripravil kakšno analizo glede delovanja Republike Slovenije oziroma kaj se dogaja v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice. Na primer, ni nekih analiz, ni nekih mnenj, ni nekih predlogov, kaj bi se dalo izboljšati, kje so stvari morda še potrebne spremembe, in nenazadnje, se mi zdi zelo pomembno, da se sploh pogovorimo, ali zakonska podlaga, ki trenutno je, res daje vse tisto, kar potrebuje Sodni svet za učinkovito delo, za uspešno delo, in ali morda tudi tam ni še vse tako urejeno, kot bi bilo treba. jaz bom povedala kje imam tudi sama osebno pomisleke, na primer na pritožbo Sodnega sveta, če sprejeme neko odločitev, je pristojni organ za to potem Vrhovno sodišče.

Glejte, znotraj Sodnega sveta so pa vrhovni sodniki. Jaz upam, da tudi razumete, ne glede na to, če boste zdaj rekli: Ja, pa saj njih ni v večini. Res je, da jih ni v večini, vendar pa so prisotni. In zdaj neko odločitev potem v bistvu, ki jo sprejmejo tukaj na tem organu potem njihovi kolegi, kolegice potem odločajo o tem, ali je je bila pravilna ali ne.

Se pravi, nekatere druge države imajo to rešeno tudi na ta način, da je takoj v bistvu pritožbeni organ kar Ustavno sodišče. To ravno zato, da se izognejo kakršnihkoli konfliktov ali pa občutka zaradi same neodvisnosti te veje oblasti oziroma da ne gre za kakršenkoli konflikt interesov.

Zdaj naprej, gradiva, kot sem rekla, so zelo obsežna. Včasih jih imate več tisoče strani. Dobite obvestila teden dni prej. Včasih je bila tudi težava sama informatika, ampak danes verjetno temu ni več tako. tudi glede na to, da tudi na pravosodju ni več težav na tem področju, tako da verjamem, da je tudi Sodni svet, ponovno, ko je naredil neko, se preselil v nove prostore in začel delovati, da ima tudi te zadeve urejene.

Ampak pustimo to, to boste vi povedali.

Jaz govorim samo o nekih dvomih, ki morda pa kažejo na to, da morda nekatere odločitve, ali pa z nekaterimi materijam ne morete posvečati tako, kot bi ga morali glede na to, kaj zakon določa in kašne pristojnosti imate in kot rečeno ste ustavna kategorija. Malo, ki imamo ustavno kategorijo pa pravzaprav ni profesionalne funkcije v tem smislu.

In kot drugo. Največ dileme je pa vedno povzročalo tako imenovano kadrovanje, to je na primer imenovanje, ali pa napredovanje v same sodniške funkcije.

Vi veste, da sodni svet daje tudi mnenja ko gre za ne vem, Evropsko sodišče in tako naprej.

Tukaj se pa kar pojavlja večji dvom, namreč opozarja se, da kandidatom ni na voljo več kot 20 minut za razgovor. Tukaj ne gre za to, da je to omenila samo dr. Trstenjak v svojem odstopu, to vi dobro veste, ker so nekatere stvari tudi zapisane in danes tudi potekajo nekatere sodbe, kakorkoli že, pritožbe na ta račun.

Pa ne bi, ker se ne bomo opredeljevali o posameznih pritožbah, ker to nima smisla, ampak govorimo o sistemu samem. Zdaj pač, nekdo, da kandidira za tako pomembno funkcijo na primer, ima na voljo 20 minut, od tega ga od vseh prisotnih članov Sodnega sveta na primer vpraša - o vsebinskih vprašanjih mu namenijo dve vprašanji. Dve vprašanji - to je zelo nenavadno, ker kot rečeno ne gre samo za odločitev ali bo nekdo sodnik, ampak gre na primer za odločitev za to, ali bo nekdo sodnik na evropskem sodišču. In zagotovo taka zadeva terja vsaj nek časovni okvir, kjer dejansko vidiš kaj je večji, še večji problem: merila, rangiranje.

Zdaj, Sodni svet ni politični organ, je strokovni organ in če gledamo, da morajo stvari delovati na način strokovnosti, potem morajo biti ta merila tudi nekako logično tudi vse skupaj rangirano.

In meni je res nenavadno, da ko se prijavi na primer 22 kandidatov mi na primer v Državnem zboru izvemo kdo je predlagan, ampak nikoli ni moč dobiti, kako so šli te kandidati po vrsti. Se pravi, izvoljen je bil, sploh ni pomembno, Franc Novak. Ne vem, od njegovih točkovniki glede na podlagi kriterijev in meril - jaz vem, da kriteriji in merila obstajajo, samo niso rangirana – je dobil, ne vem, pri tej zadevi toliko točk, pri tej zadevi toliko točk, pri tej zadevi toliko točk in potem se natančno vidi, aha, jaz sem izstopal tukaj, nekdo drug je bil boljši tukaj, ampak tudi zaradi same pritožbe posameznika je gotovo logično, da ima neko podlago, da vidi, kje je nekdo boljši od drugega. Kaj se prav tako pojavlja? V teh kriterijih, ki jih določate, se včasih pojavijo noter, bom rekla, neka merila, ki niso zakonsko opredeljena. Se pravi, pač zakon točno določa, kaj je tisto nujno, kar mora kandidat izpolniti, govori se pa o nekih merilih, ki na primer sploh ne sodijo med merila. In kako potem se tisto rangira, zakaj je tisto pomembno bolj kot nekaj drugega. Ne vem, potem imamo na primer neke obveznosti, kot je znanje tujega jezika. Kandidata se vpraša, ali znate tuj jezik. Glejte, to niso merila. Za to danes vemo, da se poda nek jasen, ne vem, ali naredi preizkus ali pa nekdo prinese uraden papir o znanju posameznega jezika, ker nekatere stvari, ko govorimo o mednarodnih sodiščih, so pa nujne, so pa nujne. In to, to so vse take dileme, ki zagotovo pač menim, da so potrebne nekih razprav. Zdaj, kar se tiče finančnega dela, je Sodni svet z novim proračunom dobil nekaj več sredstev, kar je pozitivno. In še nekaj, jaz sem prebrala vašo izjavo za javnost po tistem odstopu od dr. Trstenjakove. Jaz moram reči, da je bila ta zelo podobna to, kar mi poslušamo na Mandatno-volilni komisiji. Mi imamo merila, imamo to, imamo ono, ampak zopet ni nič konkretnega. Da bi predložili, kako rangirate, kako so ta merila točkovana, tega enostavno ni. In veste, dvom potem zato obstaja. Dvom, če ni jasni meril oziroma če ni jasnega rangiranja, kako posameznik nastopi oziroma kako je zagovarjal svojo kandidaturo, je vedno potem nek dvom. Če so takšne stvari jasne, potem seveda je dvom vedno manjši, pa tudi potem verjetno težav pri raznih, če pride do pritožb, ne more biti oziroma so dosti lažje rešljive.

