10. nujna seja

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino

18. 6. 2019
podatki objavljeni: 18. 6. 2019

Transkript

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!  Pričenjam 10. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti kolegi, Dušan Šiško in Ferenc Horvath, na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujeta mag. Meira Hot namesto dr. Milana Brgleza in kolega Dejan Kaloh namesto kolege Žana Mahniča. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora. 1. točka Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji, financiranju vzgoje in izobraževanja, druga obravnava.  2. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, skrajšani postopek.  3. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazija, skrajšani postopek.  Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.  Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZACIJI, FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA. V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, pripombe civilne iniciative »Bogatimo šolstvo«, pripombe Tanje Otrin, pripombe in predloge Zavoda za razvoj Valdorfskih šol in vrtcev Slovenije, zveze, dopis in pripombe zasebnih osnovnih šol, pripombe dr. Petra Gregorčiča, pobudnika ustavne pobude, podporo Valdorfske šole Ljubljana, sveta staršev, pripombe Valdorfske šole Ljubljana, dopis in pismo staršev in ravnateljev zasebnih osnovnih šol, poziv k umiku zasebnih osnovnih šol,  dopis Antona Kokalja pobudnika ustavne pobude in zahtevo za sklic nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Dodatno pa ste prejeli še mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, prispevek dr. Petra Gregorčiča, pobudnika ustavne pobude, pojasnilo v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe in pregled amandmajev. K tej točki dnevnega reda sem vabil, kot ste videli v sklicu seje, da ne berem vsega. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do začetka njegove obravnave na seji odbora. V poslovniškem roku pa so amandmaje vložile Poslanska skupina SDS, Poslanska skupina NSi. Odboru predlagam, da v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika ob koncu razprave glasujemo o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? Ne.  Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Besedo dajem predlagatelju, ministru za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneju Pikalu. Izvolite.
Jernej Pikalo
Hvala lepa, gospod predsednik. Dame in gospodje, poslanke in poslanci! Nekaj stvari se mi zdi prav, čeprav smo že opravili splošno razpravo, prvo splošno razpravo v parlamentu, pa se mi zdi prav pri predlogu tega zakona vendarle ponoviti. Tisto, kar je bil osnovni namen tega predloga zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je seveda na eni strani uresničiti odločbo Ustavnega sodišča in na drugi strani seveda tudi urediti, in tule zelo jasno poudarjam, urediti pogoje zato, da se pravzaprav za delovanje zasebnih osnovnih šol. V javnosti se velikokrat poudarja, da gre za zaostrovanje pogojev, pa ni temu tako. Gre zgolj in samo za urejanje, zato ker opažamo pri svojem delu, da seveda zakonodaja, pa ne gre samo za zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, temveč tudi za nekaj ostale zakonodaje, ki je sedaj stara že 20 in več let, da se seveda pojavljajo neke nedoslednosti. In na neki točki je treba te zadeve urediti. In s predlogom tega zakona poskušamo točno to. Poskušamo urejati zadeve, ki se tičejo financiranja in pa delovanja zasebnih osnovnih šol. Pri tem bi pa rad povedal nekaj stvari. V Sloveniji smo se odločili, da bomo seveda celotno skupnost razvijali na način solidarnosti. Torej, na način pravičnosti, tudi pravnosti in seveda solidarnosti. In Slovenija je skupnost, kjer vsem zagotavljamo enake možnosti, enake možnosti v tem smislu, da razvijajo svoje talente in pa možnosti za polno, ustvarjalno ter seveda povezano življenje. In javno šolstvo je tisto, ki je odprto, dostopno vsakomur, kjerkoli že živi, ne glede na to ali živi v mestu ali živi v vasi ali živi na periferiji ali seveda v samem centru katerekoli od slovenskih mestnih občin. Samo javno šolstvo ima mrežo povsod in samo javno šolstvo je pravzaprav ključno orodje za zagotavljanje enakih možnosti za vse. To je tudi ključni mehanizem, šolstvo, ki je široko dostopno vsem je seveda ključni mehanizem za vse, zato da vsakemu posamezniku in vsaki posameznici lahko omogočamo družbeno napredovanje, ne glede na socialno okolje iz katerega izhaja, ne glede na to iz katerega takšnega in drugačnega ekonomsko-socialnega ali siceršnjega okolja izhaja. In za Slovenijo je to, da niti enega talenta ne pustimo zadaj pravzaprav ključnega pomena, ključnega pomena zato, ker nas je preprosto premalo, preprosto premalo nas je, da bi lahko talente kogarkoli zanemarjali in znanje je ključnega pomena za prihodnost te države. Da bi do tega prišli seveda moramo omogočati enakopraven ter enak dostop do kakovostnega znanja veščin in pa kompetenc. In to velja za vse in to mora biti dostopno vsem. Zaradi tega želimo slovensko šolstvo tudi v prihodnje razvijati tako, da bo znalo odgovarjati naključne izzive prihodnosti, da bo znala odgovarjati na tehnološke, ekonomske, okoljske, socialne, politične in varnostne spremembe. Zaradi tega pa naj bo to zgolj ob robu te debate smo se lotili tudi priprave Bele knjige prihodnosti slovenskega izobraževanja, zato da posodobimo pristope, opolnomočimo učitelje, oblikujemo še bolj vključujoč odprt ter demokratičen šolski prostor. Da bi ohranili te enake možnosti dostopa do znanja, zato s predlagano novelo izenačujemo obseg financiranja obveznega programa javnih in zasebnih šol, ki izvajajo javno veljavne programe, natančneje določamo tudi pogoje za financiranje zasebnih šol, ker hočemo ob kakovostni javni šoli vsem tistim staršem, ki želijo pravico do izbire, to pravico tudi omogočiti. In z jasno določitvijo standardov tudi določamo kaj naj bo osnovni standard znanja, kaj naj bo obseg znanja in kompetenc, ki ga želi in mora pridobiti vsak otrok ne glede na to ali je vpisan v zasebno ali javno šolo. Zaradi tega določamo, da je treba izvajati vsebine, poudarjam vsebine ne predmete obveznih predmetov, poudarjamo tudi to, da v urejanju razmer, da naj bi poslej tako kot je to že bilo pred 2000 letom ali nekaj let kasneje, torej, da bi morali v prvi razred imeti vpisana dva oddelka. V javnosti sta tudi dve interpretaciji, in sicer ena na eni strani, da s tem zaostrujemo pogoje za ustanavljanje zasebnih šol, ja, lahko se tako pogleda, ampak po drugi strani pa nenehno dobivamo pritožbe staršev kako ni vpisnih mest v tej šoli. In dva oddelka tudi rešuje vprašanje vpisnih mest, gre tudi za vprašanje socializacije, gre za vprašanje socialne izključenosti, getoizacije in tako naprej. Urejamo tudi vprašanje zaposlenih, torej ne bi želeli, da je v zasebnih šolah, da bi recimo prihajalo do kakršenkoli prekarnosti zaradi tega urejamo tudi kar se tiče teh zadev. Da bo čisto jasno prav je, da država omogoča staršem pravico do izbire in to se manifestira že s tem, da je v Sloveniji omogočeno ustanavljanje zasebnih šol s programi, ki jim je kasneje priznana javna veljavnost. S tem v skladu z mednarodnimi standardi tudi določamo minimalne standarde, ki jih mora nek izobraževalni program izpolnjevati zato, da pridobi javno veljavnost. Sem pa že tako kot sem tudi poudaril v samem Državnem zboru v plenumu v prvem branju, vendar pravica do izbire ni enaka pravici do financiranja. Standard financiranje je glede obveznega programa določilo Ustavno sodišče, čeprav berem mnenje Zakonodajno-pravne službe iz 2.11.2018 se Ustavno sodišče o razširjenem programu ni opredeljevalo. In zaradi tega, da bo tudi tu ta zgodba jasna želimo prav posebej reči, da ne želimo posegati v pravice kogarkoli, te   (nadaljevanje) pravice so jasne in so določene tudi z mednarodnimi pakti. Te pravice so in te pravice bomo seveda spoštovali.  Bi pa rad na koncu seveda tudi poudaril, da ne gre zgolj in samo za neko tehnično izvršitev odločbe Ustavnega sodišča, ampak za neko celovitejšo vsebinsko spremembo, ki seveda sledi začrtanemu prvotnemu cilju. To pa je kakovostna, vsem dostopna, neizključujoča, nazorska, nevtralna mreža javnih osnovnih šol za sedanje in pa seveda za prihodnje generacije, zato da bo vsakemu otroku prav posebej omogočeno in dostopno pridobivanje znanja, kar ga bo v družbi prihodnosti naredilo ne samo konkurenčnega, ampak tudi zadovoljnega.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod minister. Obveščam vas, da kolega Edvard Paulič nadomešča kolegico Lidijo Divjak Mirnik in kolega Matej Tonin nadomešča kolegico Ljudmilo Novak. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe dr. Katji Triller Vrtovec.  Izvolite.
Katja Triler Vrtovec
Hvala za besedo.  Lep pozdrav vsem! Predlog zakona v rednem postopku je bil ZPS dodeljen v petek, 21. junija in v petek je bila podana tudi zahteva za sklic nujne seje odbora, ki je bila sklicana za danes popoldne in zaradi navedenih časovnih omejitev ste lahko pisno mnenje prejeli šele danes dopoldne. Kot smo poudarili že v pisnem mnenju je naloga ZPS proučiti skladnost predlogov zakonov z vsemi določbami Ustave kot teh razlaga Ustavno sodišče v času sprejemanja predloga zakona, zato lahko presoja ali predlog zakona ustrezno uresničuje točno določeno odločbo Ustavnega sodišča, ki so predlagatelje vodile pri pripravi predloga zakona pomeni le izhodišče, iz katerega mnenje ZPS izhaja ne pa tudi okvirja, ki bi določal meje njegovih nalog. Pisno mnenje je precej obsežno, zato bomo izpostavila le glavne pomisleke, ki so se zastavili pri proučevanju ali je predlog ZOFVI-L skladen z Ustavo. To so: ali je prepoved enakosti med državnimi javnoveljavnimi izobraževalnimi programi in nedržavnimi izobraževalnimi programi, ki so pridobili javno veljavnost skladna z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva s prepovedjo diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin in s pravico do svobodnega izobraževanja. Potem, ali je znižanje obsega javnih sredstvih zasebnim šolam, ki izvajajo javnoveljavni program osnovnošolskega izobraževanja skladno z načelom varstva zaupanje v pravo in načelom enakosti pred zakonom. Potem, ali je ohranjanje protiustavne ureditve financiranja v prehodnem obdobju skladno z načelom pravne države, z načelom delitve oblasti in z odločbo Ustavnega sodišča U-I-269/12, ki jo predlog zakona želi uresničiti. Na koncu, ali je prepoved zasebnim šolam zaračunavati šolnino, pri čemer bi se prepoved lahko raztezala na celotni izobraževalni program skladno s pravico do svobodnega izobraževanja. Ugotavljamo, da se temeljna pomanjkljivost predloga ZOFVI-L kaže v tem, da ni sorazmernosti med zelo ozko določenimi cilji predloga zakona. Kot cilja sta navedena le uresničitev že omenjene odločbe Ustavnega sodišča in zaščita javnega šolstva in predlaganimi zakonskimi ukrepi, ki pa globoko in široko mestoma pa tudi ne dosledno posegajo v obstoječi sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Zakaj so vse predlagane spremembe potrebne predlagatelj namreč ne pojasni oziroma njegova pojasnila niso skladna s sistemsko ureditvijo javnih služb.  Na kratko pa bi se vseeno dotaknila samo še predlagane uvedbe nove kategorije nedržavnih izobraževalnih programov, ki so pridobili javno veljavnost, ki jih predlog zakona ločuje od tako imenovanih državnih javnoveljavnih izobraževalnih programov. Zakon zahteva, da se ne državni programi razlikujejo     (nadaljevanje) od državnih programov, pri čemer ne navaja vsebinskih kriterijev, po katerih bi se ta različnost ugotavljala. Po našem mnenju je torej ta gola zapoved različnosti le drugo ime za prepoved enakosti med državnimi in nedržavnimi izobraževalnimi programi, ki učencem in njihovim staršem ne omogoča večje izbire temveč jim izbiro jemlje in jo prenaša na Strokovni svet za splošno izobraževanje. Ta bo ugotavljal ali je različnost med programi podana. Če bo podana bodo učenci lahko pridobili javnoveljavno izobrazbo, če pa ne bo podana učenci javnoveljavne izobrazbe ne bodo mogli pridobiti.  Hvala za besedo.
Hvala lepa. Besedo ima predstavnik Državnega sveta gospod Branimir Štrukelj.  Izvolite.
Branimir Štrukelj
Hvala lepa, predsednik.  Lepo pozdravljene, spoštovane poslanke in poslanci, gospe in gospodje! V Komisiji Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport smo zakon podprli. Naj omenim na začetku, ker verjetno ne bo nihče, da je v tem zakonu tudi neka se zdi marginalna sprememba, ki se veže na položaj vsebinski položaj pomočniku vzgojitelju v vrtcih, ki so sedaj preimenovane, kar je na neki način artikulacija zahtevnejšega delovnega meta, ki je za kurikulumom v vrtcih postal bistveno bolj kompatibilen s položajem vzgojitelja in je sedaj v ZOFVI preimenovan. Sicer je komisija zakon podprla. Najprej so prisluhnili pač predlagatelju, ki je tako kot je danes to minister storil utemeljil razloge za spremembo zakona, potem pa tudi strokovnjakom in zlasti predstavnikom in predstavnicam zasebnih šol. Tukaj je morda potrebno izpostaviti to, kar smo tudi v mnenju navedli, na to nas je opozoril zlasti dr. Zdenko Kodelja, da je v evropski konvenciji o človekovih pravicah pravica do izobraževanja opredeljena v tako imenovani negativni obliki ali kot negativna pravica, kar pomeni, da je pač oblikovana tako, da pravica do izobraževanja ne sme biti kratena nikomur ne pa kot pozitivna pravica do izobraževanja. Razlog je seveda zadaj in je tema današnje razprave to je financiranje zasebnih šol, ki je v skladu, potem z odločbo Evropskega sodišča, ki je povsem jasno povedalo kaj je dolžnost države kaj pa je njena opcija oziroma možnost to je zlasti, kar se tiče financiranja, ki ga različne države opredeljujejo različno. Slovenija je v sedanjem deležu nad povprečjem evropskih držav. Ustavno sodišče v naši državi je pravico do izobraževanja oblikovalo kot pozitivno pravico. Tukaj je pomembna razlika med evropsko artikulacijo in Ustavnim sodiščem, ki se je dvakrat izreklo obakrat v pozitivnem smislu. Enkrat je reklo, da je ta pravica v skladu z Ustavo, drugič pa, da ni v skladu z Ustavo torej, da razlika v financiranju ni v skladu z Ustavo. Prvič je reklo, da je v skladu z Ustavo argument, da seveda je prvič razpravljalo o neki drugi stvari je nekoliko šibek, ker je takrat opredeljevalo v vseh šolah vključno tudi v osnovnih šolah. Seveda, če bi želelo osnovne šole izločiti bi to posebej povedalo v prvem mnenju, ki je ugotovilo skladnost z Ustavo. Mi smo se naslonili tudi na dejstvo, da je v beli knjigi iz leta 1995, ko je bila koncepcija slovenskega združevanja opredeljena seveda nosilec izobraževanja v naši državi je javno šolstvo, medtem, ko je zasebno šolstvo opredeljeno kot dopolnilo, ki povečuje možnost izbire staršem, zadovoljuje ali starše, ki želijo   (nadaljevanje) v skladu s svojimi verskimi, filozofskimi prepričanji vzgajati svoje otroke in jih poučevati ali pa, zaradi posebnih pedagoških načel. Ni pa nobenega dvoma, da je ta distinkcija vzpostavljena, da je zasebno šolstvo seveda dopolnilo. To se je s temi odločitvami Ustavnega sodišča začelo nekoliko spreminjati. Zdi se, da se vedno bolj bližamo nekemu enačaju, kar pa seveda ni v skladu s to koncepcijo, zato bi rad na to posebej opozoril.  Komisija je izpostavila tudi problem financiranja ne le v zasebnih šolah, o katerih danes govorimo, ampak tudi v javnih šolah. Opozorila je, da seveda se zagotovilo, da bodo javne šole financirale v celoti postaja relativno, da je vedno več prispevkov staršev in različnih participacij, ki so na tak ali na drugačen način v javni šoli vedno bolj prisotna. Mi bi si želeli, da bi tudi o tem stekla diskusija, kajti to na neki način prezremo.  Na koncu je komisija potegnila tudi neki relativno preprost sklep, da je vprašanje ali lahko zakoni rešujejo nekaj, kar je motnja v Ustavi bom rekel. Kajti, če je Ustavno sodišče dvakrat odločilo diametralno nasprotno o isti dilemi, potem je verjetno nekaj narobe z Ustavo, če je mogoče na tako različne načine brati in zaradi tega se je komisiji zdelo, da seveda je rešitev taka dolgoročna v razjasnitvi tega dela Ustave Republike Slovenije.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Štrukelj. Obveščam vas, da kolegica Maša Kociper nadomešča kolega Marka Bandellija in kolegica Alenka Jeraj nadomešča kolega podpredsednika odbora Tomaža Lisca.  Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odpiram razpravo o 1. členu. V okviru razprave pri tem členu in v skladu s parlamentarno prakso bom dal najprej besedo vabljenim na sejo. Vabljene prosim, da se, zaradi magnetograma predstavijo z imenom in priimkom ter z nazivom organizacije, iz katere prihajajo ali jo zastopajo. Poleg tega bi vas želel še dodatno opozoriti, da ima, zaradi velikega števila povabljenih vsak na voljo pet minut za predstavitev svojega mnenja. V kolikor pa imate pripravljene prispevke, ki so daljši ob predvidenega časa obrazložitve pa jih pošljite na Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino, kjer bomo poskrbeli, da bodo dostopni na spletnih straneh Državnega zbora. Enako bo veljalo tudi pri obeh predlogih zakonov, ki sledita.  Želi kdo razpravljati? Izvolite.