Kot naslednje, velikokrat se, kot sem povedala, v Sloveniji pojavi kakšna zadeva okrog sodišč. Spomnite se, da še do danes ni jasno, kaj se je dogajalo s tistim zapisom na Vrhovnem sodišču, da se pač, da ne bomo upoštevali tistih sodb Evropskega sodišča v tem smislu, s katerimi se ne strinjamo. To smo, o tem smo mi razpravljali, ampak glejte, Sodni svet na primer tudi skrbi za ugled sodišč. In ne vem, ali je to Sodni svet obravnaval tako stvar, da bi javno, da bi imel potem tiskovno konferenco in se… Tega lahko, da ste imeli, ampak pač v javnosti to ni enostavno bilo prepoznavno, da ste pač pokazali neko skrb. Verjamem, da ste lahko to pač obravnavali, ampak obravnava je eno, nekaj pa je, ali pač želite, da se stvari reši, ali ste tudi vi zahtevali, da se pač neke stvari pojasnijo, ker namreč javnost še danes ne ve, kdo je odgovoren za to. Si predstavljate? Ni odgovornosti. Bila je obljubljena, še danes se Vrhovno sodišče skriva za tem, pa to ne more biti heker. Vsi vemo, da to ni naredil heker, se pravi ima ta izjava ime in priimek, ampak mi danes tega ne vemo. Imela je pa zelo pomembne razsežnosti negativne. To, to so stvari, ki niso v prid sodstvu. In tudi, če na drugi strani si ploskamo ali pa ploskate, ko gre za oceno, kakšno je novo stanje na področju sodišč, ali se izboljšuje stanje, glejte, take stvari zagotovo naredijo, ko naredimo neki korak naprej, naredimo s takimi potezami 2 koraka nazaj. In kot rečeno, jaz sem že večkrat rekla, sodstvo si bo pač zaupanje moralo graditi samo. To ne more narediti ne piar, ampak… / nerazumljivo/ bojo zaupali takrat, ko bojo začutili, da je sodstvo tega zaupanja vredno. Jaz bi lahko kar še veliko govorila o teh zadevah, pa potem nekoliko več v razpravi. Jaz vem, da ste imeli tudi včeraj sejo, da ste obravnavali tudi to našo točko dnevnega reda, zato boste iz tega verjetno več povedali danes. Jaz - zapisnika še ni bilo, videla pa sem dnevni red.

Kot drugo pa vem, da ste pozvali, da bi se nekaj dobili marca s pravosodno ministrico in pa vrhovnim sodiščem. Zdaj, kaj naj bi bila tema pogovora ne vem, če pa bo seveda tudi kaj v zvezi s tem za izboljšanje dela samega, ne govorim še enkrat, ne govorim o personalni sestavi sveta, da ne bo pomote - sodnega. Ne govorimo o tem, zdaj pač kakšna je bila posamezna odločitev. govorim samo o tem, ali imamo zakonsko podlago res takšno kot mora biti, kje so manki, ker so.

Zdaj veste, takšen odstop zagotovo ni bil zato, ker bi želel, zdaj tudi jasno je bilo povedano, da tukaj ni šlo za noben negativen odnos do sodelavcev in s tistimi, ki ste sodelovali, ampak res za organizacijske in težave pri samem odločanju.

In jaz si res ne predstavljam, da v enem dnevu lahko nekdo opravi 22 tako obsežnih točk in da se jim res strokovno posveti. Ne individualno! Ne govorim individualno, ampak potem razpravi.

Zdaj, eni bodo rekli: Saj vi parlamentarci predolgo govorite, pa razpravljate, pa vendar mi po par ur rabimo za eno točko dnevnega reda. Pa ne, da bi kaj bili predolgi, ampak dejansko, če vsak nekdo pove, če gre za izmenjavo mnenj so take stvari zagotovo obsežne in vi imate obsežni dnevni red, zelo pomembne točke dnevnega reda in morda tudi iz tega vidika, da vidimo kaj se da narediti in dva konkretna sklepa sta predlagana, noben ni zavezujoč, so pozivi in jaz mislim, da so te pozivi, če ste jih prebrali, povsem dobronamerni in da verjamem, da lahko pripomorejo tudi k temu, da Sodni svet nekako pridobi, ne pa izgublja, ampak zgolj, da pridobi in da tudi javnost dobi občutek, da gre res za neodvisen organ, da ne gre za politični organ, da gre za strokovni organ in da svoje delo zelo, zelo strokovno in kakovostno opravljajo in da ni nekih časovnih omejitev.

Hvala.

Gospa Bah Žibert, hvala lepa za vašo uvodno predstavitev zahteve za sklic današnje seje.

Sedaj pa želi besedo predsednica Sodnega sveta, dr. Barbara Nerat.

Izvolite.

Barbara Nerat

Najlepša hvala.

Vsem skupaj lep pozdrav!

Hvala, da ste se odzvali. Najprej da preidem in medias res, bi samo predstavila svojo skupino, tako da bost vedeli potem na koga se obrniti, če bodo kakšna vprašanja.

Na moji desni sedi okrožna sodnica Maja Rozman, to je generalna sekretarka Sodnega sveta, na moji levi, mag. Emil Zakonjšek, odvetnik, član Sodnega sveta in potem zraven njega okrajna sodnica Martina Colnar, tudi članica Sodnega sveta.

Ja, res je, mi smo imeli včeraj sejo, kot je povedala gospa poslanka. Zelo, zelo je bila široka. Nismo je izvedli v celoti in veliko točk je bilo preloženih, to je realnost, s tem da smo začeli ob dveh, zaključili smo nekaj čez deseto uro zvečer in nismo imeli nobene uradne pavze. Toliko, kolikor je bilo za biološke potrebe in ko so se v bistvu naši gostje menjavali, med drugim sta bila tudi ministrica in predsednik Vrhovnega sodišča pa kandidati seveda za razgovore, toliko, da smo se recimo dvakrat osvežili in to je bilo vse.

Tako, da tukaj na tem mesu bi povedala v bistvu, da smo absolutno počaščeni in se zahvaljujemo predlogu SDS, da smo lahko danes prišli in da se nekako skupaj za širšim omizjem nekako pogovorimo o vseh teh temah. Mi smo res en majhen državni organ. Mislim, da res nismo nepomembni, nimamo svoje PR službe in smo zelo, zelo veseli, da lahko potem pridemo v tako okolje in potem povemo kje nas čevelj žuli oziroma malo potožimo in mogoče poslušamo tudi kakšne predloge in vsakega bomo potem tudi veseli.

Tako, mi smo kljub pozni uri, glede na to, da so ostali člani vbili seznanjeni, da danes prihaja ta naša skupina sem, smo sprejeli eno uradno stališče, mi smo vam ga dali, jaz sem ga podpisala. Dobili ste ag okrog, jaz bi ga vseeno rada predstavila toliko, da je to potem lahko iztočnica naprej.

Sprejeli smo ga, danes bo pa prišel, potem tudi še po uradni pošti, tekom dneva dobite pa potem, ne?

Tako, zdaj na temo ukrepi za kakovostno in odgovorno delo in izboljšanje položaja Sodnega sveta v zvezi z odstopno izjavo članice profesor dr. Verice Trstenjak. V zvezi z nujno sejo Odbora za pravosodje smo sinoči sprejeli naslednje stališče: Sodni svet absolutno podpira predlog Slovenske demokratske stranke, da Odbor za pravosodje Državnega zbora Republike Slovenije obravnava problematiko dela Sodnega sveta in da se sprejmejo ukrepi za izboljšanje organizacije in pogojev njegovega dela.

Sodni svet posebej opozarja, da je te okoliščine v svoji odstopni izjavi ki se navaja kot podlaga za sklic današnjega odbora izpostavila profesor dr. Trstenjak, ko je navedla: »Ta predlog ne pomeni kritike dela strokovnih služb, niti dela dosedanjih članov sodnega sveta, ki so, ko so seje, pozno zvečer opravljali svoje delo, ampak želi prispevati k drugačni organizaciji in pogojem za delo Sodnega sveta.«

To je tudi danes naša izhodiščna točka.

Sodni svet je že na 8. seji 13. 12. 2018 v zvezi z mnenji, ki so se pojavil ob odstopu profesor dr. Verice Trstenjak, pojasnil posamezna dejstva na katera je profesorica opozarjala v odstopni izjavi in se v določenem delu razlikuje od kasnejših medijskih razlag te izjave.

V zvezi s kandidaturo in izbiro sodnic in sodnikov je bilo posebej izpostavljeno, da ta ne temelji zgolj na razgovoru, ki ga s kandidati na seji opravimo člani Sodnega sveta. Pri izbirnem postopku upoštevamo merila in kriterije, vse je javno objavljeno na spletni strani Sodnega sveta, ta so bila sprejeta leta 2015 in 2017, upoštevaje priporočila Greca iz leta 2012 in kriteriji izbire so točno določeni.

Upošteva se strokovno znanje, delovne sposobnosti, osebne lastnosti, socialne veščine in sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta. V postopku kandidature se najprej izbere obsežno gradivo o kandidatkah in kandidatih in sicer o uspehih šolanja in kasnejšega izobraževanja o njihovem dotedanjem delu. Pridobijo se mnenja o dosedanji delovni uspešnosti, kandidatke in kandidati pa morajo izpolniti obsežen neke vrste samo-vprašalnik. V bistvu so vprašanja postavljena in oni potem sebe ocenjujejo.

Predložijo tudi vzorec svojega dela. Pred razgovorom na Sodnem svet razgovor s kandidatko ali kandidatom opravi tudi predsednik sodišča skupaj z vodjo oddelka na katerega posamezni kandidat kandidira. Tukaj bi mogoče še pojasnila, da preden vsak predsednik izdela poglobljeno pisno oceno za vsakega kandidata oziroma kandidatko, se jih veliko odloča, da celo snemajo te razgovore in potem dobimo mi tudi zvočne prepise iz takratnih razgovorov, ki so jih imeli, se pravi s sodniki takrat na prvi stopnji oziroma drugi, pač kamor kandidirajo.

To obsežno gradivo preučijo člani Sodnega sveta in je potem podlaga za razgovor na Sodnem svetu. Moram povedati, da gradivo dobimo, Vrhovno sodišče nam vedno naredi obsežne tabele v gradivu, tako da zdaj mi, kot je gospa Bah omenila, mi se ne izgubljamo v tem gradivu, namreč že zelo, zelo vzorno deluje služba Vrhovnega sodišča in oni nam v bistvu za vsakega, zdaj pa, ali je to 65 kandidatov, kar smo tudi že imeli recimo za kakšne okrajne funkcije, ali pa sta recimo samo dva, tako kot je to bilo včeraj, ko smo se pogovarjali o izbiri vrhovnega sodnika.

Vedno dobimo tabele primerjalno po posameznih postavkah. To naredi Vrhovno sodišče, naša strokovna služba pa potem te tabele še posebej dopolni z različnimi postavkami, tako da imamo mi potem, če si znate predstavljati, dobesedno plahte, da lahko v bistvu tudi vizualno posamezne kandidate med seboj primerjamo kljub temu, kar vse potem piše, ves tekst, ki ga dobimo.

Zdaj to mogoče na te točki, eno je, da vemo o čem se pogovarjamo, eno je tisto golo besedilo k posamezni točki, predstavitev. Dostikrat nam službe naredijo potem tudi povzetke, bistvene točke potem izluščijo, da se član lahko čim hitreje nekako prebije skozi gradivo.