Peter Gregorčič
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Sem Peter Gregorčič, pobudnik ustavne presoje UI-269/12.  Lep pozdrav vsem skupaj! Pri zadevam kot eni izmed pobudnikom, ki smo leta 2014 uspeli na Ustavnem sodišču ne gre zgolj za šolnino, gre za svobodo izbire. Gre za načelo varovanja človekovega dostojanstva, ki izhaja iz opredelitve Slovenije kot demokratične republike, zato je v Ustavni demokraciji človek subjekt in ne goli objekt oblastnega delovanja. Njegova samouresničitev kot človeka pa je temeljni namen demokratične ureditve. Temu bi moralo slediti tudi šolstvo, ki je - tukaj se strinjam s predlagateljem - pri nas dobro in dostopno vsem. V večini ga sestavljajo državne šole. Majhne, zelo majhen skoraj neznaten delež pa je tudi nevladnih šol. Izraz sem uporabil namenoma, da poudarim, da te šole ustrezajo vsem značilnostim nevladnih organizacij v javnem interesu. Nevladnih šol namreč ni ustanovila države, so nepridobitne, ne profitne ter delujejo v javnem interesu, saj od pridobljene izobrazbe nimajo koristi zgolj posamezni učenci temveč javno veljavna izobrazba služi tudi splošni koristi. Nevladna šola je torej javna natanko toliko kolikor državnega financiranja prejme, to je dela dostopno vsem in vsakomur. Predlog, o katerem odločate v resnici zmanjšuje obseg javnega in vsem dostopnega šolstva. Če bo sprejet bodo nevladne šole dejansko postale zasebne. Privoščili si jih bodo lahko zgolj še tisti, ki bodo dovolj premožni. Kot smo danes že slišali bi lahko bil predlog v nasprotju z več členi ustave. Poleg tega za naslednjih 9 let zgolj podaljšuje veljavnost zakonskega določila, za katerega   (nadaljevanje) se je Ustavno sodišče že izreklo, da je protiustavno. V tem obdobju pa stanje pobudnikov celo slabša, čeprav bi ga moral izboljšati. Poleg tega z ukinitvijo financiranja razširjenega programa predlagana novela onemogoča uresničitev ciljev vzgoje in izobraževanja. Prepričan sem, da je naše šolstvo dobro in vsem dostopno prav, zaradi smiselno in ustrezno izbranih ciljev. Med njimi so tudi uveljavljane možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja. Zagotavljanje enakih možnosti za vzgoje in izobraževanje otrok iz socialno manj spodbudnih okolij. Spodbujanje skladnega telesnega spoznavnega, čustvenega, moralnega, socialnega in ja tudi to piše v zakonu duhovnega razvoja posameznika, omogočanje osebnostnega razvoja učenca v skladu z njegovimi sposobnosti in interesi vključno z razvojem njegove pozitivne samopodobe. Teh ciljev brez razširjenega programa preprosto ni mogoče uresničiti, zato bi ukinitev ali manjše financiranje tega dela programa imela dolgoročne posledice. Posebej bodo namreč prizadete najmanj sledeče skupine učencev. Najprej učence z učnimi težavami, ker ne bodo mogli doseči obvezno osnovnošolsko izobrazbo. S tem bo onemogočal razvoj njihove pozitivne samopodobe, kar ima vselej negativne učinke tudi na družbo kot celoto. Prizadeti bodo posebej nadarjeni učenci, ker se ne bodo zmogli razviti v izjemne posameznike, ki pazite, v vseh zgodovinskih obdobjih in v vseh družbenih ureditvah predstavljajo temelj napredka družbe kot celote. Najbolj pa bodo prizadeti učenci, iz socialno manj spodbudnih okolij, ker ne bodo imeli enakih možnosti izbire in to zgolj na podlagi gmotnega položaja, ki predstavlja osebno okoliščino iz prvega odstavka 14. člena Ustave. Poleg tega ta novela odpira izjemno nevarno interpretacijo, da razširjen program ni obvezen del javno veljavnih osnovnošolskih izobraževalnih programov. To lahko na dolgi rok resno ogrozi zagotavljanje kakovostne izobrazbe tudi v javnih šolah. Zgodi se namreč lahko, da bo neka druga večina v Državnem zboru v prihodnosti pozabila razloge, ki bi vas morebiti vodili v tem mandatu. Posledično bo tako zakonsko rešitev ta druga večina lahko razširila tudi na javne šole na način, da bi finančno breme teh vsebini sčasoma prelagala in naposled v celoti preložila na pleča starše tudi v javnih šolah. Kot smo slišali predstavnika Državnega sveta se to danes že dogaja. V kolikor bo tak predlog sprejet pa bomo prišli tudi v shizofreno situacijo, kjer bo neobvezno glasbeno izobraževanje financirano bolj od obveznega glasbenega izobraževanja.  Spoštovane poslanke in poslanici, ob že sedmem poskusu uveljavitve obvezne odloča Ustavnega sodišča se zdi, da je problematika sistema. V Sloveniji imamo namreč še vedno ne spoštovanih kar 14 odločb tega sodišča, kar resno ogroža našo demokratično ureditev. Sprejem novele, za katero je že nedaleč vidno, da je ustavno vprašljiva zagotovo ne bo pripomogel k rešitvi tega sistemskega programa, prej nasprotno. Tovrstno problematiko bi to poglobilo. Utrdilo bi namreč napačno prepričanje, da odločbe sodišč niso obvezne, če le imajo za to na voljo parlamentarno večino.  Hvala lepa.
Hvala lepa dr. Gregorčič. Postopkovno, kolega Möderndorfer.
Ker že vidimo sedaj počasi kako, v katero smer bo šla razprava pa sicer mene osebno niti ne moti različni pogledi, saj to bogati razpravo pa vendar bi prosil predsednik, če opozoriti ne samo prejšnjega v bistvu predlagatelja svojega stališča, ampak tudi vse nadaljnje, da uporablja izraze, ki so pravno veljavno oziroma zakonsko veljavni predvsem v smislu danes sem slišal nove besedne zveze kot so nevladna šola … Prosim? Nevladna je bila, ker suprotno od tega pomeni to, vladna šola. Poglejte, slovenska javnost ne pozna teh izrazov, na koncu bodo celo mislili, ker to vrtijo po tretjem kanalu, da vse to res drži. Lepo vas prosim, predsednik, dajte opozoriti, da se ne uporablja tista trilogija, ki je veljavna oziroma ali je predlagana, s kakršnokoli zakonodajo v nasprotnem primeru bo to postala neka splošna diskusija, ki nima nobenih resnih zapletov in se bomo zapletali že iz postopkovnih vidikov in ne bomo prišli niti do resne vsebine debate. Prosim, če to opozorite. Lahko, da imajo svojo percepcijo kako vidijo oni to šolo samo, potem se ve kakšen način mora uporabljati, kdaj je, potem v navednicah tudi v svojem premem govoru to opozorijo v prenesenem pomenu itd… Skratka, dajte malo spoštovati ene osnovne manira, ko nastopate v Državnem zboru. Lahko pa doma uporabljate te izraze, vam nič ne branim, samo dajte samo v javnem prostoru uporabljati besede, ki veljajo.   (nadaljevanje) Ostalo bom pa prišparal.
Hvala, kolega Jani. Jaz mislim, da je to bilo dovolj kot opozorilo za naslednje govorce, tako da predajam besedo naprej.  Izvolite.
Anton Kokalj
Anton Kokalj, tudi pobudnik na osnovi, katere pobude je nastala odločba Ustavnega sodišča U-I-269/12. Jaz sem v naprej opravičujem, gospod Jani, če kaj ne bo razumljivo prosim vprašajte za pojasnilo, če bom uporabljal kakšno terminologijo, nisem pa pravnik in se v naprej opravičujem, ker nisem pravnik.
Prosim vas, iznesite svoje mnenje.
Anton Kokalj
Glede na to, da je navedeno pri tem predlogu, da je ključni razlog za ta postopek uskladitev za odločbo Ustavnega sodišča bi rad pojasnil kot sem poslancem tudi poslal kaj pravzaprav smo pobudniki Ustavnemu sodišču poslali, ker se v javnosti pogosto pojavljajo popolnoma druga interpretacije o tem kaj smo želeli in o tem o čem je Ustavno sodišče odločalo. Mi smo želeli samo odpraviti diskriminacijo, ki jo vsebuje 86. člen tega krovnega zakona in spremeniti številko iz 85 na 100 in to je vse. Ustavno sodišče je odločilo, da jima bo prav. Mi smo pričakovali, da bo Državni zbor, ki mu je bila v enem letu naložena sprememba oziroma uskladitev zakona o tem členu naredila to / nerazumljivo/ v 42. členu Poslovnika in po skrajšanem postopku to samo uredilo, za kar bi bila verjetno sposobna tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, vendar se je politika odločila drugače. Očitno je, da se pač odločbi Ustavnega sodišča s tem predlogom zakona ne bo ugodilo. Tukaj bi navedel samo dva argumenta, ki popolnoma postavljata pod nelogičen položaj predlog, ki je pred nami. Trenutno, zaradi 1 odstotka otrok, ki so v zasebnih šolah - bom uporablja terminologijo, ki jo uporabljamo vsi - država privarčuje po inženirski oceni približno 700 tisoč do milijon evrov na leto. Če bi izpolnila točno to, o čemer smo želeli, da Ustavno sodišče odloči bo privarčevala približno 300 tisoč manj, privarčevala bi pa še vedno v primerjavi s tem, če bi bili vsi ti otroci v javnih šolah, se pravi, finančni argument tukaj ne pije vode.  Druga zadeva. Zanima nas, ker je toliko časa poteklo od naše pobude do predloga zakona, ki naj bi to rešil kako bo rešena pravzaprav odprava krivice, ki se vleče že toliko let na osnovi 155. člena Ustave, tega recimo ta zakon ne vsebuje. Kot vemo na primeru izbrisanih je bilo to, potem naknadno urejeno. Zakaj zakon ne vsebuje te določbe, če želi resnično uresničiti odločbo Ustavnega sodišča? Iz ust ministra smo slišali, da je namen zakona ne samo uskladiti zakon z ustavno odločbo, ampak urediti pogoj za delovanje zasebnih osnovnih šol, zaščiti javno šolstvo tega Ustavno sodišče ni zahtevalo. Zato lahko rečem, da kot pobudnik doživljam ta predlog podobno kot, da zdravnik napiše recept, potem pa farmacevt pač uporabi izdajo tega recepta in priloži zdravila po svoji presoji tista, ki jih sicer ne more prodati, ker pač želi izkoristi ta recept. Resnično žalost me to, da za tako minimalno spremembo porabljamo toliko bom rekel energije in zapletamo zadeve po nepotrebnem, kajti zgodilo se bo, da bomo starši prisiljeni uporabiti tudi mednarodne institucije, da bomo dosegli to minimalno odpravo diskriminacij, ki za državo finančno ne pomeni nič.
Hvala lepa, gospod Kokalj. Naslednji, kdo želi besedo?  Izvolite.
Pavel Demšar
Pavel Demšar, Institut Monttesori. Jaz sem danes prebral to mnenje Zakonodajno-pravne službe. Zelo veliko   (nadaljevanje) smo razpravljali, dajali pripombe in kar lahko rečem je, da je Zakonodajna služba ugotovila to, na kar smo mi že opozarjali in sedaj, če beseda in teža te zakonodajne službe ni zadosti velika verjetno moje besede tudi ne bodo pripomogle k bolj jasnemu razjasnjevanju teh stvari. Dal bi na podlagi tega smo kratke poudarke.  Dve ključni zadevi se mi tukaj zdita, prvič, da zakon ureja na eni strani financiranje, kar je predmet ustavne presoje. Sedaj to financiranje tudi Zakonodajno-pravna služba končno enkrat jasno pove poslabšuje se situacija. Tako smo seveda izračunali tudi mi namesto dobrih 10 odstotkov, če vzamemo samo obvezni program in 15 odstotkov obveznega programa je tam dobrih 10 odstotkov. To s to odločbo pridobimo, na drugi strani pa vemo, da predstavlja razširjen program tam tretjino, četrtino odvisno od šole to pa predstavlja okoli slabih 20 odstotkov seveda odvisno od šole, kar pomeni 10 daje, 20 jemlje in 20 minus 10 je kakorkoli obračamo. Jaz sem pač hvaležen, da sem enkrat že razmišljal ali znam računati ali ne, da je Zakonodajno-pravna služba jasno rekla pravice se manjšajo. Od tukaj naprej bi šel, potem na ta drugi del, ki pravi, da se ne tiče ustavne odločbe in s tem se mi tudi strinjamo. Korenito pa posega v delovanje zasebnih šol in seveda bi bili zelo veseli, če bi nas kdo kaj povprašal za naše mnenje. Iz tega smo bili bom rekel popolnoma izločeni in predlagam, da seveda tudi tukaj tiste, ki smo to izvajali lahko tvorno sodelujemo, primer paralelke. Zavod za šolstvo je spremljal naš program 9 let in moram reči, da niti z eno besedo ni bilo omenjeno, da bi naša šola kakorkoli imeli težavo s socializacijo. Vprašal sem Zavod za šolstvo ali je bilo to kjerkoli omenjeno, ali je bil to problem. To so zanikali, tega ni, jaz te argumentacije ne vidim še posebej zato, ker imamo kombinirane oddelke. Tukaj moramo gledati drugače. Medgeneracijsko povezovanje različne starostne skupine, ker se spodbujajo, mi to delamo in iz tega vidika postane paralelka irelevantna. Seveda jasno se zaostruje sedaj pogoji. Sedaj, če bi predpisali dve paralelki leta 2010, ko se je ustanavljala naša šola ne bo držalo. Ne bi bilo dve Monttesori šole in s tem dvakrat več v mestu Monttesori šol, ampak nič, žal. Poleg tega mi moramo tudi spremljanje izvajati. In, da bomo sedaj spremljali 50 otrok v paralelki jaz mislim, da se to pedagoško težko podkrepi. Zakaj bi delali na tako velikem vzorcu spremljanje programa, če se ga da bistveno manjšem vzorcu kakovostno narediti. Ta zadeva za nas je bila presenetljiva. Presenetljiva tudi zato, ker vemo, da je to bilo v zakonu in da v tistem času, ko je to bilo v zakonu nobena šola ni nastala zasebna. Jaz tudi to mislim, da je dovolj močna argumentacija.  Sedaj, če grem še naprej na programe. Sam zakonodajalec je napisal v predlogu zakona tako, da zakon jasneje ločuje med programi, ki so javnoveljavnimi in tistimi, ki so pridobili javno veljavnost, gre za 2. točko drugega programa. Javnoveljavni programi so tisti, ki jih sprejme minister tako imenovani vzgojno izobraževalni programi tako, da tukaj se govori o državnih programih. Javnoveljavne programe lahko izvajajo le javni vrtci in šole, zasebni vrtci in šole pa samo, če jim je podeljena koncesija za izvajanje veljavnega programa. Se pravi, tukaj je predlagatelj zakona jasno povedal, da javnega programa zasebni vrtci in šole ne bodo mogle uporabljati. Večino zasebnih vrtcev izvaja javni program. Posebna pedagoška načela so v   manjšini. Tako da tukaj seveda nič se ne pove – zdaj pri šolah je majčkeno drugače, ker ni toliko tega oziroma šola, ki bi samo po tem programu delovala, pri vrtcu pa je tukaj zadrega. In seveda naprej, potem v zakonu jasno je napisano, da se lahko šola tudi financira samo, če je pridobila javno veljavnost.
Gospod Demšar sklenite.