Drugo pa je potem res, tako kot je bilo prej s strani gospe poslanke povedano, po 4 tisoč strani tudi, tisto pa so dosti potem tudi priloge, ampak mi imamo potem vedno neki smerokaz, se pravi že Vrhovno sodišče je tisti prvi čep, ki dejansko potem to vse zbere in potem imamo pravosodno svetnico, ki to dejansko rangira in naredi tiste tabele še bolj obsežne, tako da mi o vsakem kandidatu, dejansko preden se z njim srečamo imamo eno sejo prej, da se potem odločimo v bistvu ali povabiti na razgovor ali ne. Po teh merilih in kriterijih, ki so izbranih dejansko gremo takrat v bistvu čez celoten postopek. In zato tudi dostikrat seje, tudi če nimamo razgovorov, trajajo tako dolgo, ker se o vsakem posameznem kandidatu posebej izjasnjujemo. In to se dostikrat zgodi, da gremo več krogov. Sploh da izluščimo v bistvu tisto, če si predstavljate, skozi sito, da res potem ocenimo, da izberemo in da povabimo tiste najboljše na razgovor. Se pravi, vsak član sodnega sveta se za posamezen razgovor mora pripravljati vsaj dvakrat. Se je pa že zgodilo, da se recimo nismo, ker veste, da tisti, ki dobi osem glasov, tisti gre potem v bistvu kot izvoljen naprej potem. Ni nujno da dobi in potem včasih se preloži seja in potem ponavljamo, tako da gre to dostikrat. Na zadnje se nam je to zgodilo včeraj, recimo, ko smo potem dve uri približno smo potem po dve, pa samo dva kandidata, izjemna, odlična kandidata, ampak vam povem, da smo dobri dve uri še po tem, ko je predsednik Vrhovnega sodišča nas že zapustil, smo potem še sedeli in debatirali in tehtali med dvema res izvrstnima kandidatom. Tako da ni sedaj to, da ne bi bili pripravljeni. Res si pogledamo. In smo se že morali pripravljati, da smo sploh… V bistvu se je pa vedelo takrat, ko sta bila dva kandidata, da bosta oba prišla avtomatično na razgovor, logično, ker se je takoj videlo, da izpolnjujeta pogoje. Ampak kljub temu smo potem še po razgovoru z vodjo tistega oddelka, s predsednikom Vrhovnega sodišča še celi dve uri potem sedeli in potem res utemeljevali, premlevali, tako da niso to neke odločitve, ki bi bila sprejete na mah ali pa nepremišljene. Skratka, da se vernem. Predsednik sodišča izdela poglobljeno pisno oceno posamezne kandidatke ali kandidata s katero so seznanjeni vsi kandidati, ki sodelujejo v posameznem kandidacijskem postopku. To obsežno gradivo proučijo člani Sodnega sveta in je podlaga za razgovor - to sem vam sedaj ravno razložila - na katerem sodeluje tudi predsedik sodišča, pogosto tudi vodja oddelka, na katerem mestu se pač predvideva zasedba sodniškega mesta. Enako podoben in podroben postopek velja za sodnice in sodnike, ki kandidirajo na višja mesta ali vodstvene funkcije sodišč. Pri njih so podlage za izbiro Sodnega sveta zlasti pretekle ocene njihovega dela. Se pravi, da vam poenostavim. Če je nekdo že, recimo, funkcionar ali pa, recimo, če je okrajni okrožni sodnik, kandidira na mesto višjega sodnika imamo pa v tem naboru tudi kakšne zunanje kandidate iz kakšne agencije iz vrst odvetnikov ali državnih tožilcev, pri funkcionarjih se pač gleda v bistvu uradna ocena izdelave njihovega mnenja, pri vseh ostalih, ki so pa zunanji pa se gleda od povprečne ocene v času študija dalje. Tudi ocena pravosodnega izpita. Skratka, to je potem neko merilo, da se potem sploh pogovorimo, da lahko nekdo pride na razgovor. Se pravi, razgovor s kandidatkami in kandidati je zgolj zaključna faza izbirnega postopka, ki je namenjena njihovi predstavitvi. Na teh razgovorih se kandidati predstavijo, potem pa sledijo vprašanja članov Sodnega sveta. In tukaj bi kar gospe poslanki, je opozorila, res je. Mi smo se pogovarjali nekje na 20 minut, da lahko se sploh nekam premaknemo, ker sicer bi mi lahko imeli seje potem, recimo, en teden v mesecu, če bi želeli… Ampak je pa res, da nikoli kandidatov časovno ne omejimo. Sedaj morate vedeti, profili, tudi osebnosti kandidatov so različne. Nekateri so bolj gostobesedni, nekateri so bolj redkobesedni. In včeraj smo za dva kandidata porabili v bistvu uro in pol zagotovo. Kolikor sta imela povedati… Jaz lahko sedaj za sebe rečem, odkar sem predsedica ne glede na to, da imamo vse to gradivo, vedno dam, in to lahko člani tudi potrdijo, vedno kandidata predstavim in mu dam možnost, da tudi sam najprej nagovori člane Sodnega sveta, da tudi sam tiste svoje kvalitete izpostavi in potem, ko on neha govoriti nikoli še nobenemu nismo skočili v besedo, tudi če se predstavlja 20 minut že v samopredstavitvi. Potem gremo pa v bistvu krogi z vprašanji. Sedaj pa morate vedeti, če recimo, za primerjavo, če kandidira nekdo na področje prekrškov v Sodnem svetu trenutno sodnika za prekrške ni. je pa bil, recimo, v prejšnjem. Tam v prejšnji sestavi je prekrškovni sodnik seveda imel več vprašanj za kandidata. Tukaj, recimo, sedaj takega profila ni. Tu sem jaz najbližja, pa kolega Zakonšek, ker se pač s kazenskim pravom ukvarjam. je pa res, da ostali člani tudi potem postavljajo vprašanja, ampak logično, da ne po določbah zakona o prekrških. Gleda se posamezna širina. In tudi to morate vedeti, da nikoli se ne zgodi, da če bi kdo recimo napačno odgovoril, da sedaj zaradi tega, ker se je, recimo, zalomilo pri enem odgovoru na kakšno vprašanje, da on zaradi tega funkcije ne bi dobil. Mi gledamo odziv človeka, kako odreagira, kako se znajde. V bistvu mi ocenjujemo celostno, ker rečemo, da sodnik, referenca tako, če pri de pred nas, pa da gre skozi vsa ta sita, tako ali tako reference ima. Vi morate vedeti, k nam kandidirajo odlični kandidati in mi potem med odličnimi izbiramo, tako da gledamo v bistvu tudi iz tiste čiste človeške plati pa njegovih odzivov, da si ga potem predstavljamo kako se bo pa potem v sistemu pravosodja znašel. Ker mora biti tudi človek ne pa samo črkobralec in iz tega vidika nam torej ni pomembno, nam zdaj recimo ne predstavlja, ker je bila tudi včeraj takšna okoliščina, da smo zbirali za eno sodišče kandidata, ki bo sodil na prekrške, verjemite, da je vsak od kandidatov dobil vprašanja od vseh članov sodnega sveta, ki so pa bila zelo raznolika. V kolikor pa pride na kakšna, da pride na kakšne takšne razpise, kjer se recimo išče, kjer sodi sodnik v sodnem svetu, tako kot recimo, ko smo v Mariboru iskali mesto okrožnega kazenskega, sem seveda jaz bila zdaj tista, ki sem postavila največ vprašanj kandidatu. To je logično. Takoj za menoj tudi mag. Zakonšek, zaradi tega, ker se profesionalno kot odvetnik ukvarja s kazenskim pravom in ne glede na to so pa tudi drugi sodniki. Tudi vrhovni sodniki recimo, ki se ukvarja, en se ukvarja z upravnimi postopki, pa vendarle postavi kandidatu vprašanje na podlagi takšnega odgovora lahko mi dobimo vtis o njegovem celotnem, v bistvu, odzivu, se pravi, da en bo zmrznil potem tudi v razpravni dvorani, da vidimo kako se zna odzvati. Ker tudi morate vedeti, veliko se bo govorilo, gospa je omenila sestanek, tudi o enovitem sodniku. Ravno iz tega razloga, da ni zdravo za gotovo, da boš ti zaprisegel in boš recimo celo življenje izvršilni sodnik ali pa na zapuščinah dela ali pa na zemljiški knjigi. Potem se pa lahko zgodi recimo, kaj pa, če se zgodi, da gre zemljiška knjiga ven iz sistema, pa si lahko recimo kazenski sodnik. Ravno včeraj, ko smo imeli to polemiko okoli teh prekrškovnih kolegov, ki so kandidirali iz različnih…, to so bili recimo pravosodni svetniki, strokovni sodelavci, ki so prišli iz civilnih oddelkov, pa so se tudi znašli, so naštudirali, se videli v bistvu, tudi kazenski kolegi in enostavno to nam ni neka taka vrzel, da bi rekli, da je pa to ovira, zakaj se tak človek ne bi mogel znajti. In tudi včeraj sem izpostavila en primerih iz prejšnje sestave še, kolegice, izjemna kandidatka je bila, prihajala je iz Vrhovnega sodišča, civilni oddelek, danes je pa ekselentna kazenska sodnica. In mi zdaj gledamo v bistvu, če si ti tako izjemen, moraš biti toliko izjemen, da ko te postavijo v neko vlogo, da se znaš v vsakem primeru obrniti. Tudi to ocenjujemo. In iz tega razloga, recimo lahko tudi jaz kot kazenski sodnik postavim recimo nekomu, ki kandidira na mestu upravnega sodnika tudi kakšno vprašanje, da vidim kako bo ta bodoči kolega oziroma kolegica potem odreagiral na njega. To je poanta teh razgovorov. V redu? Tako.

Zdaj, razgovor je torej samo zgolj ključna faza izbirnega postopka, ki je namenjen predstavitvi kandidatov. Ni torej v bistvu tisto kar bi reklo, da je to najbolj odločilno.

Zdaj, izbrani kandidat ali kandidatka, to verjetno veste, mora dobiti najmanj 8 glasov. Sodni svet sestavljamo 11 članov, 6 iz vrst sodnikov in sodnic, 5 pa iz vrst Državnega zbora, ker pomeni, da sami sodniki nikoli ne moremo odločiti o izbiri, vedno nas mora biti potem vsaj 8.

Seje, je res, vedno so praviloma še danes, gospa poslanka, so razpisane dvakrat mesečno. Ravno zaradi tega obsežnega gradiva. Zdaj ne vem koliko veste, sestava strokovnih služb, mi nimamo takšne strokovne podpore, da bi nam to omogočilo večkrat. Res pa je, da smo zdaj v bistvu, v januarju smo zasedali trikrat, v marcu smo trikrat razpisani, ampak skozi dobivam signale s strani strokovnih služb, da enostavno ne zmorejo, da se pripravi vse natančno, ker veste, to je pa res, moramo pa biti zelo dosledni, zelo pozorni in napak si v takem sistemu ne smemo dovoliti. In iz tega razloga so seje na tako širino razpisane.

Tako kot sem rekla, pred sejo moramo člani pregledati, se seznaniti z obsežnim gradivom, da lahko odgovorno odločamo, sprejemamo odločitve. Res je, člani ne opravljamo funkcije poklicno in je to neka velika dodatna obveznost ob naših poklicih. Zdaj tako kot veste, 6 nas je sodnikov, potem pa imamo zdaj, trenutno imamo dva odvetnika, notarja, profesorja prava, se pravi, dekana Pravne fakultete v Ljubljani, enajstega čakamo. Ogromno imamo dela in to smo mi tudi profesor Trstenjakovi povedali. Ona je bila frapirana, res, nad tem gradivom, ko ga je videla, glede vseh njenih obveznosti. Je pa tako, jaz sem ji že tudi takrat pojasnila, je rekla, da je to res nepredstavljivo. 2 tisoč 500 strani recimo, če si sodnik, pa delaš specializirane kazenske zadeve, si misliš, da dobiš spis z 2 tisoč 500 strani. V redu, super, ne, glede na to, da pa veš, da oni prejšnji, ki si ga dobil, pa je recimo lahko bil 20 tisoč ali pa še več. Ni pa enostavno, absolutno ne, če moraš v bistvu teh 2 tisoč 500 ali pa 4 tisoč 500 strani predelati ob vsem delu, ki ga imaš kot sodnik. Zdaj, res je, da kolikor se le da, da nam gredo, tudi na sodiščih, matičnih sodiščih na roke. Ja, za sebe lahko povem, naša predsednica mi je omogočila, da imam pripad recimo ustavljen zaradi tega, ker imam zadaj, se pravi, X kazenske zadeve, ki bi jih seveda rada zaključila in isto mene vežejo časovni standardi, da imamo zdaj določen čas malo ustavljen pripad, ker imamo tako možnost, tudi kadrovsko na oddelku, da lahko zdaj recimo tekoče priporne zadeve delajo v bistvu tudi drugi kolegi. Res pa je, da tudi dežuram, isto kot vsi ostali, tako da, da bi se v službi pripravljal recimo na seje sodnega sveta, to je utopija. To je nemogoče. Tako, da to so dejansko, mislim da govorim kar za vse, to so lahko edino potem vikendi in potem prosti trenutki, ki bi jih imel sicer, drugače v rednem času to enostavno to ni mogoče.

Ne glede na to pa vseeno svoje odločitve sprejemamo s potrebno odgovornostjo in skrbnostjo, kot ste videli, če sledite naše zapisnike, raje kot da bi odločili na hitro in nepremišljeno, raje zadevo potem preložimo. In včasih je tudi to razlog, da se potem zgodi kakšna dopisna seja ali pa, da v bistvu pač naredimo še dodatno sejo in se dobimo potem še enkrat. Vam pa zagotavljam s polno odgovornostjo, da bi pa v bistvu kakšen razpis šel samo polovično skozi zaradi tega, ker smo v časovni stiski, tega pa si ne dovolimo, zagotovo ne. Zato se tudi včasih kakšna točka ponavlja. Dostikrat, če vidite preložitve, če bi vas to zmotilo, tudi zato, ker želimo v bistvu zadeve premostiti po naši službeni dolžnosti dajemo v bistvu še kakšne poizvedbe in predsednikom sodišč, v bistvu vsem deležnikom, da res dobimo vso gradivo, ker včasih lahko kaj tudi izpade, da jih lahko potem sprejmemo z vso prepričanostjo.

Zdaj, res je, da mora vsak od nas, sploh ko kandidira že, ko se spogleduje s članstvom v sodnem svetu, mora sam pri sebi potem odgovorno presoditi ali lahko glede na svoje poklicne obveznosti in druge obremenitve v danih pogojih in organizaciji dela Sodnega sveta, ki jo sprejemamo takšno kot je, veseli bomo, če nam boste pomagali, nas podprli mogoče, da bomo dobili dodatno moč, ampak trenutno je pač tako, da enostavno sprejemamo to kar imamo in da posvečamo dovolj časa pripravi na seje aktivnemu odgovornemu zasedanju in sprejemamo odločitev v okvirih, ki so nam trenutno dani. Mi smo že veseli, to sem se že lani tudi javno zahvalila ministrici za pravosodje, da ste nam sploh omogočili, da smo šli v nove prostore. Zdaj izgleda sodni sveta tako kot mora, da si lahko ponosen, ko stopiš v te prostore. Srečni smo, da so nam odobrili tudi nekaj dodatnih zaposlitev. Mislim, da že marca prihajajo neke nove okrepitve, tako da v bistvu vsake drobtinice se veselimo, ne želimo ničesar izsiljevati in tudi javno nekako te stiske zdaj odstopa profesor Trstenjakove, nismo izpostavljali, ker pač enostavno imamo tudi občutek, nismo pa zdaj mi, da bi se nam pa najhujše na svetu godilo, nekako se pač s tem spoprijemamo po svojih močeh. In tudi člani so izjemno aktivni, pomagajo. Zdaj recimo je trenutna ta situacija, da jaz prihajam iz Maribora, nisem ves čas v Ljubljani, imam sicer dostop oddaljen, tako da imajo kolegi z menoj vsak dan stik, ampak tudi kolegi, ki so v Ljubljani, vskočijo, prihajajo. Zdaj mogoče te Mandatno-volilne komisije, ko jih imate, tukaj samo da vas potolažim, člani so izenačeni s predsednikom in podpredsednikom. Se pravi, tudi če član pristopi, to je skozi naše videnje. Zdaj, če imate vi drugačno, bom vesela potem vašega pojasnila, ampak skozi naše oči je tako, da so oni tudi enakovredni, če pristopijo, tudi če sta predsednica in podpredsednik odsotna. Zdaj te, ki so bile, no vedno je kolegica tudi, jaz sem vam celo opravilne številke v spisu napisala. To morate vedeti, to so kontinuirana sojenja, nekatera imajo 50 obravnav, ljudje prihajajo iz tujine, ljudje prihajajo iz tujine s tujimi odvetniki, ki imajo potem tudi naše pooblaščene odvetnike, sodne tolmače. In ko se vam zgodi ena taka Mandatno-volilna komisija na vašem urniku, mi si dosti vnaprej že razpisujemo ravno zato, da se lahko potem proces kontinuirano odvija. To je zdaj z vidika mene.