Pavel Demšar
Ja, za na koncu pa samo še dve misli. Veliko se govori… jaz, ko sem gledal tole nataliteto, ko sem tele zakone gledal – 10 % od leta 2009 je padla nataliteta rojstva. »Forecast«, napoved za naslednjih deset let še 10 % dol. Jaz bi bil bolj vesel, če bi se mi pogovarjali o tem, kako to nataliteto nekako popraviti in ne da se zdaj prepiramo, kam bodo ti otroci šli v šolo. In če majčkeno še naprej rečem. Ti starši so pripravljeni nekaj raskirati za otroke, tako kot tisti, ki popoldne tudi dajo otroka v neke dopolnilne zadeve. Dajmo jih podpreti, želijo nekaj narediti za otroke. Potem pa seveda, ko se pogovarjamo o odhodih ljudi iz tujine, pa službah, ki jih dobijo v tujini, mi dobivamo veliko klicev – »Sem v tujini, razmišljam, da bi prišel nazaj. Otroka imam v Montessori šoli. A bom lahko dal tudi pri vas v Montessori šolo otroka, če pridem nazaj v Slovenijo?« Kaj naj mu rečem? Ni mesta, ker ne moremo, ker zapolnimo že vnaprej mesta, kako naj ga sprejmem? Hvala.
Hvala lepa, gospod Demšar. Kdo želi naslednji besedo? Tanja Otrin, izvolite.
Tanja Otrin
Sem Tanja Otrin, lepo pozdravljeni vsi skupaj, vsi navzoči tudi z moje strani. Hvala za vabilo in za mojih pet minut, v katerih vam bom predstavila argumente, zakaj jaz mislim, da predlagan zakon ne sledi odločbi Ustavnega sodišča. Kakor jaz vidim to zadevo, je jedro nestrinjanja med nami v besedici obvezno, torej pogledali bomo, ali se ta beseda res nanaša le na obvezni del javnoveljavnega osnovnošolskega programa, ali se nanaša na javnoveljavni osnovnošolski program, ki je v Republiki Sloveniji obvezen. Zdaj, če upoštevamo jezikovno razlago odločbe lahko rečemo, da ta ustavna odločba res omenja različne besedne zveze in iz dobesednega razumevanja teh besed, odločbo res lahko interpretiramo na oba načina. Če pa pogledamo celotno odločbo, pa sledimo namenu odločbe, upoštevamo teleološko, sistemsko, logično razlago, pa dobimo odgovor na naše vprašanje. Ustavno sodišče je presojalo pobudo najprej z vidika prvega odstavka 57. člena Ustave in reklo, da iz pravice do svobodnega izražanja, ki je prvi odstavek, ne izhajajo nikakršne finančne obveznosti države do javnih ali zasebnih izobraževalnih inštitucij. V nadaljevanju pa je pobudo presojalo tudi z vidika drugega odstavka 57. člena Ustave, ki pravi: »Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javni sredstev.« Če je država na eni strani dala možnost osnovnošolskega izobraževanja, je na drugi strani poskrbela tudi za njeno financiranje. S tem je Ustava učencem zagotovila pravico do brezplačnega obveznega osnovnošolskega izobraževanja. Torej, gre za javnoveljavni osnovnošolski program, ki je v Republiki Sloveniji obvezen in je država dolžna zanj finančno poskrbeti ne glede na vrsto izvajalca. Najprej, pobudnik je s pobudo na Ustavnem sodišču uspel. Po logiki stvari mora biti pobudnik in ostali v tem položaju na boljšem od obstoječe ureditve, s predlogom je pa zdaj še na slabšem od obstoječe ureditve. Najprej, ne v pobudi, ne v odločbi, ne v ločenih mnenjih, tako odklonilnih, kakor pritrdilnih, ni zaznati razdeljevanja na obvezni in razširjeni del. Le na enem mestu odločba omenja razširjeni del, pa še ta se v kontekstu uporablja za nadstandard oziroma za zasledovanje partikularnih interesov. Pa gre gremo zdaj pogledati še Zakon o osnovni šoli, ki ga sama odločba in pobuda ne omenja, pa se je kasneje v javnosti pojavil – 14. člen pravi: »Program osnovne šole obsega obvezni program in razširjeni program«, 28. člen pa pravi za zasebne šole: »Zasebna šola določi program osnovne šole«, torej oba dela. In poglejmo, ali je razširjen del res neobvezen v zasebnih šolah. Iz Zakona o osnovni šoli to ne izhaja. Od 20. do 25. člena našteva posamezne oblike razširjenega programa, to so te: podaljšano bivanje, jutranje varstvo,  (nadaljevanje) dopolnilni pouk, interesne dejavnosti, ki jih je v okviru osnovnošolskega javnoveljavnega programa šola dolžna zagotoviti in nikjer ne piše, da te določbe niso obvezne za zasebne šole. Imamo pa naprej v Zakonu o osnovnih šolah v 39., 43. členu navedeno, da določeni členi za zasebne šole niso obvezni, vendar ta razširjeni program tukaj ni omenjen. Čudi me, da je tudi ves ta čas država plačevala razširjeni del v zasebnih šolah, pa je prepričana, da ni obvezen. Če bo zakon sprejet, bo situacija v zasebnih šolah nesmiselna. Osnovnošolsko izobraževanje, ki je obvezno, bo financirano manj kakor pa srednješolsko izobraževanje, ki ni obvezno. Mislim, da ni prav, da barantamo s temi procenti, kot da smo na neki tržnici. Prav je, da spoštujemo odločbo Ustavnega sodišča in ne vem zakaj tukaj zadaj zaznati strah, kot da bi zaradi tega doslednega spoštovanja odločbe sledil propad javnega šolstva. Javne šole so kvalitetne, imajo tradicijo, čez 460 jih je napram šestim zasebnih, poleg tega je pa tudi zakonska varovalka, da se financiranje zasebnim šolam omeji, če bi bilo ogroženo financiranje javnih šol. In če ste po vsem tem kar je povedano še vedno v dvomu, kako se odločiti, naj dodam, da se celo obdolžencem v kazenskem pravu v dvomu odloči v njihovo korist. Tu pa gre za davkoplačevalce, starše, ki želimo, da se otrokom financira javnoveljavni program osnovnošolskega izobraževanja, enako kot v javni šoli. Noben zaradi tega ne bo na slabše, kvečjemu bomo kot demokratična družba vsi na boljšem, pa se bomo še boljše naprej razvijali. Hvala.
Hvala, gospa Otrin. Naslednji je dr. Davor Peršič iz… se opravičujem, postopkovno Maša Kociper.
Ja, postopkovno lepo prosim. Jaz bi pa prosila, če bi se lahko tisti, ki potem poda pravno razlago in tolmačenje odločbe Ustavnega sodišča in tako naprej, predstavi kdo je in od kod je in katere reference. jaz težko poslušam pravno tolmačenje, če ne vem ali je gospa sodnica ali kaj je. Da neko verodostojnost da svojemu nastopu s tem, da se predstavi. Lepo prosim.
Ja, to je moja napaka. Namreč, gospa je nekoč delala pri nas in sem po priimku poklical, ampak Tanja prosim predstavite se za koga delate. Napaka je moja.
Tanja Otrin
Jaz sem Tanja Otrin, sem diplomirana pravnica, imam pa otroka na Waldorfski šoli in kot aktiven državljan se mi zdi prav, da če nekaj čutim, da tudi napišem in sem zdaj tukaj povabljena in se vam za to lepo zahvaljujem, da povem svoje mnenje.
Hvala lepa. Naslednji, besedo ima dr. Davor Peršič iz Svobodne šole Kurešček. Izvolite.
Davor Peršič
Dober dan, lepo pozdravljeni! Spoštovan predsednik, spoštovani člani odbora in vsi prisotni, gospod minister! Jaz bi izpostavil samo eno drobno stvar. Jaz sem vodja Svobodne šole Kurešček, ki deluje na temelju valdorfske pedagogike. Ni vpisana v razvid šol. K temu si prizadevamo. Naša šola nastaja na podeželju in vidimo kot en velik problem to, kar se mogoče zdi ena manjša stvar – to je to, da je paralelka obvezna torej to, da se šola lahko sploh vpiše v razvid. Naša šola nastaja organsko, kot sem rekel na podeželju in ne predstavljamo si ne z vidika učencev v tem začetnem delu, še manj pa z vidika same stavbe, ki bi zahtevala takšno kvadraturo v nekem podeželju, tam kjer recimo mi nastajamo. Tako da vidimo en tak člen kot izjemno veliko oviro pri samem nastajanju šole. Samo to bi želel dodati pri celi debati. Hvala.
Hvala dr. Peršič. Od vabljenih… aja, izvolite gospa.
Alenka Šverc
Dr. Alenka Šverc, Zavod Antona Martina Slomška Maribor.  Jaz se pridružujem mnenjem svojih kolegov, ki so jih mislim, da zelo eksaktno in natančno povedali, v čem je problem tega zakona. In tudi jaz moram deliti to razočaranje, da se prvič ni uresničila ustavna odločba, ki je bila zelo preprosta – iz 85, da se poda na 100. In drugič, nastaja velik problem, da je ministrstvo v sam ZOFVI podalo nove ovire za ustanavljanje zasebnih šol. Na eni strani nam ministrstvo očita, zakaj ni več zasebnih šol in nimajo starši svobodne možnosti izbirati, po drugi strani pa postavlja nove ovire za ustanavljanje šol. Zato jaz mislim, da bi morala naslednja pobuda it in vabim tudi seveda vse starše in vse navzoče v Sloveniji, kako postaviti dejansko takšne pogoje, da bodo lahko šole organsko in smiselno nastajale in da bo v skladu z ustavo, s starši, državljani Republike Slovenije, dejansko lahko svobodno in pluralno izbirali različne pedagoške modele in tako uresničevali to kar je zapisano v Ustavi in tudi v to, v kar so sami prepričani. Zato bi pozvala Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da dejansko v naslednji spremembi ZOFI-ja spreminja in tudi vse akterje in starše povabi v Sloveniji, tudi tiste, ki niso mogli vpisati otrok v zasebne šole, da ji dejansko povabi aktivno, da naredimo takšno zakonodajo, ki bo dejansko to tudi omogočala. Hvala.
Hvala dr. Šverc. Imamo še želje po razpravi? Izvolite.
Miha Paternoster
(Civilna iniciativa bogatimo šolstvo) Rad bi opozoril, da bo ob uveljavitvi novele, kot je predlagana, prihajalo do diskriminacije, in sicer otroci staršev, ki bodo plačali za razširjen program, bodo v šoli deležni dopolnilnega pouka, dodatnega pouka, jutranjega varstva, šole v naravi in podobno. Medtem, ko otroci staršev, ki razširjenega programa ne bodo sposobni plačati dopolnilnega dodatnega pouka, jutranjega varstva, šole v naravi enostavno ne bodo deležni. S tem se bo v bistvu osnovno šolo vnesla diskriminacija na podlagi premoženjskega stanja staršev in otrok, kar je v bistvu milo rečeno neustavno, po ne vem kolikih členih. Rad bi opozoril na to, da je Zakonodajno-pravna služba pozvala predlagatelja naj pojasni obstoj razumnih in stvarnih razlogov za razlikovanje in zato v bistvu prosim za pojasnitev obstoja razumnih in stvarnih razlogov za razlikovanje, zakaj otrokom v javnih šolah pripada pravica do dodatnega pouka, dopolnilnega pouka, do šole v naravi, do jutranjega varstva, medtem ko otrokom v zasebnih šolah ta pravica ne pripada. Tega pojasnila predlagatelj ni podal, ker bo v primeru uveljavitve novele zakona šola postala dostopna le še bogatim, me tudi zanima, ali je predlagatelj predvidel kakšne ukrepe, da bo lahko tudi v primeru uveljavitve te novele zakona šola dostopna tudi otrokom iz slabega socialnega okolja, kot je recimo primer s subvencioniranjem ali za otroke, ki ne ustrezajo določenim cenzusom. Hvala.
Hvala lepa gospod Paternoster. Izvolite.
Iztok Kordiš
(Waldorfska šola) Bom zelo kratek, ne bom ponavljal, ker je bilo vse zelo lepo povedano in bi potem vse izvodenelo, če bi dvakrat ponavljali zadeve. Rad bi mogoče opozoril samo na nekaj. Waldorfska šola od leta 1992 in dejansko lahko rečemo, da smo en primer sodelovanja z vsemi šolami. Tukaj je bilo rečeno, da bi popravil mogoče zasebno šolstvo oziroma to šolstvo, ki je, posebno pedagoška načela in ostale šole bogatijo šolstvo. Ta izraz je bil dostikrat uporabljen. Danes ga nisem slišal. Ampak jaz mislim, da vsi, ki tukaj sedimo si verjetno želimo čim boljši šolski sistem, čim boljše šolstvo. Malokdo ve kateri je tisti sistem, ki je danes v tej družbi, ki se zelo hitro spreminja najboljši. Zato je edina varianta, da najdemo en tak dober sistem in da gremo naprej. Strinjam se, da imamo dober sistem, ki ga lahko izboljšamo. To mantro se sedaj dosti ponavlja in dejmo jo uresničiti. Bojim se da ta predlog tega ravno ne izboljšuje zadev. Pr vsemu temu je treba paziti na to, da dejansko ostane to sodelovanje in različnost, da omogočimo različnost in izmenjavo teh izkušenj na podlagi katerih se lahko vsi učimo in seveda potem dobimo nekaj novega. Če tega ne bomo delali, potem bomo branili nekaj. Ampak, ko začnemo nekaj braniti je to že slab znak. Če govorimo o različnosti, spoštovanju, sprejemanju različnosti, potem dejmo to delati tudi na vse nivojih. Mislim, da je šolstvo en tak, tako polje, kjer moramo še posebej paziti na to. Hvala.
Hvala lepa gospod Kordiš. Zdaj, so vsi vabljeni dobili besedo. Samo ena gospa je ostala molče, ampak verjetno po lastni presoji.
Tamara Peklar Korošec
(Waldorfska šola Maribor) Vse je bilo tako čudovito povedano, da je res brez veze, da kratimo čas, rajši se posvetimo temu, da spregledamo. Hvala.
Hvala gospa Korošec. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Postopkovno Marko Koprivc. Izvoli.  MARKO KOPRIVC (PS SD):Hvala lepa, predsednik za besedo. Kot je že predstavnica Zakonodajno-pravne službe dr. Katja Triler Vrtovec povedala, smo dobili poslanke in poslanci mnenje Zakonodajno-pravne službe na mizo tako rekoč pred nekaj urami in zaradi tega žal ni bilo časa, da bi mnenje resno lahko preučili in ga pregledali v tako kratkem času, tako da je predlog koalicije, da bi se razprava in pa odločanje poslank in poslancev na odboru za nekaj dni prestavilo. Namreč, pomembno je, da se to mnenje Zakonodajno-pravne službe resno pregleda in analizira in se potem na podlagi tega odloči kakšni bodo nadaljnji koraki. Hvala lepa.
Hvala lepa kolega Koprivc za proceduralno. Proceduralno se je oglasila Maša Kociper. Izvolite.