Z vidika podpredsednika pa je tako, da takrat, ko ne more vskočiti, rad vskoči, če je le možno, ampak on pa je tudi dekan Pravne fakultete v Ljubljani. In smo spet pri tem, kar je gospa potem omenila. Nimamo te poklicne funkcije in potem pač nekako mešetarimo med rednimi delovnimi obveznostmi in obveznostmi, ki jih pač Sodni svet nekako tudi terja zase. Na vse povedano, seveda smo člani Sodnega sveta z razumevanjem sprejeli odstopno izjavo prof. Trstenjakove, tudi smo se dostojno poslovili z njo. Tako da z naše strani ni bilo nobenih zamer, tudi z njene ne. Nas je na prvi seji tudi zdaj letos še obiskala. Res je, da je ona imela številne siceršnje obveznosti in je težko zagotavljala svojo prisotnost na sejah. Zdaj za primerjavo, da boste imeli občutek, ona je v bistvu bila, 10 sej je bilo, prisotna je bila na 7, na 2 je bila lahko zaradi drugih obveznosti, ki jih je imela, prisotna le prvi 2 oziroma 3 ure. Tako da to je vedno korektno tudi vnaprej povedala. Zdaj, kar se tiče nas, mi smo imeli, lani smo imeli 22 sej, za letos smo jih že vnaprej 22 predvideli, smo že izredno eno razpisali. Dopuščam možnost, da bomo še kakšno izredno, tako kot sem vam rekla, zaradi tega, ker pač enostavno nihče od nas ne želi, da bi se gradivo obravnavalo samo polovično. Povprečne seje trajajo sicer 6 ur in 10 minut, ampak glede na tematiko, ki je vedno težja in vedno bolj zahtevna, kompleksna, pač kot vidite, včeraj pač enostavno se te ure potem tudi premikajo bolj pozno v noč. Zdaj glede na naše kadre, ki jih imamo trenutno, pa upoštevaje te, ki pridejo na novo tudi z mesecem marcem, je nemogoče, da bi zahtevali od strokovne službe, da bi se gradivo vsebinsko še bolj uredilo in tehnično ustrezno oblikovalo. Kolegica bi vam lahko povedala, ima željo, si prizadeva, v svojem prostem času nam dostikrat pripravi izvlečke, napiše, koliko se le da. In kolegica glede na to, ker je tudi izkušena sodnica, dobro ve v bistvu, kaj to pomeni, da ima član dober, jasen pregled in razvid v gradivu. Ampak, tako kot sem rekla, trenutno je tako, da mi imamo še v bistvu, v sklopu še imamo 2 delovni telesi, ki se pa tudi vedno bolj polnita. Imamo komisijo za etiko in integriteto. Tudi to v bistvu potegne naš kader, našo strokovno podporo in tudi disciplinska sodišča. In tudi zdaj morate vedeti, da vsak postopek, ki se beleži pod disciplinsko zadevo, tudi več ni v bistvu mačji kašelj in tudi to potegne za sabo vsaj enega dodeljenega sodnika, vsaj enega pravosodnega svetnika. In enostavno njihovo delo je tako izpopolnjeno, da enostavno ne moremo zahtevati v bistvu, da bi, tako kot je prof. Trstenjakova pričakovala, kar bi bilo idealno, če že, pač optimalno, da bi dejansko bili v bistvu podprti v tem smislu, da bi imeli kot neke vrste male fascikle pripravljene v bistvu za sejo vnaprej. Zdaj je tako, nismo samo kadrovik, to je že tudi gospa poslanka povedala. Zakon o Sodnem svetu nam je ogromno novih pristojnosti nekako položil v bistvu na naša pleča. Res je, da si kot Sodni svet glede na to, da bi bili radi primerljivi evropskim sodnim svetom, da si jih želimo še več in temu primerno seveda se potem od takšnega državnega organa pričakuje, da se bi pač ustrezno temu širili.

Zdaj v bistvu tukaj bi mogoče še omenila, 15. 11. smo obravnavali poročilo Evropske komisije za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope, tako imenovani CEPEJ. Tudi smo se do vsebine tega poročila vsebinsko opredelili. To je mogoče gospa poslanka, kot je rekla, da bi kakšne analize delali. Če se le da, jih vlečemo, tudi gledamo sami, tudi sami se člani angažiramo, ker pač zdaj zaenkrat nimamo takšne strokovne podpore, se razgledujemo, poskušamo tudi z akademiki sodelovat. Ne boste verjeli, ampak še tudi kak prejšnji član Sodnega sveta nam pomaga, da nam pošlje kakšno analizo, da nam pošljejo v bistvu še kakšno gradivo, ki je za nas zanimivo, da postanemo primerjalni preostalim sodnim svetom. Recimo do tega CEPEJ smo se vsebinsko opredelili, dali smo celo pobudo Službi za razvoj sodne uprave pri Vrhovnem sodišču, da se podatki, vse, kar se nanaša na slovenski sodni sistem in odstopa od povprečja, posebej analiziralo ter da se dodatno pojasnijo. Tako da tudi v tej smeri delamo.

Kar se pa tiče zadeve Pro Plus, mi smo takrat odgovorili na kar nekaj novinarski vprašanj takoj v enem oziroma do dveh delovnih dni. Izjavo, ki smo jo potem po razgovoru s predsednikom Vrhovnega sodišča, mag. Damjanom Florjančičem, opravili, smo jo posredovali na STA. Zdaj, koliko pa potem novinarji to lansirajo potem dalje v javnost, to je potem od njih, ampak mi, mislim da, smo odreagirali v bistvu korektno in v skladu s svojimi pristojnostmi. Smo pa povedali, da ta objava ni bila primerna in da je spoštovanje vseh sodnih odločb eden od temeljev pravne države. Mislim, da smo bili s tem jasni. Zdaj, tako kot sem rekla, dosti se govori o naši profesionalizaciji. Moram vam pa tako povedati, ker zdaj so tudi zelo pereče naše odločitve v zvezi z dodelitvami, ki marsikoga prizadenejo od deležnikov, zabolijo. Mi smo se nekako postavili na stališče 3 leta za posamezno dodelitev in mogoče potem še 3 leta naprej. Zdaj trenutno je takšno stališče. Če se bo to spreminjalo, ne vem, ampak trenutno je to tako. In zdaj, če primerjate zdaj za člana Sodnega sveta, naš mandat je 6 let. Jaz si za sebe ne znam predstavljati, da bi spustila recimo sojenje takšnih procesov, kot jih zdaj delam, ker se tudi naša zakonodaja spreminja. To so, veste, kot modni val in moraš ostati noter. Mene dostikateri kolega me vpraša, pa ti si ja nora, greš v razpravno dvorano, zakaj to delaš, to ti ni potrebno. Jaz mislim, da je potrebno, ker ko enkrat ta mandat mine in če ti greš v bistvu iz tega sistema ven, zakonodaja se spreminja, skozi imate, skozi imate neke naše predloge na mizi, skozi imate dopolnitve novele, procesna zakonodaja je izjemno kompleksna. Vem, da se govori že o noveli ZKP-O. Mi še nismo začeli niti delati po ZKP-N. Tako da to je, v bistvu to je živa stvar proces. In iz tega vidika, da bi zdaj recimo nekdo šel za 6 let ali pa mogoče še več, se mi zdi pa zelo veliko. Težko bi si upala potem vrnit recimo v razpravno dvorano in se lotit takšnih istih procesov, s katerimi se soočam danes. Tako da iz tega vidika malo dajte razmislit in pretehtat, mogoče delna profesionalizacija, ampak da bi pa bila popolna, vsaj za tiste, ki smo sodniki, pa zelo, zelo težko, če bi želeli se potem vrnit v sodniške vrste, pa potem dejansko nadaljevat tam, kjer smo zaključili pred 6 leti. Mislim, da moramo biti toliko realni, mislim, da ja. Tako da to.

Zdaj, kar se tiče, da sklenem, mislimo, da bi nujno morali okrepiti strokovne službe, da se zagotovijo ostali pogoji sodobnega poslovanja, kar pač večkrat že izpostavljamo, ko obravnavamo problematiko organizacije del. Absolutno podpiramo predlog, ki ste ga dali, absolutno, da skupaj z Ministrstvom za pravosodje in z Vrhovnim sodiščem analiziramo organizacijo in pogoje dela Sodnega sveta, da se pripravijo neki predlogi za izboljšanje stanja in da dejansko objektivno ocenimo v bistvu, ali je potrebno, da bi vam predlagali tudi kakšne normativne spremembe. Tako da tukaj smo v bistvu čisto vsi na istih bregovih. Tako da to.