Hvala spoštovani predsedujoči. Podpiram predlog kolega glede prestavitve seje iz razloga, ki ga je navedel. Hkrati pa me zanima procesno, proceduralno, če je mogoče prositi tudi za dopolnitev mnenja Zakonodajno-pravne službe. Mnenje Zakonodajno-prave službe je na določenih mestih izjemno nejasno in zame kot poslanko onemogoča pripravo ustreznega amandmaja oziroma popravka zakona, kar je tudi verjetno smisel vsakega mnenja Zakonodajno-pravne službe. Če pustim ob strani, da je ista Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju 2. 11. 2018 rekla, da se je Ustavno sodišče o razširjenem programu ni opredeljevalo, če pustimo ob strani to, se pravi, da je to mnenje tokrat drugačno, je tukaj nekaj stvari, ki so zame nerazumljive. Če lahko povem primer. ZPS v svojem mnenju na strani 2 pravi: temeljna pomanjkljivost predloga ZOFI se kaže v strogi usmerjenosti predlagatelja k uresničitvi zelo ozko opredeljenih ciljev, to je uresničitvi odločbe Ustavnega sodišča, ki niso sorazmerni širini in naboru predlaganih sprememb ZOFI. Se pravi, temeljna pomanjkljivost predlagatelja se kaže v strogi usmerjenosti predlagatelja, to je Vlada, k uresničitvi ozko opredeljenih ciljev, ki niso sorazmerni širini in naboru predlaganih sprememb ZOFI. To pravi Zakonodajno-pravna služba. Potem pa v nadaljevanju pravi: če bi namreč šlo samo za uresničitev določbe in tako naprej, bi pričakovali, da bi v skladu s načelom sorazmernosti tudi predlagane spremembe ZOFI nanašajo le na uskladitev določb, ki jih je Ustavno sodišče spoznalo za protiustavno. Se pravi, v prvem stavku pravi kontra, kot pravi v drugem stavku. Poleg tega, jaz sem drugi mandat poslanka. Morda obrazložitev, ali mi kot predlagatelj Vlada in kot zakonodajalec ne moremo sprejemati zakonov širših kot je odločba Ustavnega sodišča. Vi veste, da se zakon odpre, ko se odpre, vsakih toliko let in prvič v zgodovini tega zakonodajnega telesa, sem soočena z dejstvom, da zakonodajalec Vlada ali potem seveda Državni zbor ne more širiti vsebine zakona. Se pravi, se meni tudi odreka pravica, da kot poslanka dajem amandmaje na katerikoli zakon, ker s tem širim vsebino, ki jo je dal predlagatelj. Prvič tudi slišim, da novi zakon, ki širše ureja določeno tematiko, ne sme drugače urejati položaja. Prvič to slišim. Razumem, da se ne sme slabšati položaj, v konkretnem primeru otrok, ki so že vpisani na to šolo in to urejajo v tem zakonu prehodno obdobje. Ti otroci in starši nikakor ne bodo oškodovani. Prvič pa iz tega mnenja Zakonodajno-pravne službe slišim, da ni mogoče drugače urejati problematike širše in na drugačen način. Tako, da se bom težko pripravila za naslednjo sejo brez teh dodatnih pojasnil.  Še eno vprašanje. Na strani 1, odstavek pod uvodno, bom kar prebrala, prosi zdržite še z mano: in tako kot je Ustavno sodišče določeno za varuha Ustave zaradi varstva njenih vrednot, ki se lahko skozi daljše obdobje tudi spreminjajo - tako da Zakonodajno-pravna služba meni, da se lahko vrednote Ustave skozi daljše obdobje tudi spreminjajo, ok, morda je stvar za debato - je tudi naloga ZPS, da v postopku sprejemanja predlogov zakona opozori na morebitna neskladja z vsemi ustavnimi vrednotami kot jih razlaga Ustavno sodišče v času sprejemanja predloga zakona. Zdaj pa dalje. Zato presoja ali predlog zakona ustreza, ustrezno uresničuje odločbe Ustavnega sodišča, ki so predlagatelja vodila pri pripravi predloga zakona, lahko pomeni le izhodišče iz katerega mnenja ZPS izhaja, ne pa tudi okvirja, ki bi določal meje njegovih nalog. Spet kontra. Eno stran naprej pove, da je šel, da je temeljna pomanjkljivost zakona, da je šel predlagatelj preozko, tukaj pa pove, da presojajo tudi širše in potem v tretjem stavku pove, da bi pričakovali, da bodo šli pa ožje. Jaz si s takim mnenjem Zakonodajno-pravne službe, ne vem v katero smer usmeriti amandmaje, pri čemer je bilo mnenje šest mesecev nazaj glede ključnega vprašanja popolnoma diametralno nasprotno.  Hvala lepa.
Da bi razpravo korektno sklenili, bi morali sicer še proceduralni predlog. / oglašanje iz ozadja/ Hvala lepa.  Za postopkovno se je prijavila tudi kolegica Jelka Godec. Izvoli.
Glede na to, da smo zdaj slišali s strani kolegice, da bo pripravila amandmaje oziroma se pripravljajo amandmaji, očitno, jaz predlagam, glede na to, predsednik, z vsem spoštovanjem bi bilo fer do vabljenih, da se jih na to prej opozori, da je danes pač samo njihova razprava in potem bomo očitno na naslednji seji, kot je praksa v Državnem zboru, odločali brez te strani, torej bomo samo poslanci in moj postopkovni predlog je, torej glede na to, da bodo amandmaji s koalicijske strani, da se na sejo, ko bo ta točka ponovno obravnavana, ponovno vse vabljene oziroma zainteresirano javnost, namreč med nami so tudi tisti, ki so vezani na odločbo Ustavnega sodišča so zainteresirani subjekti, da se bodo lahko seveda v času, ki ga boste, predsednik, določili, tudi izjasnili do različnih amandmajev, ki bodo seveda postavljeni s strani koalicije. Tako, da moj postopkovni predlog torej še enkrat je ta, da se jih ponovno povabi, in da se razprava poslancev in odločanje tudi izvede ob mnenju vabljenih.  Najlepša hvala.
Hvala kolegica Godec.  Kot je navada v parlamentarnih postopkih, se vabljeni le enkrat oglašajo in imeli so priložnost, da se oglasijo, tudi da pošljejo svoja mnenja. Čaka nas tudi razprava poslancev in poslank in zdaj v skladu s 73. členom Poslovnika odrejam prekinitev te točke, zato pa ne potrebujemo glasovanja, tako da, zaključujem obravnavo 1. točke, se vabljenim zahvaljujem za udeležbo, vas lepo pozdravljam in v minutki bomo nadaljevali z drugo točko.  Hvala.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKLICNEM IN STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU. V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport ter zahtevo za sklic nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Dodatno pa ste prejeli še pripombe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pojasnilo v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe.  Seznam vabljenih k tej točki imate v sklicu seje, pa ga ne bom ponovno bral. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do     (nadaljevanje) začetka njegove obravnave na seji odbora. V poslovniškem roku pa so amandmaje vložile poslanske skupine koalicije.  Odboru predlagam, da v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena poslovnika ob koncu razprave glasuje o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.  Ali želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev členov predloženega zakona? Izvolite, gospod minister dr. Jernej Pikalo.
Jernej Pikalo
Gospod predsednik, poslanke in poslanci, najlepša hvala tudi za možnost te dodatne opredelitve glede zakona, sprememb zakona in dopolnitev Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Zelo po domače rečeno, glavni cilj novele tega zakona je posodobitev nekaterih določil, in sicer zaradi tega, ker so se, kot temu rečemo, okoliščine in tudi druga zakonodaja tako spremenila, da določene stvari, ki so ključne za šolo, ne funkcionirajo več tako, kot bi morale. Pa bom povedal mogoče na nek način malo bolj po domače, tudi zato, da bo javnost, ki to spremlja, lahko razumela. Eno je vprašanje, če me vprašate, opravičevanje odsotnosti dijaka od pouka. Zadnji noveli, ki sta bili narejeni - seveda gre za tisti zloglasni GDPR -, sta namreč določali, da polnoletni dijak svojo odsotnost od pouka opravičuje sam, za mladoletnega dijaka pa to storijo starši. S to novelo, ki jo zdaj predlagamo, oziroma s to spremembo zakona želimo izenačiti obravnavo vseh dijakov v zvezi z njihovo odsotnostjo od pouka, kar pomeni, da se bodo šola, starši, dijak medsebojno obveščali v zvezi z njegovo odsotnostjo tudi po doseženi polnoletnosti; po domače, pa zelo nerad govorim po domače, gre v bistvu za to, da se ne bodo opravičevali sami. Drugo je tisto, na kar so nas v veliki meri opozarjale srednje šole, pa smo jim tule tudi prisluhnili. Gre za vprašanje vzgojnega delovanja, kajti vzgojno delovanje, še posebej v srednjih šolah, se včasih zdi, da šepa. Zaradi tega bi želeli, da šola obravnava dijaka po doseženi polnoletnosti enako, kot ga je obravnavala do njegove dosežene polnoletnosti, kar pomeni, da v postopku vzgojnega ukrepanja tudi zoper polnoletnega dijaka sodelujejo starši. Nam se to zdi pomembno, kajti starši imajo neko drugo dolžnost, in nam se zdi pomembno, da je vedno v tem trikotniku, otroci, starši, šola in tako naprej.  Poleg tega je v sedanji zakonodaji določilo, da se dijaku lahko prepove prisotnost pri pouku zgolj v primeru, da ogroža svoje življenje ali pa zdravje oziroma življenje drugih oseb. S to novelo dajemo možnost, da lahko učitelj prepove dijaku pri določeni uri pouka tudi v primeru, ko dijak z neprimernim obnašanjem bistveno ovira izvajanje pouka, kar do sedaj ni bilo predvideno z zakonom. Skratka, delujemo malo bolj proaktivno, če hočete, proaktivno vzgojno. V tem smislu tudi nazaj uvajamo nekaj, kar je vsaj po moji - ampak to govorim na pamet, da ne bo kasneje problemov -, kar je nekoč že bilo, torej, da se lahko dijaka izključi, potem ko prejme četrti ukor. Zdaj predlagamo Državnemu zboru, da uzakoni to spremembo. In tudi s tem smo na nek način prisluhnili šolam, ki so v bistvu opozorile na to, da nimamo ali nismo imeli stopnjevanja vzgojnih ukrepov in da tako stopnjevanje vzgojnih ukrepov pride šolam pri njihovem delu - je to zelo pomembno. Nekaj je še drugih   (nadaljevanje) stvari, ki so v tem predlogu. In sicer, ureja se pravica staršev polnoletnih otrok, da jim šola razkrije osebne podatke njihovih polnoletnih otrok v zvezi z izobraževanjem, z namenom izvrševanja njihove zakonske dolžnosti preživljanja otrok v času izobraževanja. In potem prav posebej - to pa ni več del tega paketa, ki se nanaša na GDPR - vprašanje izrednega izobraževanja. Tule pa imamo pri poklicnem in strokovnem izobraževanju spremembo, da se lahko izredno izobražuje tisti, ki je star najmanj 16 let, ki še nima pridobljene izobrazbe oziroma opravljenih vseh obveznosti po izobraževalnem programu, v katerem se izredno izobražuje, oziroma ni hkrati vpisan v isti program v rednem in izrednem izobraževanju.  Nam se je še pred začetkom novega šolskega leta, torej šolskega leta 2019/2020 zdelo pomembno, da predlagamo Državnemu zboru te spremembe. Predloge, ki jih je Zakonodajno-pravna služba že imela, smo upoštevali v amandmajih, ki jih je vložila koalicija. Mi kot ministrstvo bomo pa seveda z velikim veseljem sodelovali pri kakršnihkoli strokovnih pojasnilih, če bodo poslancem potrebna.  Hvala lepa.
Hvala, gospod minister. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Valentini Marolt.
Valentina Anamarija Marolt
Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila in v okviru svojih pristojnosti danes dopoldne podala pisno mnenje. V mnenju opozarjamo predvsem na potrebo po večji jasnosti in določnosti besedila zakona in njegovi notranji usklajenosti. Zlasti v zvezi s predvidenim hkratnim zbiranjem osebnega podatka davčne številke in matične številke dijaka smo na podlagi ustaljene sodne prakse Ustavnega sodišča na področju varstva osebnih podatkov opozorili, da je zaradi identifikacije dopustno obdelovati samo enega od dveh enoličnih identifikatorjev, torej ali emšo ali davčno številko, ne pa obeh. Niti iz besedila določbe niti iz obrazložitve pa ni razvidno, da se navedena podatka obdelujeta še za kakšen drug namen, poleg namena popolne identifikacije. V zvezi s tem smo opozorili tudi, da ni videti razloga za zbiranje osebnega podatka davčne številke za starše dijakov. Ugotavljamo, da - tako kot je rekel že gospod minister - vloženi amandmaji sledijo pripombam naše službe iz pisnega mnenja, dodatno pa so bila glede nekaterih naših pomislekov podana tudi pisna pojasnila.  Hvala.
Hvala, gospa Marolt. Želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Štrukelj?
Branimir Štrukelj
Hvala lepa, gospod predsednik.  Tokrat bom precej krajši. Torej, komisija podpira zakon in ugotavlja, da v veliki meri sledi pripombam ali opozorilom, ki prihajajo zlasti iz šolske srenje, torej tistih, ki so zaposleni v vzgoji in izobraževanju, in seveda ta ukrep, ki se tiče vpogleda v delo otrok, ne glede na polnoletnost, se zdi smiseln v celoti. Problem je, da nekateri opozarjajo, da je vedno več staršev, ki nikoli ne vpogledajo v to, kakšne so te ocene, čeprav bi imeli vse pravice za to, ampak to je neka druga zgodba. Tudi ostali predlogi so smiselni in smo jih podprli.
Hvala lepa, gospod Štrukelj. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.  Odpiram razpravo o 1. členu. Želi kdo razpravljati? Mateja Udovč, izvoli.
Hvala lepa za besedo. Rada bi samo kratko oziroma mogoče bom pri nekaterih točkah malce daljša, zato ker se mi zdi tema pomembna, pa ker je pred časom določen segment zelo razburil javnost, glede ukinitve določenih pravic. Pa samo še dopolnim, da se danes s spremembami izboljšuje jasnost zakonskih določil zaradi spremembe družbenih razmer in se odpravljajo pomanjkljivosti veljavne uredbe. Sama zagovarjam tezo, da moramo za nadarjene, talentirane učence imeti posebne, njim prilagojene ureditvene ukrepe, tako da bodo lahko nemoteno razvijali svoje talente in bogatili našo narodno bogastvo, kulturo, šport, znanost. Še več, dolžni smo jih na različne načine spodbujati k temu. Predlagana rešitev, ki ste jo prinesli k nam   (nadaljevanje) na mizo, je namenjena sicer samo glasbenim in plesnim smerem, vendar sem prepričana, da bi lahko to rešitev v bodoče uporabili tudi na drugih področjih, recimo, na kakšnih umetniških področjih, da bi jim omogočili, da bi se lahko kdaj v bodoče razširili. Seveda pa morajo kandidati pred podelitvijo teh statusov opraviti določene sprejemne izpite oziroma pokazati specifična znanja oziroma strokovna znanja. Toliko samo kratko glede te točke.  Druga točka. Poudarili ste, da gre za urejanje novele vzgojno delovanje šol. Z novelo uvajamo nov ukrep, s katerim bodo učitelji dijaku lahko prepovedali prisotnost pri določeni uri pouka. Načeloma sem zagovornica ukrepov, s katerimi se vzpostavlja red pri pouki in na splošno v šoli, vendar se mi pa ta definicija zdi dokaj abstraktna, jo pozdravljam, ampak vseeno mislim, da jo je možno razlagati preveč subjektivno oziroma na več načinov in da gre pri tem za zelo raztegljiv pojem. Mislim, da bi na tej točki morali postaviti mogoče jasnejše kriterije, ki opredeljujejo neprimerno obnašanje, ki bistveno ovira izvajanje pouka, saj se bo v nasprotnem primeru lahko dogajalo, da bodo za enaka dejanja dijaki oziroma učenci različno sankcionirani. Če pa smatrate, da to ni zakonska materija, potem pa bi predlagala, da se jo razdela in definira v podzakonskih aktih. To bi bila moja pripomba pri tej točki. Zdaj bi pa prešla na posredovanje osebnih podatkov staršev polnoletnih otrok. Tu gre za nam vsem znan ukrep. Na tem mestu bi rada še enkrat poudarila, da sem z vsemi ukrepi, ki prispevajo k redu v šolah, ki delajo šlo prijazno učencem, staršem in učiteljem, ter vsem ukrepom, ki učence vodijo h kritičnemu razmišljanju in prevzemanju odgovornosti za svoja ravnanja. Moram priznati, da sem imela tudi sama nekaj težav ob sprejemanju aktualne zakonodaje. Deloma sem nasedla argumentu, ki ga zdaj ministrstvo navaja, in sicer dolžnost preživljanja otrok. Bolj ko sem razmišljala o tej situaciji in razpravah, pa sem pogledala stvari tudi mogoče malo širše, pa ta ureditev ni nič tako problematična, da bi ogrozila šolski sistem. Ostaja dejstvo, da so polnoletni dijaki lahko že pred to spremembo, pred letom 2017, vložili vlogo, v kateri so izrazili, da ne želijo, da se o njihovem izobraževanju obvešča starše. Kot izhaja iz stališča deležnikov, se je nova ureditev, ki jo minister zdaj spreminja, relativno dobro obnesla. V šolah niso imeli večjih težav zaradi tega, ker si polnoletni dijaki opravičila lahko pišejo sami. Treba je upoštevati tudi dejstvo, da so bili starši polnoletnih dijakov upravičeni do podatkov o njihovem izobraževanju le, če je dijak s tem soglašal. Aktualno ureditev poznajo tudi v drugih evropskih državah. Na tej točki se dejansko vprašam, zakaj so te spremembe sploh potrebne, na podlagi katerih dejstev, argumentov in podatkov je po dveh slabih letih treba spreminjati zakonodajo. Vsi deležniki namreč aktualno zakonodajo ocenjujejo kot relativno dobro. Strokovne službe na ministrstvu pa so v isti ali podobni sestavi. Tudi starši in dijaki so se na ureditev že privadili in jo v večini tudi sprejeli. Mislim, da spreminjanje zakonodaje na takšen način ni najbolj primerno in posrečeno, ker s tem kažemo na določeno mero nezrelosti. Paradoks je v tem, da smo ravno z aktualno zakonodajo, z zakonsko ureditvijo to prenesli na dijake. Pri teh razpravah se moramo zavedati tudi pravic, odgovornosti in obveznosti, ki jih mladostniki pridobijo s polnoletnostjo. S predlagano novelo pa gremo zopet nazaj, pa ne samo   en korak, dva koraka. Prvič zato, ker dijake razbremenimo odgovornosti, po drugi strani pa jim kažemo, da jim ne zaupamo, kljub temu, da v obdobju ni nastalo negativnih posledic. Če jim kot družba s polnoletnostjo priznamo aktivno in pasivno volilno pravico, pravico do splava, do menjave spola in še in še bi lahko naštevala, potem naj imajo tudi pravico in dolžnost urejati vse potrebno v zvezi z njihovim šolanjem. S tem bomo pokazali, da smo zrela družba, da zaupamo mladim generacijam, da na njih prenašamo pravice in dolžnosti in da na njih gradimo našo bodočnost. Po drugi strani pa je obnašanje in odnos dijakov do šolanja in družbe posledica naše vzgoje, vzgoje staršev. S svojim obnašanjem nam nastavljajo ogledalo. Osebno mislim, da moramo otrokom predvsem, pa polnoletnim dijakom zaupati in jih spodbujati k odgovornim in resnim pristopom v življenju. To se kot prvi korak kaže tudi pri zaupanju glede opravičevanja odsotnosti iz pouka. Naj na tej točki tudi sama priznam, da se bojim za svoje otroke in si želim, da uspešno zaključijo šolanje. Ampak kakšen smisel ima, da jaz otroku pišem opravičila, izostanke od pouka, če pa se on lahko sam izpiše iz šole brez mojega dovoljenja.  Naj poudarim še eno moje razmišljanje, s tem, da vračamo zakon nazaj, kot je bilo, kažemo, da kot družba še nismo dovolj zreli, saj naši otroci po eni strani postajajo polnoletni z 18 letom, to pomeni, da lahko odločajo med drugim tudi o tem, da izpišejo iz šole brez dovoljenja staršev, svoje odsotnosti od pouka pa ne morejo opravičevati. Vse to pa počnemo iz strahu do nezaupanja svojih otrok, ko postanejo že polnoletni. Zastavlja se mi retorično vprašanje, kdaj bomo starši to prenehali? Ko bo otrok star 20, 30 ali 40 let? Kdaj bodo naši otroci resnično samostojni, neodvisni? Kdaj bodo lahko otroci živeli po naših normah in pravilih postali resnično samostojni in sami odločali o svojem življenju, če ne takrat, ko dosežejo polnoletnost? Vprašati se moramo do kdaj seže odgovornost staršev za uspešen proces osamosvajanja njihovih otrok. Danes se žal vleče, kot sem že povedala, tudi v 30. leta. S takšno zakonodajo jih država pri tem samo še spodbuja. S tem kažemo, da kot družba še nismo dovolj razviti, saj stopamo dva koraka nazaj, namesto naprej. Obstoječa zakonska ureditev ima tudi zelo pomembno varovalko, in sicer pozna izjemo, ki velja v primerih, ki bi dijakovo vedenje in ravnanje lahko imelo za posledico izgubo statusa dijaka zaradi negativnega učnega uspeha izključitve ali izpisa iz šole. Zato menim, da bi mogoče na tej točki lahko počakali s spremembo zakonodaje. Ostale spremembe pozdravljam, saj krepijo vzgojno funkcijo šol, ki je v zadnjih letih pretirano izgubila na svoji vrednosti. To so le nekateri moji pomisleki, ki se mi porajajo pri obravnavanju te tematike.  Za zaključek bi rada na tem mestu opozorila tudi na ustrezen informacijski sistem, ki bo omogočal povezljivost z ostalimi sistemi vezanih na statuse dijakov. Tu predvsem mislim na izgubo statusa in vseh socialno pravnih posledic. Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednja je kolegica Maša Kociper. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Ko po vzoru prejšnje razpravljavke in po ustaljeni parlamentarni praksi bi morda jaz tudi pri 1. členu malce širše razpravljala, pa se ne bi javljala potem pri vsakem posameznem členu in bi samo to povedala, da v stranki SAB, Stranka Alenke Bratušek, absolutno pozdravljamo ta zakon in absolutno pozdravljamo vse zakone, ki korigirajo nekatere rešitve, ki so se v praksi pokazale za neživljenjske ali nepraktične ali enostavno, morda kdaj tudi napako predlagatelja in zakonodajalca. Tudi Vlada in Državni zbor, sploh Državni zbor, kdaj s kakšnimi hitrimi, rokohitrskimi amandmaji, zna naredit napako in mislim, da je naša naloga, da take stvari sproti odpravljamo in tudi ta zakon se mi zdi korak v pravi smeri. Mi v stranki smo celo hoteli, da bi sprejeli zakon za odpravo vseh neumnosti, ampak, ne vem koliko bi bil obsežen, pa če bi bili ga sposobni sprejet. Skratka, ta zakon odpravlja naše manjše spremembe, ki pa so za ljudi pomembne. Kot veste, v javnosti so nekatere rešitve naletele res na buren odziv. Jaz lahko na neki teoretični ravni razpravljam o tem, kdaj naši otroci naj postanejo samostojni in kdaj preneha odgovornost starša. Seveda je to tudi individualna izbira, ampak, v konkretnem primeru - mene sicer v prejšnjem mandatu ni bilo – mislim, da je šlo za neko rešitev, ki je bila bolj posledica prilagajanja evropskim uredbam o varstvu osebnih podatkov in če se je izkazalo, da je to neživljenjsko, je seveda to treba spremenit in pri tem nima nobene veze, po mojem, točka, se pravi datum, ko otrok postane polnoleten. Mislim, da je treba celovito in enako vredno urejat celo obdobje šolanja – tukaj govorimo pač o določeni, po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju in mislim, da mora bit ureditev, v celem tem obdobju izobraževanja, enaka. Če bi se v kake čudne pravne telovadbe zapletala, ki sem jih na prejšnji točki slišala, bi rekla, da so drugače otroci v neenakem položaju, kajne? Ja, skratka, mi pozdravljamo to, da je starš do konca tega srednješolskega izobraževanja tisti, ki ima en pregled nad otrokovim izobraževanjem, ki lahko ga upraviči, ki lahko pač ima vpogled v njegove ocene, govorim za javnost, ki morda ne ve, o čem se pogovarjamo, ki je bolj obveščen o tem, kaj se z njegovim otrokom dogaja in prav tako pozdravljamo več reda pri vzgojnih ukrepih. Tudi jaz osebno in v naši stranki bi si želeli, da kolikor je možno, naše šole ostanejo vzgojno-izobraževalne organizacije, se pravi da, skupaj kot družba vzgajamo otroke, se pravi, s skupnimi močmi, s starši, vzgojitelji in učitelji v šolah in ostala družba. Tako da, kar se tiče nas, je ureditev, ki je enotna za celotno obdobje šolanja na poklicni ali strokovni šoli ali tudi na gimnaziji in daje neke pravice staršem, ustrezna in ustrezno nagovarja probleme, ki so se pojavili v praksi in naleteli na neko ogorčenje javnosti in staršev. Hvala lepa.
Hvala lepa. Na tej točki vas želim spomniti, da smo koalicija vložili amandmaje pri 1., 7., 9., 10., 12. členu in novi 11.a člen. Pri teh členih bomo za amandmaje glasovali, drugače bomo pa glasovali skupno. Torej, zdaj pa vas vabim, da glasujemo o amandmaju k 1. Členu. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 1. členu sprejet. Zdaj bomo razpravljali o členih od 2. do vključno s 6. Ni razpravljavcev. Razpravljamo o amandmaju k 7. členu. Če ni razprave, glasujemo. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 7. členu sprejet. Razpravljamo o 8. členu. Ni razpravljavcev. Potem glasujemo o amandmaju k 9. členu. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 9. členu sprejet. Glasujemo za amandma k 10. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 10. členu sprejet. Glasujemo o novem, 11.a členu. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je novi 11.a člen sprejet. In končno glasujemo za amandma k 12. členu. Glasujemo Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je tudi amandma k 12. členu sprejet. Zdaj pa še vprašanje, imamo razpravljavce za člene 13., 14. in 15.? Če ne, glasujemo o vseh členih skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so vsi členi in zakon sprejeti. Odboru predlagam, da sprejme še naslednji sklep: »Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino na podlagi drugega odstavka, 59. člena Poslovnika Državnega zbora, predlaga Kolegiju predsednika Državnega zbora, da v predlog dnevnega reda 10. seje Državnega zbora, uvrsti Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, skrajšani postopek, EPA 637-VIII.« Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je ta sklep sprejet. Določiti moramo še poročevalca na seji Državnega zbora. Po navadi je to predsednik – če ne nasprotujete – vidim, da ne.  S tem zaključujemo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GIMNAZIJAH.  V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer, predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport in zahtevo za sklic nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Dodatno pa ste prejeli še pojasnilo v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe. K tej točki dnevnega reda smo vabili kar nekaj ljudi in inštitucij na sejo, kot je razvidno iz samega sklica seje. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do začetka njegove obravnave na seji odbora, v poslovniškem roku pa so amandmaje vložile Poslanske skupine koalicije. Odboru predlagam, da v skladu s tretjo alinejo, prvega odstavka, 128. člena Poslovnika ob koncu razprave glasujemo o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? Brez nasprotovanja. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih zakona. Želi predlagatelj predloga zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predlaganega zakona? Izvolite, gospod minister.
Jernej Pikalo
Hvala lepa. Rad bi, na tej točki, spoštovani poslanke in poslanci, izpostavil samo dve razliki, kajti, prej smo imeli Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, sedaj imamo pa Zakon o gimnazijah in dve razliki sta, tisto, kar je že bilo rečeno. To je vprašanje vpisovanja nadarjenih, najbolj nadarjenih otrok, v strokovni del umetniške gimnazije. Namreč, do sedaj je osnovni pogoj za vpis v srednjo šolo bila seveda dokončana osnovna šola. S to dopolnitvijo zakona pa želimo tistim najbolj nadarjenim omogočiti, da bi se seveda tudi če bi bili še učenci osnovne šole v strokovni del izobraževalnega programa umetniške gimnazije, glasbene in pa plesne smeri, lahko vpisali še pred zaključkom osnovne šole. Gre za tiste naše najbolj nadarjene glasbenike, umetnike, baletnike in tako naprej, zato ker seveda za njih osnovnošolskega strokovnega programa nimamo. In zato je prav, da se vpišejo na srednješolski del, kjer pa seveda zadnje program je. Seveda tu je treba reči, samo na podlagi preizkusa znanja in nadarjenosti, ne kar tako, ampak samo na podlagi opravljenega preizkusa znanja in pa nadarjenosti. To je ena sprememba.  In druga je pa pri izrednem izobraževanju. Če sem prej pojasnjeval, da je za strokovno in poklicno izobraževanje 16 let, potem je za gimnazije za izredno izobraževanje 18 let tista spodnja meja kdaj se pravzaprav lahko nekdo vpiše v gimnazijski program na izrednem izobraževanju. Hvala.
Hvala lepa, gospod minister.  Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih zakona. Pred tem pa, se opravičujem, še predstavnica Zakonodajno-pravne službe gospa mag. Saša Brecelj Podgornik. Izvolite.
Saša Bricelj Podgornik
Hvala za besedo. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gimnazijah večinoma vsebuje enake rešitve kot predhodno obravnavani zakon. Zato so tudi pripombe v bistvu enake v večjem delu. Kot je že povedala kolegica, pri prejšnjem zakonu ti vloženi amandmaji sledijo tem našim pripombam in so tudi za oba zakona usklajeni. Prav tako pa so bila dodatno, glede nekaterih pomislekov, poslana tudi pojasnila. Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Državnega sveta gospod Štrukelj?
Branimir Štrukelj
Hvala lepa, predsednik. Komisija predlog podpira.
Hvala lepa. Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.  Odpiram razpravo k 1. členu. Ni razpravljavcev.  Odpiram razpravo k 2. členu in tudi o amandmaju k 2. členu. Povzamem pa, da so amandmaji dodani k 2., 5., 9., 11., 12. in 13. členu in novi 12.a člen. O teh bomo glasovali posebej.  Glasujemo o amandmaju k 2. členu.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma k 2. členu sprejet.  Odpiram razpravo o 3., 4. in 5. členu. Ni razpravljavcev.  Glasujemo o amandmaju k 5. členu.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma k 5. členu sprejet.  Odpiram razpravo o 6., 7., 8., in amandmaju k 9. členu. Ni razpravljavcev.  Glasujemo o amandmaju k 9. členu.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma k 9. členu sprejet.  Razprava o 10., 11. členu in amandmaju k 11. členu. Ni razpravljavcev.  Glasujemo o amandmaju k 11. členu.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma k 11. členu sprejet.  Glasujemo o amandmaju k 12. členu.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma k 12. členu sprejet.  Glasujemo o novem 12.a členu.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma k 12.a členu sprejet.   Glasujemo o amandmaju k 13. členu.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma k 13. členu sprejet.  Odpiram razpravo o 14., 15. in 16. členu. Ni razpravljavcev.  Dajem na glasovanje vse člene skupaj. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da so sprejeti vsi členi.  Odboru predlagam, da sprejme še naslednji sklep: »Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino na podlagi drugega odstavka 59. člena Poslovnika Državnega zbora predlaga Kolegiju predsednika Državnega zbora, da v predlog dnevnega reda 10. seje Državnega zbora uvrsti Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gimnazijah, skrajšani postopek, EPA 638-VIII.« Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Predlagam, da sam poročam Državnemu zboru o tem zakonu.  S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Zaključujem tudi 10. nujno sejo odbora.  Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in vas lepo pozdravljam!
Vse članice in člane odbora ter ostale prisotne lepo pozdravljam!  Pričenjam 1. nadaljevanju 10. nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora, samo gospod kolega Ferenc Horvath, na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo mag. Dejan Kaloh namesto Žana Mahniča, gospa Nada Brinovšek namesto gospoda Tomaža Lisca, gospod Jože Tanko namesto gospoda Bojana Podkrajška, gospa mag. Meira Hot namesto dr. Milana Brgleza, gospod Jožef Horvat namesto gospe Ljudmile Novak, gospa Karla Urh namesto kolegice Lidije Divjak Mirnik in gospa Maša Kociper namesto Marka Bandellija.  Nadaljujemo z razpravo k 1. členu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.  Besedo dajem članom in članicam odbora. Kdo želi razpravljati? Ja, o prvem delu smo končali razprave vabljenih, danes pa razpravljamo poslanke in poslanci.  Kolega Miha Kordiš, izvoli.
Bom otvoril - hvala za besedo, predsedujoči. Na to temo bi želel priobčit eno poanto razmeroma kratko, mislim pa, da je bistvena. Okrog tega financiranja vzgoje in izobraževanja, financiranje zasebnih šol, se dogaja kar nekaj usklajevanj, se dogaja kar nekaj pogajanj. Rad bi opozoril, da se pri financiranju zasebnih šol pogovarjamo najprej o tem kakšen koncept šolstva želimo. In to ni neka debata, ki jo presekaš, ki jo uskladiš, ki jo končaš na način, da licitiraš s procenti. Tema, problem, je precej bolj globok od tega ali ti rečeš ali si ti za sto nula ali si ti za 185 ali še nek mišmaš vmes ali si recimo, tako kot sem jaz, na stališču, da je potrebno popolnoma razločiti javno in zasebno šolstvo, po možnosti spremeniti v Savo in zasebne šole v celoti odrezati od javnih financ oziroma to je stališče naše stranke. Jaz osebno postavljam pa pod vprašaj še en korak naprej, sam obstoj zasebnega šolstva. Razlog, da se sploh pogovarjamo ne o tem ali financirati zasebne šole z javnim denarjem ali ne, je pritisk parlamentarne desnice, za katerim stoji odločba Ustavnega sodišča. Ampak to ni prva odločba Ustavnega sodišča, ki se ukvarja z vprašanjem financiranja vzgoje in izobraževanja in pravice do financiranja vzgoje in izobraževanja tudi pri zasebnih izobraževalnih inštitucijah. In že samo to, da imamo o približno isti temi dve različni odločbi Ustavnega sodišča, zelo jasno priča, prvič, da je Ustava nedorečena, in da jo je potrebno v tem delu popraviti. In drugič. Da je zaradi nejasnosti Ustave, vprašanje financiranja javnega in zasebnega šolstva podvrženo političnim provinjencam vsakokratnega Ustavnega sodišča, kar je začelo zares prednjačiti šele v zadnjem času, ker so se namnožili ustavni sodniki, ki jim je nemara bližje kot modrost tolmačenja Ustave, lojalnost določenim političnim strankam. Če vzamemo odločbo Ustavnega sodišča, to zadnjo kot normativno, mislim da se je Ministrstvo za izobraževanje precej potrudilo kako jo nategniti kolikor se le da in konceptualno zastaviti zadeve na način, da se zasebne šole vsaj delno ustriže njihovega javnega financiranja, ampak mislim, da je ta napor hkrati napaka v smislu, da je njegovo strateško izhodišče zmotno. Kot sem že omenil, imamo vsaj dve odločbi Ustavnega sodišča, vsaka, ena je malo drugačna od druge in ravno ta, pač predpostavka, da gre za normativne dokumente pri pripravi zakonodaje, je po mojem problematično. Ampak, ker je ministrstvo izhajalo iz te predpostavke, smo dobili takšen predlog kot smo ga dobili namesto kakšnega drugega, ki bi šlo bolj v prid temu, da več denarja ostane za javne šole, in da se manj denarja nameni zasebnim šolam. Tega dela nikjer nikoli ne smemo pozabiti, da se javno in zasebno šolstvo financirata iz iste malhe in več denarja kolikor bomo dali zasebnim šolam, manj denarja bo imele, bo ostalo v tej isti malhi za javne šole.  Hvala.