Mogoče bi še samo gospe poslanki odgovorila. Zdaj za ta sestanek, ki smo ga nekako si zaželeli v mesecu marcu, prav iz tega razloga, ker se nam zdi pomembno, da sedemo za isto mizo in se soočimo v bistvu z vsemi perečimi vprašanji, ki se tičejo trenutno slovenskega sodstva. Iz tega razloga smo povabili predsednika Vrhovnega sodišča, ministrico za pravosodje in predsednike vseh sodišč, pa seveda člane Sodnega sveta. Dobili se bomo 18. marca v dopoldanskem času, ker mi potem nadaljujemo še z ministrico za pravosodje in potem še kasneje s sejo Sodnega sveta. Radi bi spregovorili odkrito o organizaciji dela, izboljšanju možnosti kakovosti, dviga ugleda sodstva v javnosti, to celotno podobo. Radi bi spregovorili o možnosti enovitega sodnika, ker imamo zdaj težave, kako razdeliti delo. Nekatera sodišča pokamo po šivih, ta večja, ki smo, manjša sodišča pa so sodniki tudi v bistvu nezadovoljni zaradi tega, ker jim zadev recimo manjka, so kar veseli, ko recimo lahko dobijo kakšne spise. Se pravi, da bi se to vse skupaj porazdelilo in to pravično, da bi dejansko dosegali te časovne standarde, kot se spodobijo za eno pravno državo, da ne bi bilo zastojev v postopkih. Krepimo tudi kazenske postopke, krepimo te specializirane oddelke, ločujemo nas, se pravi delamo zdaj pri nas zdaj še samo x zadeve recimo, pa imamo potem oddelek v oddelku, pa kazenske zadeve potem še posebej, tiste navadne kazenske, ki nimajo oznake specializirano. Tako da o tem bi se radi pogovarjali, tudi o prostorih, opremi, Ljubljana bo predmet, nova zgradba, mislim da stara na 18 lokacijah, to nisem takšna poznavalka. Skratka, to je na predlogu, ki ste rekli, da ne veste, o čem bomo govorili.

Radi bi spregovorili tudi o kariernih sistemih strokovnih sodelavcev, pravosodnih svetnikov. Ne vem, če vam je poznano, ampak trenutno smo priča - in to se nanaša tudi zdaj na plačni sistem - bizarnim situacijam, ko postanejo naši strokovni sodelavci, pravosodni svetniki in jih ni malo, ki presegajo, pravosodni svetniki, plačo tudi okrožnih sodnikov. Se pravi, za razbremenjenost sleherne odgovornosti je v bistvu potem pravosodni svetnik nagrajevan. Trenutno v marsikaterem primeru bistveno boljše od sodnika. To so takšne anomalije, ki pa posledično vodijo, to kar ste povedali odkrito, da določena prestižna mesta - ker jaz mislim, da postaneš, da zaprisežeš kot sodnik kazenskega oddelka, to je res odgovornost, ki jo moraš nosit, se je moraš zavedat - in da se ti potem zgodi, da recimo ima tvoja pomoč večjo recimo nagrado za tvoje delo je malo bizarno.

To je par tem, ki se jih bomo dotaknili, še tudi druge, seveda. Jaz sem tudi pozvala naše člane, da nam povedo, predsedniki nam bodo napisali, kaj bi nam oni radi povedali. Tudi recimo dodeljene sodnike - morate vedeti, da nekateri delajo z neke vrste pooblastili - okrajni sodniki in potem pridejo reševat zadeve na okrožno sodišče. Kaj zdaj recimo z njimi - so spet dodeljeni? Potem tista doba se izteče, kaj bodo zdaj naredili? Napredujejo lahko kot okrajni sodnik, takrat dobivajo plačo okrožnega. Se pravi, to je sedaj toliko neke zmede v tem sistemu, tako da mislim, da je potrebno, da se sploh o teh dodelitvah, da se dogovorimo in da potem pravosodni sistem funkcionira nemoteno. Posledično vsemu, poanta pa je, da bi dvignili ugled in status sodnika na raven, ki mu pritiče. Neodvisen, nepristranski. Saj veste, kakšna je naša tehtnica, z zavezano ruto čez oči.

To je zdaj na kratko. Bomo pa z veseljem, se pravi pripeljala sem vam zborček, da vsak skozi svoje oči pove, tako da mirno lahko vprašate, bomo na vsako vprašanje z veseljem odgovorili. Ja, zelo na kratko. Hvala lepa.

Gospa predsednica, hvala lepa za vaše podano stališče.

Zdaj drugi, če strnete malo svoja mnenja, stališča, da v nekem doglednem roku danes zaključimo.

S strani članov Sodnega sveta želi še kdo besedo? Gospod Zakonjšek, članici?

Emil Zakonjšek

Jaz mislim, da je bila predsednica zelo izčrpna, več kot izčrpna, tako da če bodo kakšna vprašanja, bomo z veseljem pojasnjevali, odgovarjali.

Mogoče samo ena beseda. To se dejansko napačno predstavlja ta razgovor, omejen na 20 minut. Jaz sem sodeloval do sedaj na 15 sejah in nikoli ni bilo omejevano: niti predstavitev, nikoli niso bili omejevani člani pri postavljanju vprašanj. Tako da to je le v bistvu en časovni okvir zaradi vabljenja in običajno kandidati čakajo uro, tudi dve uri, preden pridejo na vrsto, ker se običajno vsi ti razgovori zavlečejo.

Hvala.

Hvala lepa.

Zdaj želi besedo predsednik Vrhovnega sodišča, mag. Florjančič.

Damijan Florjančič

Ja hvala za besedo.

Bom pa skušal bit res kratek, če bo potrebno, se bi kasneje raje kaj več oglasil.

Zahvaljujem se seveda za diskusijo o tako pomembnem vprašanju, kot je funkcioniranje Sodnega sveta. Po drugi strani me pa dejansko malo čudi, da zdaj po malo več kot enem letu od uveljavitve tega zakona, se odpirajo vprašanja, za katera je bil čas, da se odprejo takrat, ko se je zakon sprejemal. Saj vendarle je bila široka razprava in bi takrat morali razrešit vsaj nekatera ta globalna vprašanja, ki se zdaj zastavljajo. Mislim, da je treba počakat, da se nekako ta zakon prime, da se uveljavi, da se res »detektira« vse tiste morebitne pomanjkljivosti ali pa morebitna področja, kjer bi kazalo izboljšat delovanje Sodnega sveta, tako da se potem po nekem določenem času vidi, kje so res tiste prave rešitve, da se ne bi zdaj prenagljeno spuščali v neke spremembe zakona in tako dalje. Po drugi strani se mi pa zdi, da je dosti odvisno tudi od same organizacije dela Sodnega sveta, kako se stvar na konkretnih zadevah, sejah in gradivu, ki se pripravlja za sejo, organizira, tako da se uspešno in učinkovito pristopi k temu delu. Jaz se v to seveda ne morem spuščati, ker to ni moje področje. Po drugi strani pa lahko rečem to, da pomanjkljivost tega zakona je gotovo v tem, da za njegovo izvajanje niso bili storjeni vsi ukrepi, ki bi bili potrebni. Dokaz za to je, da še zdaj nudimo mi, Vrhovno sodišče, s svojimi resursi pomoč Sodnemu svetu, da lahko funkcionira tako, kot se spodobi. To govorim od finančnega poslovanja naprej, tako priprava zaključnih računov proračuna in tako naprej, naši ljudje to pripravljajo, tudi na področju informatike smo bistveno pomagali njim, še zdaj pomagamo, da ta informatika pri njih funkcionira. Po drugi strani pa tudi ne nazadnje z dodeljenimi sodniki, tudi to gre na naš račun pravzaprav, če se dodeli sodnika na Sodni svet. In mislim, da vse to kaže, da vendar kljub tem prostorom, ki so bili zdaj v zadnjem času, lani, dodeljeni Sodnemu svetu, za kar gre seveda zahvala Ministrstvu za pravosodje, ni bilo vse narejeno, da bi res zakon zaživel tako, kot je treba. Podobne težave zaznavamo tudi pri izvedbi disciplinskih postopkov, tam, kjer dajemo predloge za disciplinske postopke, kjer se to ne izvaja funkcionalno, kot bi mi pričakovali. Zato imam morda res malo drugačno stališče kot predsednica Sodnega sveta glede profesionalizacije delovanja Sodnega sveta, ker se mi zdi, da na obsežnost stvari, pristojnosti, ki jih ima Sodni svet, bi vendarle kazalo razmišljati v smeri profesionalizacije vsaj predsednika in podpredsednika Sodnega sveta, ker si ne znam predstavljati, kako se lahko učinkovito to delo sicer izvaja. Ne nazadnje so pa tu tudi kakšni primeri, ki so pa morda malo pretirani, v nekaterih državah, kjer so vsi člani Sodnega sveta profesionalizirani. Tako to ni kar nekaj, kar bi si zdaj v Sloveniji izmišljevali ali pa razmišljali o tem samo zaradi svojih lastnih težav. Ampak če se hočeš dejansko vsebinsko podrobno poglobiti v obravnavane zadeve, je treba tudi tu imeti neke take pristope.