Hvala lepa.  Nadaljujemo razpravo k 1. členu predloga zakona o financiranju spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Kolega Branko Grims, izvolite.
Hvala.  Zdaj, ko je nadkoalicijski postlanec lepo ideološko usmeril koalicijo, je verjetno jasno v katero smer bo ta razprava danes šla. Tisto kar je pa problem celotne koalicije z nadkoalicijsko levico vred je pa v tem, da se strahovito moti. Danes ni vprašanje to kakšno šolstvo hočemo, vprašanje je spoštovanje Ustave, ustavnega reda, ustavnosti v Republiki Sloveniji in tukaj, gospe in gospodje, je stanje katastrofalno pod to Vlado. Predsednik Vlade je nedavno imel izpad, ko je čestital ministrici za sedaj s pravosodno pravnomočno sodbo sodišča potrjeno kršitev zakona. On ji je pa za to čestital. Zanimivo. To je mimogrede direktna kršitev 2. člena Ustave, očitna kršitev in ni treba nič ugotavljati, pa še enih 20. členov, pa ji bom napisal eno poslansko vprašanje zdaj, da se ne bomo tukaj predolgo matrali. Ampak tisto kar to veliko pove, da si ta Vlada domišlja, da zanje Ustava, zakoni in sploh ustavni red Republike Slovenije ne veljajo. Sestavni del ustavnega reda, ki so mu prisegli predsednik Vlade in vsi ministri, so Ustava sama v celoti vsa ustavna materija in tudi odločbe Ustavnega sodišča, tudi to je sestavni del ustavnega reda Republike Slovenije. In zaradi tega se tak predlog zakona edino s čemer se strinjam s predgovornikom je, da je tisti, ki ga je predlagal, poskušal nategniti, to je dobesedno vaš izraz, se tak predlog zakona sploh ne bi smel pojaviti. Zdaj, služba, strokovna služba državnega zbora rešuje čast sedanji vladajoči garnituri s pripombami, ki so strokovno utemeljene, jaz samo upam, da ni kdo toliko nor, da bo rekel, da je ta služba ideološko kaj blizu SDS oziroma komurkoli na desni, ravno nasprotno, kar zelo dobro veste, ampak da pa nekaj na strokovnost. Imamo Vlado, ki ogroža ustavni red, s tem zakonom, s svojimi dejanji s čestitkami za kršitve zakona, z nekaterimi drugimi predlogi, ki gredo v smer direktne kršitve recimo 39. člena Ustave, pravice do svobode izražanja, pa načelu delitve oblati, pa še bi lahko našteval, to pa je problem. In o tem problemu se mi danes pogovarjamo, če kdo tega ne razume, ne o tem kakšno šolstvo se hoče. Zadeva je banalna, če jo pogledate s strani. Levičarska garnitura, ki ji ni problem vreči 123 milijonov evrov za ilegalne migrante v enem letu, dela problem zaradi 300.000 evrov za slovenske otroke in njihovo kvalitetno izobraževanje v enem letu. Toliko kot se zmeče za ilegalne migrante skozi okno v enem samem letu bi zadoščalo za, sami izračunajte koliko let, pa če boste ugotovili, da je to za nekaj let vas moram popraviti, ker boste morali v trimestnih številkah računati, pa še malo več tudi. Ali ni zanimivo? Za tujce vse, za domače otroke pa ni. najbolj podlo pri celi tej zgodbi je, da je Ustavno sodišče hotelo samo to, da bi tudi tistim najbolj nadarjenim omogočilo najbolj kvalitetno izobraževanje ne glede na njihov socialni status, vi pa to blokirate in to skrivate za visoko doneče besede o socialnosti. Kakšni socialnosti pa? Ustavno sodišče je ravno to hotelo, da se ne kaznuje tistih, ki izberejo skladno z Ustavo drugi del šolstva. In izgovarjanje na to, da obstajata dve odločbi Ustavnega sodišča, ti dve seveda nista v nasprotju samo treba jih je znati brati, imate pa s tem hude težave, to se pa strinjam, ker če jih ne bi imeli se ne bi pojavil zadnjič tudi tukaj uradno na seji predlog, da naj bi o tem kar razpisali referendum. Kolegice in kolegi, nekoliko se je spremenil člen Ustave, ki govori o referendumu in to toliko se je spremenil, da ima notri odstavek, ki pravi, da ni dopustno razpisati referenduma o tistem kar popravlja neko neustavnost oziroma odpravlja neko neustavnost in v tem primeru gre točno za to, pa se je tak predlog tukaj uradno pojavil in o njem se je menda hotelo zdaj že kar razpravljati, to je sramota, nepopisna sramota zaradi katere bi moralo v normalni državi leteti vlada, jaz ne vem kaj si ta Vlada predstavlja, da lahko krši Ustavo in zakone ali samo iz ideološko političnih razlogov ali tudi iz drugih razlogov, to bi morali najprej razčistiti, da so pa presegali vsi z gospodom Šarcem na čelu in z ministrom, ki je tukaj prisoten, da bodo spoštovali ustavni red, kar pomeni, da bi jih morali ovaditi za krivo prisego, je pa še dodatna zgodba, ki šele stvari potem postavlja na pravo mesto. Danes se tukaj ne pogovarjamo o tem kakšno šolstvo želimo, najbrž vsi želimo kvalitetno dobro šolstvo, v katerem bodo izenačene možnosti. In na dolgi rok tako šolstvo omogoča samo ustrezna konkurenca in te se strašno bojite, ker potem pa to ni več pralnica možganov. Zakaj se toliko govori o javnem zdravstvu i no javnem šolstvu? Zato, ker javno šolstvo je največja pralnica možganov v Sloveniji, javno zdravstvo pa največja pralnica denarja v Sloveniji. Saj to vsi dobro veste, samo potem se to se skrije za neke silne doneče izraze, da se pa pri tem krši ustavni red, to pa očitno vladajoče koalicije ne skrbi, pa bi vas moralo, kajti tisti, ki tako ravnajo kot je recimo gospod Šarec, da gre hvaliti ministrico za kršitev zakona, ki je potrjena s pravnomočno sodbo sodišča, pomeni, da se požvižgajo na ustavni red in predstavljajo trajno in hudo nevarnost za sleherno demokracijo in taki ljudje morajo iti.
Hvala kolega Grims.  Naslednja se je k razpravi prijavila kolegica Jelka Godec. Izvoli.
Hvala lepa.  Menim, da je v Sloveniji, pa verjetno, mislim tudi kje drugje, ni ustavne demokracije brez tega, da se varuje Ustava in človekove pravice in ključen pri tem je Ustavno sodišče. Ustavno sodišče opravlja nadzor, če se tako imenuje, nad človekovimi pravicami nad ustavo. Ampak žal ali pa ne žal, kakorkoli, Ustavno sodišče nima te moči, da bi urejalo zakone po Ustavi, lahko samo pove oziroma pove svojo odločitev ali so zakoni v skladu z Ustavo in v tem primeru je Ustavno sodišče jasno in glasno povedalo, konec leta 2014, da 86. člen oziroma odstavek 86. člena ni v skladu z Ustavo Republike Slovenije, in da mora zakonodajalec, Državni zbor, zadeve urediti v letu dni. Danes smo leta 2019, tri leta in pol po odločbi Ustavnega sodišča in tako kot je rekel kolega Kordiš, tukaj se moram jaz z njim strinjati, sicer smo na dveh različnih bregovih, se je opravilo za to ustavno odločbo veliko barantanja s procenti, koliko financirati razširjeni program oziroma koliko financirati javno veljavne programe v šolah, katerih ustanovitelj ni država. Danes poleg tega, da s predlogom Vlade, ki nakazuje na protiustavnost, kar je povedala tudi zakonodajna služba Vlade Republike Slovenije, Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, veliko pravnikov se je do tega opredelilo, jaz namreč nisem našla niti enega pravnega mnenja, ki bi govorilo drugače. Torej poleg tega, da se še naprej krši s tem zakonom oziroma se bi, če bo ta zakon sprejet, kršila torej Ustava Republike Slovenije, 57. člen, se pojavlja tudi to, da zakonodajalec nikakor ne želi upoštevati odločbe Ustavnega sodišča, in da že tri leta in pol v bistvu zavlačuje in tudi danes smo priča očitno koalicijskim usklajevanjem, ki po reakciji sodeč še vedno preštevate glasove ali boste ta zakon potrdili ali ne. Mene najbolj skrbi to, da če ga boste, ko bo zadeva ponovno na Ustavnem sodišču, vas ne bo več tukaj in kdo bo odgovarjal za to.  Poleg tega se s tem zakonom manipulira oziroma govori, da se izenačuje financiranje v tako imenovanih državnih in nedržavnih šolah oziroma šolah katerih ustanovitelj je država in šolah, ki jih ni ustanovila država, torej v šestih šolah govorimo, da se izenačuje. Na tem mestu je vprašanje, če s tem izenačujete financiranje javno veljavnih programov. Ali to potem pomeni, da bo od sprejetja zakona naprej potrebno tudi v šolah, ki jih je ustanovila država, plačevati jutranje varstvo, dopolnilni dodatni pouk, šolo v naravi, individualno in skupno učno pomoč. To je vprašanje, če izenačujete, ker predlagate oziroma Vlada predlaga, da se 100 % financira samo obvezni del, ker so pač predmeti,   (nadaljevanje) izbirne vsebine in tako naprej, razširjenega pa nič procentov. Torej, če izenačujete, potem pomeni, da bomo starši otrok, ki jih imamo v šolah, katerih ustanoviteljica je država, plačevali po novem dopolnilnega, dodatnega in tako naprej. To je zdaj vprašanje, na trditve ministra, ki govori o izenačitvi. V Slovenski demokratski stranki smo, mislim, da petkrat že vložili predlog zakona, ki sledi odločbi Ustavnega sodišča iz leta 2014, pa ni bilo sprejeto. In tudi danes oziroma že zadnjič smo vložili pred sejo amandma, s katerim črtamo vse člene, razen člena, ki popravlja 86. člen Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, torej, da se 100 % financirajo javnoveljavni programi. Ustavno sodišče je v 25. točki odločbe iz leta 2014 lepo napisalo, da se financirajo obvezni javnoveljavni programi osnovne šole, obvezni zato, ker je obvezna osnovna šola za vse. Ne financira pa se tistega oziroma izvzete so vsebine, ki sledijo partikularnim interesom zasebne šole. To danes že plačujejo starši in bodo še naprej plačevali in morajo plačevati, ker zasledujejo partikularne interese zasebne šole. Zavajanje, da je prva odločba Ustavnega sodišča iz leta 2001, mislim da, in pa ta zdaj, da sta v popolnem nasprotju, to lahko reče samo tisti, ki ni prebral ne ene ne druge odločbe. Prva govori o 72. členu ZOFVI in o prvem odstavku 57. člena ustave. Govori o tem, da konfesionalna dejavnost je pač omejena oziroma se ne sme izvajati v šolah, katerih ustanoviteljica je država, druga odločba pa govori o financiranju. Moram reči, da to, kar je naredila Vlada že v prejšnjem mandatu in zdajšnjem z obračanjem, pravniškim obračanjem besed in razlikovanjem med šolami, ki izvajajo javnoveljavne izobraževalne programe, in šolami, ki so pridobile javno veljavnost, je, milo rečeno, nategovanje zadev, kot je bilo tudi rečeno že prej, obračanje, da bi pač se izognili odločbi oziroma uveljavitvi tega, kar Ustavno sodišče zahteva od nas, zakonodajalcev. Poleg tega pa ne samo to, da ne želite tega financiranja, s tem predlogom poslabšujete tudi pravni položaj tistih, ki so vložili zahtevo. Po novem bi se po vašem predlogu torej javnoveljavni program financiral 65 %, kar je manj kot do sedaj, ko je 85 %. Poleg tega pa ne samo to, prihaja tudi do kršitev odločb Ustavnega sodišča in, milo rečeno, poslušali smo že tudi, zakaj sploh potrebujemo Ustavno sodišče, Ustavno sodišče je desno… Nekateri poslanci ste na seji Državnega zbora celo etiketirali ustavne sodnike, kar je nedopustno, diskreditirali Ustavno sodišče, ki je najvišji varuh ustave oziroma človekovih pravic v Sloveniji. In s tem očitno mislite nadaljevati tudi naprej. Zato še enkrat, danes v primeru, da boste te zadeve izglasovali, torej izglasovali financiranje javnoveljavnih programov v šolah, ki jih ni ustanovila država, torej, da boste financirali samo 100 % obveznega programa in nič razširjenega, boste seveda sprožili nove ustavne presoje. Konec koncev pa še enkrat odgovor na vprašanje, minister, bi prosila, če lahko odgovorite na vprašanje, ali vaša trditev, torej, da izenačujete financiranje javnoveljavnih programov oziroma javnih šol in zasebnih šol s to formulo 100-0, pomeni, da bomo starši otrok v javnih šolah plačevali po novem jutranje varstvo, dopolnilni pouk in tako naprej, če govorimo o izenačitvi; jaz drugače tega ne razumem. Še enkrat, minister je prišel s predlogom, da izenačuje financiranje zasebnih in javnih šol. Poleg tega - sicer me moti to, da govorimo o financiranju šol, ker ne financiramo šol, ampak javnoveljavne programe oziroma šolanje otrok, ne pa same šole, ker   (nadaljevanje) zasebne šole tako ali tako že niso financirane 100 %, ker morajo materialne investicije zagotoviti same. Potem besede, da se ruši javna mreža, s tem ko bi se financiralo 100 % javnoveljavne programe v nedržavnih šolah, je pa tudi vprašanje, mislim, saj ne vem, s čim ruši. Jaz mislim, da s takšnimi predlogi se ruši javno šolstvo, ne pa s tem, kar predlagamo, da se odločbo Ustavnega sodišča reši.  Torej, pojavlja se kar nekaj vprašanj, najbolj pa to, torej, neupoštevanje odločbe Ustavnega sodišča in nadaljnje kratenje človekovih pravic ter pravic do obveznega oziroma do financiranja obveznega osnovnega šolstva v Sloveniji. Stvar je že daleč nazaj, torej že leta 2015, postala, tako kot je rekel eden izmed poslancev, politično vprašanje, ideološko vprašanje in daleč od tega, da govorimo o financiranju. Ker če bi bilo problem samo financiranje, veste, ta denar bi zelo hitro našli na Vladi, 300 tisoč, toliko ste dali za nedelujoči NIOSB, za otroško kardiologijo, pa ni bilo nobenega problema. Pa ni bilo čisto nič narejenega na tistem NIOSB, nič, pa je bilo 300 tisoč porabljenih. / oglašanje v ozadju/ In celo zdaj zapirate ta javni zavod in ga boste še leto in bo šlo še enkrat toliko denarja. Tu torej ne gre za problem financiranja, gre za problem, popolnoma političnega, tako kot je bilo že rečeno s strani nekaterih izmed koalicijskih poslancev.  Torej, v Slovenski demokratski stranki ne bomo podprli zakona, ki ga predlaga Vlada oziroma minister. Predlagali smo svoj amandma, ki nedvoumno sledi odločbi Ustavnega sodišča.  Hvala.
Hvala, kolegica Godec. Naslednji je kolega Jože Tanko, za njim Marko Koprivc.