Morda je treba omeniti še to, da se v sodni sferi ali pa v sodni upravi poraja tudi vprašanje, kako se v Sodnem svetu interpretira njihove pristojnosti, ali se jih interpretira tako, kot jih, recimo, bi videli tudi mi, ali pa se jih interpretira širše. Ker če si Sodni svet širi razlago svojih pristojnosti, potem je tu vprašanje, do kam, kje in kako, zlasti pa je za nas občutljivo vprašanje takrat, ko s svojimi odločitvami posegajo v področje sodne uprave, kjer v okviru sodne uprave odgovarjamo mi za redno izvajanje sodne oblasti. Njihove odločitve ostajajo na ravni odločitev Sodnega sveta in imajo neposreden vpliv na naše delo, odgovornost za to pa nosimo mi, je ne nosi Sodni svet, nihče od Sodnega sveta je ne nosi.

To so, se mi zdi, neka taka relevantna vprašanja, ki bi jih izpostavil za začetek. Hvala.

Predsednik Vrhovnega sodišča, hvala lepa za vaše uvide.

Želi besedo ministrica za pravosodje, gospa Andreja Katič? Izvolite.

Andreja Katič

Hvala.

Lep pozdrav, spoštovane in spoštovani!

Tudi sama bi se dotaknila tega, kar je bilo s strani predhodnikov že povedano, da je nov Zakon o Sodnem svetu se začel uporabljati 20. novembra 2017, torej pred dobrim letom in še nekaj. Status Sodnega sveta kot organa »sui generis« zdaj celostno ureja ta zakon. Sodni svet je samostojen, neodvisen državni organ. Zakon mu podeljuje tudi finančno neodvisnost in samostojnost. Pristojnosti lahko strnemo, kot je bilo povedano, na eni strani glede izbire, imenovanja in razrešitve sodnikov ter predsednikov in podpredsednikov sodišče, glede drugih kadrovskih vprašanj v zvezi s sodniki, glede disciplinskih postopkov, glede drugih nalog. In Sodni svet je dobil nove pristojnosti, omenila bi zlasti imenovanje disciplinskih organov, podaja predhodnega mnenja pri določenem številu sodniških mest, podaja soglasij za določitev organizacijskih enot sodišča, in vse to prispeva h krepitvi Sodnega sveta.

In zagotovo nove pristojnosti za kvalitetno delo terjajo tudi zadostno kadrovsko podporo. Po podatkih, ki jih ima Ministrstvo za pravosodje, ki smo jih pridobili za potrebe priprave zbirnega predloga skupnih kadrovskih načrtov pravosodnih organov za leto 2018 in 2019, izhaja, da je Sodni svet predlagal povečanje za sedem javnih uslužbencev. Na podlagi odziva Ministrstva za finance, da pretehtajo svoje predloge, Sodni svet sedaj predlaga povečanje za štiri javne uslužbence. Če pogledamo proračun za 2017 Sodnega sveta, je bil okoli 351 tisoč evrov, v rebalansu 2019 je zagotovljenih 612 tisoč 570 evrov. Govorili smo že o novih prostorih, ki jih je zagotovilo Ministrstvo za pravosodje. Zahvaljujemo se tudi pri vsej kadrovski problematiki, ki jo imamo tudi mi, ker enostavno ne dobimo sodelavcev na trgu, kar se tiče urejanja informatike, da nekako s skupnimi močmi rešujemo vse izzive, ki so pred nami. Zagotovo so prostori pomembna pridobitev, ki omogoča lažje delo tudi Sodnemu svetu.

Dotaknila bi se zavez iz koalicijskega sporazuma, ki pravi, da med izzivi na področju pravosodja v roku enega leta predvidevajo tudi razpravo o začetku sprememb ustave, na način, da sodnikov ne bo več imenoval Državni zbor, ampak na predlog Sodnega sveta predsednik republike ali pa sam Sodni svet, katerega sestavo bo potem verjetno treba tudi dogovoriti. Da bo uvedena triletna preizkusna doba sodnikov in da se bodo določila jasna in objektivna merila ter zaostrili pogoji za imenovanje članov Sodnega sveta in kot nujni pogoj za izvolitev v sodniško funkcijo predlagali tudi uspešno opravljeno specializirano in praktično izobraževanje za sodniško delo, in se tako vzpostavi tudi potrebna selekcija pred potrditvijo za ostali mandat. Veliko je bilo govora že o prenovi pravniškega državnega izpita.

Na Ministrstvu za pravosodje menimo, da je nastopil čas tudi za razpravo o tem delu, in ob tem zagotovo tudi razprava glede profesionalizacije Sodnega sveta, kjer je treba pretehtati različna mnenja. Kot je bilo povedano, niste profesionalci, delo pa je zelo, zelo zahtevno.

Omenila bi pa, da tudi vaše delo pripomore k temu, da se je stopnja in povečanje zaupanja tako laične kot strokovne javnosti v delo sodstva izboljšala. To kažejo tako podatki iz pregleda Justice Scoreboard za leto 2016, to je izpostavila tudi evropska komisarka za pravosodje. In da je Slovenija naredila velik korak, izhaja tudi iz nedavnih priporočil Sveta Evropske unije v zvezi z nacionalnim reformnim programom za Slovenijo za leto 2018, kjer pravosodje, tako kot v preteklosti, sedaj ni bilo več izpostavljeno kot tisto področje, ki terja obsežne reforme. Tudi rezultati nedavne raziskave družbe Valicon Ogledalo Slovenije, ki občasno meri zadovoljstvo prebivalcev s splošnim stanjem v Sloveniji in spremlja stopnjo zaupanja v institucije in poklice, so pokazali, da sodišča dosegajo relativno visoko stopnjo zaupanja. In med poklici je bil kot najvišji dvig ugleda zaznan prav pri poklicu sodnika. Menim, da je to naše skupno delo pri tem, da povečamo zaupanje v sodstvo.

Menimo, tako kot sem že povedala, da je seveda legitimno odpirati vprašanja, razpravljati glede dela Sodnega sveta, težko pa bi se strinjala, kot je tudi predsednik Vrhovnega sodišča povedal, da komaj po enoletni uporabi zakona je že potrebno in smotrno pripraviti neko poročilo, kajti eno leto je kratka doba in relevantnih podatkov na podlagi tega še ne bomo mogli niti pridobiti. Zagotovo pa ob predlaganih spremembah konec leta bomo naslovili tudi vse ta vprašanja, ki so bila danes tukaj, pa tudi v razpravi v javnosti, strokovni javnosti izpostavljena.

Hvala.