Hvala lepa za besedo. Najprej nekaj o virih, to se pravi, o denarju. Več ali manj je proračun sestavljen ali pa zbran tako, da se zberejo v veliki večini zasebna sredstva, na tak ali drugačen način se jih podružbi, se pravi, se sredstva razglasi za državna in se jih potem deli. Mi plačujemo DDV, plačujemo trošarine, plačujemo dohodnine, plačujemo vse mogoče zadeve od vsega in velika večina proračuna, tudi tisto, kar pride iz evropskega dela, je sestavljeno iz zasebnega denarja. In Vlada ima mandat, da potem to nekako razporeja preko proračuna in deli naprej. Tako, vsi tisti, ki pravite, ki govorite o javnem denarju, je treba začeti na začetku, se pravi, tam, kjer se začne zbirati. Toliko o tem. Drugo, tisti, ki so vložili pobudo za ustavno presojo glede financiranja zasebnih šol - bom govoril splošno -, so to vložili zato, ker so ugotovili, da so javni programi, ki jih izvajajo zasebne šole, podfinancirani. Se pravi, da se za njih zagotavlja manj tako imenovanih javnih sredstev kot za tiste programe, ki se izvajajo v šolah, katerih ustanoviteljice so občine, ne država, ampak občine. Ustavno sodišče je tej tezi pritrdilo in ugotovilo, da je to res tako. In če bi minister in Vlada imela resen namen, potem bi v 3. točki obrazložitve zakona, se pravi, oceni finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javnofinančna sredstva, ne bi napisali, da ne bo imel posledic za državni proračun ta zakon. To se pravi, že s tem, ko so to napisali, so avtomatično vnaprej negirali odločbo Ustavnega sodišča; to imate v zakonskem besedilu, ki je vloženo. In minister in Vlada sta se zavestno odločila, zavestno, že v obrazložitvi, da sploh ne bosta realizirala odločbe Ustavnega sodišča, ki zahteva dodatno financiranje. Realizacija odločbe Ustavnega sodišča zahteva dodatno financiranje, približno 300 tisoč evrov letno.   (nadaljevanje) To ste pa napisali v tejle 3. točki, lahko vsi preberete. In govoriti o tem, da ste realizirali odločbo Ustavnega sodišča, s tem da ne bo imela nobenih finančnih posledic, je, milo rečeno, gospod minister, nepedagoško, če se zelo milo izrazim - ne imejte nas za popolne bedake, če povem bolj direktno. To od ministra za šolstvo ne bi pričakoval, če bi hodil v osnovno šolo, zdaj, ko sem pa poslanec že dolgo časa, pa si takega podcenjevanja sploh ne dovolim. In vsi tisti, ki zdajle razmišljate, kako bi kakšno stvar zapeljali, razmišljate samo o tem, kako izigrati odločbo Ustavnega sodišča. Zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ni primeren zato, ker je v evidentnem nasprotju z ustavno ureditvijo, pravnim redom in hierarhijo, ki je v tej državi zapovedana in zapisana.  Še nekaj. Maloprej sem dobil v roke tudi dopis SVIZ, Sindikata vzgoje in izobraževanja, z naslovom Stališče SVIZ o razlikah med javnimi in zasebnimi šolami. In takoj naslednji stavek piše: »Za dokončno rešitev… » A veste, od kdaj mi poznamo termin dokončna rešitev? Se zavedate tega, kaj pomeni dokončna rešitev? Vi ne priznavate oziroma sindikat, SVIZ, ne priznava s tem dokumentom popolnoma nobene možnosti razvoja. To je »kanclager,« kajne, po domače povedano, od tam poznamo ta termin namreč, in enostavno je ta koncept, ki ga zdaj zagovarja koalicija ali pa večji del koalicije, zastavljen točno v tem smislu - da se bo nekaj do konca počistilo. Jaz sem razočaran nad takim stališčem in takim pristopom sindikata. Sploh pa me moti, ker se sindikat vtika v vsebine, ne v tisto, čemur je sindikat namenjen, ampak v povsem druge zadeve, ki so povezane z zadevami, ki jih mora urejati politika.  Skratka, poglejte, zakon, če smo pošteni, je popolno izigravanje odločbe Ustavnega sodišča, kar se vidi že iz obrazložitve, ni treba niti vsebine brat. In drugo, menim, da je popolnoma neprimeren za nadaljevanje obravnave. Zakon bi morali zavrniti kot neprimernega in Vlada naj pripravi nov zakon, ki bo skladen z odločbo Ustavnega sodišča. To »flancanje« o dveh odločbah je brez zveze. Mi rešujemo z zakonom odločbo Ustavnega sodišča, kjer je bilo naloženo, da se uredi financiranje, da se izenači financiranje enakih stvari. In če tega niste sposobni zagotoviti, je treba zakon zavrniti, naložiti Vladi, da pripravi nov zakon, in šele tu nastopijo pogoji za obravnavo tega predloga. Ni možno obravnavati te zadeve, tiščati glavo v pesek in iti naprej, kot da se je nekaj naredilo, nemogoče.  Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega Tanko. Moram vas samo popraviti, kljub vsemu spoštovanju do vašega znanja, po 128. členu poslovnika praktično ni možno, ko je enkrat opravljena splošna razprava, na odboru dati predloga, da se zakon umakne. Samo to sem hotel reči. / oglašanje v ozadju/ Ugovor? Proceduralno mislite, izvolite.
Glejte, poznam te določbe, seveda jih poznam. Opozoril sem na zamujeno priložnost, ki ste jo izpustili v tem delu razprave. Vloženi so amandmaji, kot je kolegica povedala, s tem se na drug način anulira te določbe, ki so slabe. Ampak zakon, spoštovani gospod predsednik odbora, bi moral biti, če je koalicija poštena, zavrnjen. Niti Vlada ga ne bi smela sprejeti; če pa ga je, bi moral biti pa v Državnem zboru zavrnjen. Iz mnenja Zakonodajno-pravne službe je to evidentno jasno. Zakon brez grobih sprememb, ki so predlagane z našimi amandmaji sploh ni primeren za obravnavo, sicer. Drugače te odločbe vse pozna, bodite prepričani. Hvala lepa.
Dobro vem, da poznate. Hvala. Kolega Marko Koprivc, izvoli.
Hvala lepa za besedo spoštovani predsednik.  Moram najprej reči, da moram malo zadihati, ker enostavno že nekaj časa poslušamo ene in iste argumente s strani politične desnice. No, moje mnenje je drugačno, jaz mislim, da s tem predlogom sprememb zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo sledimo odločbi Ustavnega sodišča oziroma drugače bom rekel, sledimo Ustavi, ker to je ključno. Ne slediti odločbi, ampak slediti Ustavi oziroma pomembno je, da je predlog zakona s skladu z Ustavo Republike Slovenije in jaz sem prepričan, da predlog je v skladu z Ustavo Republike Slovenije in da hkrati, kar pa je za nas socialne demokrate zelo pomembno, zagotavlja neogroženost mreže javnih šol. Namreč, poudarjam še enkrat, za socialne demokrate je ključno, da ohranimo mrežo kvalitetnih javnih šol, ki jih imamo v Sloveniji in to je dejstvo. Slovenski šolski sistem temelji, že ko se je govorilo o konceptih, kakšen koncept želimo, smo se opredelili za koncept javnih osnovni šol. In s tem, ko bi šli v popolno izenačevanje javnega in zasebnega, bi ta koncept v celoti sesuli. Mene zelo veseli, da nam je tukaj pritrdil tudi Sindikat SVIZ in pa številni ugledni ministri, ki so na nek način gradili ta šolski sistem.  Še enkrat. S predlogom sprememb zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja sledimo odločbi Ustavnega sodišča v delu, ki govori, da je potrebno obvezni del osnovnega šolstva financirati v celoti. Ta del se bo financiral v kolikor bo zakon sprejet v višini 100 %. Medtem, ko razširjeni del nikjer ne piše, da otroci morajo obiskovati, je seveda stvar dileme ali bi morda bilo smiselno financirati tudi dopolnilni pouk, dodatni pouk ali kaj drugega. Ampak s tem, ko se starši odločijo za vpis otroka v zasebno šolo, na nek način prevzamejo lahko tudi to breme na sebe oziroma ne moremo govoriti, da je enako možnost izbire in pa možnost brezplačnega v celoti. S tem, da sem prepričan, da sploh ko govorimo o katoliških šolah, vemo, roko na srce, da je tukaj za vsem tem predvsem Rimskokatoliška cerkev, konec koncev smo dobili tudi odziv neposredno iz Vatikana, da naj pazimo kako in kaj pri tem odločanju. Tako, da zagotovo ima Rimskokatoliška cerkev dovolj sredstev, da kakšno podaljšano bivanje ali kakšen dopolnilni pouk lahko financirala iz svojih sredstev. Vsi otroci v Sloveniji pa imajo možnost obiskovati javne šole, ki so policentrično razporejen, po celotni državi obstajajo šolski okoliši. Tako, kjer otrok premalo imamo podružnične šole in nihče se v tem smislu ne more pritoževati, da nima možnosti. Je pa res, da me boli srce, ko vidim, da tudi v teh javnih šolah, ki so sicer zelo dobre, določene stvari, breme financ pade na starše, kljub temu, da šolnine ni, pa so vendarle določene stvari, ki jih morajo starši še vedno pokriti in me veseli, da se je ravno na primeru učbenikov pred nekaj tednih sprejel ukrep na ministrstvu, ki tudi v drugi razred zapoveduje brezplačnost teh učbenikov.  Še ena stvar, ko govorimo o vplivu cerkve in ozadjih za te predlog, ki jim je Ustavno sodišče na nek način pritrdilo. Jaz bi drugače vprašala, ali je ustavno, da v teh šolah, ki naj bi jih stoprocentno financirala država visijo križi. Ali je to v skladu s Slovensko ustavo? Jaz mislim, da ne. Mislim, da je 7. Člen Ustave, kjer jasno piše, da je cerkev in država ločena. Tako da, še enkrat, gre za pomembno konceptualno vprašanje o katerem je treba resno razpravljati. In za socialne demokrate je absolutno nesprejemljivo, da bi izenačevali statuse zasebnih in javnih šol. To bo na vsak način vodilo v dodatno razslojevanje in predvsem v to, da bodo tisti otroci, ki bodo izhajali iz premožnih družin, lahko otroke vpisovali v zasebne šole, ostali pa ne in s tem se bo tudi začela delati neka razlika v kvaliteti med enimi in drugimi in to je za nas nesprejemljivo.  Skratka, zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo podpiramo. Hvala lepa.
Hvala kolega Koprivc. Repliko ima kolegica Jelka Godec.
Kolega Koprivc, jaz sem se našla tu v tistem prvem stavku desnice. Tako, kot je rekel en kolega zraven, naj vas vprašam, kaj ste sploh hoteli povedati. Moram reči, da v vaši poslanski skupini imate kar nekaj dobrih razpravljavcev in ljudi ki z zdravo pametjo in tudi znajo povedati tisto kar želijo. To vaše razpredanje je bilo čisto mimo. In poleg replike tudi nekaj. Spet ste govorili o ogroženosti mreže javnih šol. Še enkrat bi vas vprašala, za kakšno ogroženost gre? Povedali ste, nekaj v nasprotju gospodu ministru, ki je tudi socialni demokrat, dejali ste, namreč minister govori o izenačitvi, da sedaj s tem zakonom izenačujejo financiranje javno veljavnih programov, vi pa ste dejali, v popolno izenačenje javnega in zasebnega s tem bi sesuli sistem javnega šolskega sistema. Poglejte, prvo kot prvo negirate ministra. Drugo kot drugo, ne gremo v popolno financiranje javnega in zasebnega. Ker že danes po 78. členu oziroma 86. členu ZOFI zasebne šole morajo same zagotoviti finančna sredstva za investicije in material, kar v javnih šolah, šolah, ki jih je ustanovila država financira država ali občina. Torej, predvsem občina, ker sedaj govorimo o osnovnih šolah, za srednje šole pa ministrstvo oziroma država. Torej, gospod Koprivc nehajte zavajati javnost. Ne izenačujemo stoprocentnega financiranja javnega in zasebnega, ker že danes temu ni tako in tud v bodoče temu ne bo tako, ne glede na te amandmaje in katerikoli procent si ga boste danes zbarantali. Že danes ne. In poleg tega še enkrat, negirate izjave ministra, ki govori, da s tem zakonom izenačuje financiranje izobraževalnih programov. In če se danes vi sprašujete ali se starši naj odločijo oziroma otrok bo šel v dopolnilni, dodatni ne vem kam vse, potem jaz upam, da nikoli, nikdar več, SD ne bo na ministrstvu. Ker takšna vprašanja, da postavljate ali otroci potrebujejo dopolnilni, dodatni, naj si ga plačajo in individualne oziroma skupno učno pomoč, je sramota za poslanca, da se to sprašuje. Sramota in da naj to cerkev financira. Sramota. Oprostite, če bi jaz imela otroka v šoli katerikoli, tudi sedaj ko ga imam v javni šoli, da bi se vprašala ali mu bom plačala ali ne, in kaj bo to pomenilo za moj socialni položaj, tistim, ki tega ne morejo. In če govori minister, da izenačuje financiranje javno veljavnih programov v zasebnih in pa v javnih šolah. Še enkrat vas sprašujem, ali to pomeni, da bom jaz kot mati otroka, ki gre, ne bom rekla kateri razred, morala zdaj plačevati šolo v naravi, individualno pomoč otroku. Gospod poslanec Koprivc ne sprašujte se takšnih stvari in ne govorite naj cerkev plača otrokom naj se dodatno izobražujejo, da bodo lahko zagotovili minimalne standarde pri pouki. To je sramotno.  Poleg tega še enkrat naj vas opozorim. Dve šoli sta katoliški. Dve od šestih.
Kolegica Godec moram ugotoviti, da ste svojo repliko uporabili kot dober hibrid vsega ostalega, ne pa samo tega. Se tudi ob tem moram opravičiti kolegu Grimsu, ki mi je dal znak, da želi govoriti, ampak sem mislim, da je hotel razpravo. Izkazalo se je, da je hotel repliko. Potem pa moram dati besedo kolegu Koprivcu za postopkovno, na to pa je na vrsti kolega Grims, za njim pa Maša Kociper. Ti se prijavljaš k razpravi? Ok.
Hvala lepa. Jaz bi rabil postopkovno samo bi opozoril gospo Godec, da kadar ji zmanjka argumentov postane nesramna in to gospe srednjih let oziroma starejši gospe nikakor ne pristoji. Tako, da s tega vidika bi vas res prosil, da se malo drugače obnašate, ker res nima smisla. Kar se tiče pa financiranja, izenačevanja javnih in zasebnih. Seveda, govorimo o izenačevanju programov, ne investicij šolskih zgradb, to je jasno. Hvala lepa.
Hvala. Postopkovno, kolega Jože Tanko, nato, ja repliko, izvolite. / oglašanje iz dvorane/
Hvala lepa. Glejte, zdaj ne vem, tisti, ki želite iz koalicije razpravljat, predpostavljam, da poznate materijo, da poznate vsebine, da veste, kako stvari tečejo v praksi, da veste, kdo je ustanovitelj osnovnih šol, javnih osnovnih šol, da vsaj to veste – ker to so občine – in šest drugih, to se pravi, od tega 2 sta krščanski, katoliški, 4 ostale, da vsaj to poznate, te osnovne stvari. In drugo, da poznate, kaj so obvezne in izbirne vsebine šole in kaj so javnoveljavni programi in kaj so drugi programi. Glejte, te elementarne stvari bi morali poznat, kajne. Zdaj tisto, kar ste govorili o, ne vem, dodatnem razslojevanju. Upam, da boste vrnili vse vikende, ki so nastali v prejšnjem režimu in jih dali v javno uporabo, ker tam ne bi smelo nastat nobenega razslojevanja. Če ste tak velik zagovornik, zdaj ko živimo nek drug sistem, tega javnega, vsega javnega in enakega. In še nekaj, kajne, glejte, tisto, kar je pred nami in je obvezno, je odločba Ustavnega sodišča. SVIZ da lahko mnenje, Združenje ravnateljev da lahko mnenje, bivši mnenje da lahko mnenje in tako naprej in tako naprej, obvezna je pa samo odločba Ustavnega sodišča in to moramo rešit. To vam lahko vsak pravnik, med nami kar jih je, kajne, pa tudi zunaj tega, pove in zato se tudi nihče izmed pravne stroke ne polemizira z odločbo Ustavnega sodišča in zato ker ne more, kajne, ker je pač tako odločeno. Naša naloga, v Državnem zboru, je da to sprejmemo, skladno z odločitvijo Ustavnega sodišča. Ministrstvo, če bi bilo na ravni naloge, kajne, če tako rečem, bi moralo tak predlog zakona tudi predložit, ker to ni, / nerazumljivo/ sem vam povedal, že iz točke 3., preden je sploh prišlo do besedila, piše, da to ni, ker ni izenačitve financiranja, kar pomeni, da bi moral biti dodaten vir zagotovljen, tudi v tem zakonu, za izpeljavo te ustavne odločbe, se že iz tega vidi, da je šlo do zavestnega postopka kršenja odločbe Ustavnega sodišča. To pozna ali pa ve vsak, bom rekel, najbolj zelen parlamentarec, najbolj zelen parlamentarec. Če ste prebrali obrazložitev zakona, bi se morali ustavit že preden ste do zakona prišli, do besedila členov. Ker to je neposredno napisano, da temu ni tako, kar vi govorite. In, naša naloga, spoštovani, če želimo spoštovat ustavni red, je to, da damo, ubesedimo člene tako, da bodo skladni z odločbo Ustavnega sodišča. Ob pomoči lahko tudi, mnenje Zakonodajno-pravne službe in nič drugega. Če pa želite neko poglobljeno razpravo, kajne, o javnem in zasebnem, jo pa tudi lahko naredite. Tamle imate, napišete tri strani teksta, vložite, pa bomo obravnavali splošno razpravo ali pa, kajne, potrdite kakšno zahtevo za odgovor predsednika Vlade, na kakšno vprašanje, ki se tudi sem pa tja nanaša na tako temo. Hvala lepa.
Hvala, kolega Tanko. Zdaj pa razprava, kolega mag. Branka Grimsa.
Ja, hvala. Glejte, spoštovani kolega iz SD, ki je prej napletal o vsem in vsem mogočem, je v enem delu naredil - celo za svoje – izjemno hud »kiks«, kajne? Kadar bo naslednjič SD razlagala, kako se bori proti seksizmu in seksističnim izjavam v javnosti, lahko zdaj deli še kar vašo podobico in to oblečeno s črno. Če ne razumete, kaj ste prej izjavil, pojdite pogledat svoj lasten magnetogram. To je bil seksizem »par excellence«, tako mimogrede, nedostojen in predsedujoči, tukaj tudi kritika vam, ker bi ga moral za tole opozorit, kajne in da se spušča na nivo, kaj je primerna  (nadaljevanje) izjava za žensko v določenih letih in podobno. To, to je res. SD, no ja, vsaj vidi se tista razlika med besedami in dejanji, kajne, o kateri tolikokrat govorim, da je velika in nepremostljiva. Tisto, kar je pa v resnici problem, je pa to, da se je razgalil še enkrat to, kar sem povedal že v prvi razpravi – da očitno je temeljno nerazumevanje pri vladajoči koaliciji, o čem mi danes razpravljamo. Ne razpravljamo o modelih šolstva, ne razpravljamo o, ne vem, nekih silnih ciljih in podobnem, ampak se pogovarjamo o spoštovanju ustavnega reda. Samo to je tema danes, pa nič drugega - Ustavni red. Še enkrat povem in tukaj sem izjemno presenečen, da nekdo iz SD tega ne ve, ker, kolikor jaz vem, imate vi Ministrstvo za pravosodje. No ja, po drugi strani potem mi je pa jasno, zakaj si predsednik Vlade vzame pravico, da grobo poseže v načelo delitve oblasti in za kršitev zakona proti pravnomočni sodbi sodišča pohvali eno od svojih ministric, kajne, pa zato pravosodni minister oziroma ministrica ne odstopi, kar bi bilo verjetno normalno. Še bolj normalno bi pa bilo, da bi letel tisti predsednik Vlade, ki si kaj takega dovoli, ker je to direktna kršitev ustavnega reda in gre proti prisegi, ki jo je sam dal. No, ko govorimo o ustavnem redu torej – ustavni red sestavlja dvoje, eno so norme, določbe, zapisane v slovenski Ustavi, pa tudi v vseh drugih , ustavnopravnih temeljih, ki predstavljajo celotno ustavno materijo Republike Slovenije, od temeljne ustavne listine naprej, da bo jasno, za kaj gre. Poleg tega, pa so sestavi del ustavnega reda tudi odločbe Ustavnega sodišča. Tukaj ste se postavili nekateri v neverjetno vlogo – Ustavno sodišče je nekaj reklo, ampak jaz se na to požvižgam, kajne, to se pravi, mi bomo delali čisto nekaj drugega, to se nas sploh ne tiče. Prvič, tisti, ki je kot minister, ki je tudi sam zaprisegel ustavnemu redu, prinesel tak zmazek, kot je tale zakon, ki ga zdaj poskuša reševat strokovna pravna služba Državnega zbora, ne vem pa, kaj misli naredit vladajoča koalicija, glede na to, da ni nobenih amandmajev, vsaj jaz jih do zdajle nisem videl, od vladajoče koalicije. Ta drugo, kar pa je, da še to je seveda ogromen problem, drugo je, da je to materija, ki jo je potrdila tudi Vlada, kot celota. In spet se postavlja vprašanje – kaj potem dela pravosodno ministrstvo v tej Vladi? Pa kje so medresorska usklajevanja, ki so v Vladi običajna? Nekdo očitno ne opravlja svojega dela in to je Vlada Republike Slovenije. Ko ga pa opravlja, ga pa opravlja v nasprotju z lastno prisego, to je kriva prisega, to je kaznivo dejanje potem, če to počneš zavestno, ker delate protipravno, delate proti ustavnemu redu in samo o spoštovanju ustavnega reda, je danes lahko tema, nič drugega. Vsi koncepti, vse ideje, kako bi bilo lepo, če bi bilo nekaj ali pa ne bi bilo tako, kajne, so tukaj brezpredmetni. Gre za ugotovitev Ustavnega sodišča v odločbi, da je nekje nastopilo neko protiustavno oziroma neustavno stanje in da je to treba odpravit, popravit, naredit in to v določenem roku. Ta rok, gospe in gospodje, je že zdavnaj minil. To se pravi, vi, s svojim zavlačevanjem povzročate, da se nadaljuje stanje, ki je v nasprotju z pravnim, ali pa če želite, ustavnim redom Republike Slovenije in ste za to krivi. Ne samo objektivno, tudi subjektivno. Drugo pa je, da se iz tega še delate norca, kajne. Prejle smo poslušal v razpravi, katere šole, pa koga naj bi to zadevalo, pa koga ne bi, pa kaj se enemu zdi fino, pa kaj se enemu ne zdi fino. Ja oprostite, Ustavno sodišče je ugotovilo, da je tukaj nepravilnost, da je neustavno stanje, določilo je rok in smer, v katero je to treba odpravit in to ne pomeni zeleno luč za vladajočo koalicijo, da potem išče, kako bi to izigralo, ampak v pravnem redu, v ustavnem redu, je samo ena pot – Vlada in vladajoča koalicija morata poiskat, v zakonitem roku, v določenem roku, rešitev, ki bo skladna (nadaljevanje) s tem, da se to odpravi. Če pa komu potem ni kaj prav, ima pa še vedno možnost vsega, od spreminjanja Ustave, do ne vem česa. Ampak ne pa, da zdaj, ko je tukaj Ustavno sodišče ugotovilo neko ustavno praznino in neustavno stanje, da so nekomu kršene ustavne pravice, vi pa se na to požvižgate, kajne, in se delate norca in razpravljate o tem, kaj bi tam koga, nekoga, financiral, pa koga ne bi. Najbolj banalno, še enkrat povem, je to, kar sem povedal že na začetku, to je pa prav tragedija, kakšna je sedanja oblast. V enem samem letu, to je bilo edino leto, ki je bilo transparentno, v proračunu, je bilo za ilegalne migrante namenjenih 123 milijonov evrov. Tukaj se pogovarjamo o, po lastni oceni Vlade Republike Slovenije, največ 300 tisoč evrih. To se pravi, tisto, kar vi zmečete, gospodje levičarje, za ilegalne migrante v enem letu skozi okno, bi zadoščalo za 410 let - vam jaz to izračunam, ker očitno se nikomur ne da – za 410 let financiranja kvalitetnega izobraževanja za slovenske otroke, pa sram naj vas bo. Vse za tujce, za slovenske otroke pa nič. To je politika vaše Vlade, kajne, če odstranite velike besede, kajne. V resnici gre za kaj? Še enkrat povem, Ustavno sodišče ni hotelo določit nič drugega kot to, da tudi tistim, ki so iz šibkejših družin, finančno šibkejših, ekonomsko šibkejših, da je dostopno najbolj kvalitetno izobraževanje. To je bil plemenit cilj, ki je nastal ob tehtanju vrednot in ki zasluži vso spoštovanje. Tako Ustavno sodišče zasluži spoštovanje, ker je tu sledilo nekim vrednotam, ki bi morali tudi vi, če bi bili vredni funkcije, ki jo opravljate. Ne pa da to izigravate. Gre za vprašanje razvoja, za vprašanje najbolj nadarjenih otrok in ne govorite tega, da tiste šole niso najbolj kvalitetne. Zakaj pa potem praktično vsi – pa bom kar SD uporabil, ki je bil prej tako glasen, kajne – tudi SD funkcionarji, kajne, od gospoda Lukšiča, bivšega predsednika SD, svoje otroke šolate na zasebnih šolah. Mimogrede, Milan Kučan celo na zasebnih šolah v univerzi v Ameriki, če smo precizni. »Ups«, kajne? In kaj je za vsem tem silnim visokim čvekanjem in direktno kršitvijo ustavnega reda, se skriva en sam cilj – da se vse ostale porive v manj ugoden položaj, vašim otrokom se da pa privilegije, najboljše štartne osnove, tudi če nimajo sicer preostalih osebnostnih lastnosti takih in da je to, to, kajne. Pa imamo državljane prvega in državljane drugega reda in temu, gospe in gospodje, je Ustavno sodišče reklo ne, odločen ne. Zaradi tega je odločilo, da je potrebno uredit to skladno z to odločbo in zato ste vi dolžni to uredit. Ministri in predsednik Vlade zato, ker so prisegli k spoštovanju ustavnega reda, kar pomeni tudi k spoštovanju odločb Ustavnega sodišča, vi pa zato, ker ste dali besedo, da boste spoštovali vrednote in omogočal kvalitetno šolstvo in na dolgi rok je tukaj pot ena sama. Samo ustrezna konkurenca v kateremkoli sistemu, v katerikoli del družbe, garantira za kvaliteto. To vsi dobro veste. V danem primeru pa, seveda, ko gre, z ideologijo se to požre, kajne. Zato sem prej rekel, ali mislite, da iz ideoloških razlogov je pa dopustno kršit Ustavo? Ta Vlada dejansko zadnje dni tako dela, ampak odgovor je preprost – ni. Kajti ko se enkrat to začne, ko ni več demokracija, ampak je totalitarizem.
Kolegica Maša Kociper, izvoli.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Jaz moram reči, da se izredno zabavam, ko poslanec Branko Grims, kot najvišja avtoriteta tolmači, kako ustavni red deluje in kaj je treba spoštovat in ko stranka SDS postane prvoborec za avtoriteto in zaščito sodišč, pa tudi, če gre za ustavnega sodnika.  (nadaljevanje) Takrat si rečem, »madona, to življenje je pa res smešno.« Ampak tudi način in žaljivost, s katero SDS brani svoje neideološko stališče, kaže, kako pomembna jim je ta tema. Ampak, tako kot oni znajo, kajne, delajo nekaj, krivijo pa druge, kako ste vi ideološki, a vidi se iz vaših besed, kakšno ideološko bitko bijete in kako brezkompromisni in žaljivi ste v tej komunikaciji. Jaz se strinjam s tistimi - mislim, da je bil kolega Kordiš in še kdo – da je tukaj veliko več na tehtnici, kot je par 100 tisoč evrov in da je žaljivo, da tisti v SDS, ki tako govorite, govorite samo o tem, da gre za 100 tisoč ali 200 tisoč ali 300 tisoč evrov. Vendar, bi morali vedet, da ko govorimo o zakonih in človekovih pravicah, denar ni pomemben. Tukaj gre za temeljno vprašanje, kakšno šolo in kakšno šolstvo želimo v Republiki Sloveniji. Na to je v svojem zapisu – mislim, da povsem utemeljeno – opozoril tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture v Sloveniji, ki pravi, da je v tej debati govora samo o pravicah zasebnih šol in je neupravičeno prezrta problematika neustreznega financiranja javnih šol. Pravi, da smo se v tej državi nekoč odločili, da imamo razvito javno šolstvo in da si v ta namen prizadevamo za kvalitetno in dobro delujočo javno šolo. Govori o varčevanju in tako naprej in pravi, SVIZ ne nasprotuje temu, da bi država samo financirala zasebne šole, pričakuje pa, da bo v prvi vrsti z ustreznim financiranjem javnih šol, veliki večini staršev in otrok zagotovila, da bodo njihovi otroci dobili kvalitetno izobrazbo in da se bo kvalitetno razvijalo javno šolstvo. Za kaj gre? Gre za to, da bolj ko izenačujemo financiranje zasebnih šol, seveda manj morajo starši doplačat za nadstandard, ki ga dobijo v zasebni šoli. Nihče ne govori, da v zasebnih šolah ne bo potem doplačil. Seveda bojo. Ti izhajajo že iz različnega načina ustanovitve teh šol in kaj kdo plača. Ampak s tem, ko silite državo, da določen del tega izobraževanja sofinancira, pazi to, ko stranka, ki se zavzema za zasebno, zahteva, da državno financira zasebno, to so tudi različni fenomeni naše družbe, s tem ko se večji del javnega denarja daje za financiranje v teh zasebnih šolah, seveda postaja razlika – tudi denarna – za starše vedno manjša in vedno več staršev bo reklo, zakaj pa ne bi jaz, če lahko, kajti tudi takšni bodo, doplačam samo še teh 100 evrov, pa imam zato namesto v razredu 30 otrok, 15 otrok, pa imam prekrasno telovadnico s klimo, ne pa tako telovadnico, ki jo imajo javne šole, imam vse dodatne dejavnosti od štirih urejene, imam boljše učitelje, ker boljši učitelji grejo tja, kjer so boljše plačani in tako naprej in hočeš, nočeš, seveda to vodi v bogato in revno šolo oziroma šole za bogate in šole za revne. Tudi povpraševanje postaja vedno večje in seveda, ljudje, normalni ljudje, kot smo jaz in vi in ne govorim o bogataših, bodo pa rekli, pa dobro kajne, teh 100 evrov doplačam in imam vsaj to in seveda, javna bo vedno slabša in zasebna bo vedno boljša, tako kot pač deluje princip ponudbe in povpraševanja. Ampak, poleg te debate, je danes seveda tudi debata o izvršitvi ustavne odločbe. Jaz pa upam, da se pri tem tolmačenju, kaj ustavni red določa, vendar vemo, da najprej je pa, na vrhu čisto, je pa Ustava in to, kaj Ustava določa in da vse ostalo so samo tolmačenja. Jaz sem pravnica in večkrat požiram, tako na debelo, ko rečejo, saj veste, pet pravnikov, šest mnenj in to je tudi res. Pravo pač ni eksaktna veda, ni matematika, kjer je dva plus dva štiri, ampak je ne eksaktna veda, veda, kjer se pravniki med študijem učijo različne oblike razlage in tolmačenja in potem razlagajo pravno normo. In pri tej razlagi, seveda, prihaja do razlik. Tako je prišlo tudi do bistvene razlike med ustavno odločbo Ustavnega sodišča, leta 2001 in to, o kateri govorimo danes. In gospa Godec je rekla, da je Ustavno sodišče leta 2000 odločala o čisto drugi zadevi. Bom povedala, o čem je odločalo, berem iz odločbe Ustavnega sodišča, o čem je odločalo Ustavno sodišče. Bistvo njegove odločitve 2001 je: »Zakonodajalčeva odločitev, da država financira v celoti le javne šole, v katere lahko vpišejo svoje otroke vsi starši, je v polju njegove presoje in zato ni v nasprotju   (nadaljevanje) z Ustavo. Se pravi, takrat je to isto Ustavno sodišče šlo na drugo pozicijo, na pozicijo, ki jo je zagovarjala v tej ustavni odločbi, svojem ločenem mnenju tudi dr. Etelka Korpič. Ona pravi: za razliko od petih ustavnih sodnikov proti štirim, se jaz ne strinjam, njene besede: menim, da v obravnavani zadevi ustavno sodišče, ko je odločilo, da je dolžnost države, da v celoti financira tudi osnovnošolske obvezne programe, ki izvajajo zasebne osnovne šole, ki niso vključene v režim javne službe oziroma javne mreže osnovnih šol, niso vključene v javno mrežo osnovnih šol - to govorim za Zakonodajno-pravno službo, ki je rekla drugače - preširoko razlagalo zahteve, ki izhajajo iz drugega odstavka 57. člena in pretirano posegla v pristojnost države, da za različne države da za različne šole določi ustrezne načine financiranja osnovnošolskega izobraževanja. Ok, to je pač njeno mnenje. Njeno mnenje je ločeno mnenje, drugačno mnenje, 5 proti 4 je Ustavno sodišče odločilo tako kot je, ampak v tem istem mnenju ta sodnica na izjemno razumljiv in vsem dostopen razumski način razlaga kakšne so razlike med posameznimi šolami. Ona pravi, Ustava določa, kar vsi vemo v 57. členu, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in brezplačno. To je treba tolmačiti tako, da je obvezno v tem smislu, da se ga morajo udeležiti vsi otroci in da morajo vsi otroci imeti možnost takega programa in tega izobraževanja. In to možnost, to Ustavno določbo zagotavlja javna šola. Javno šolstvo odgovori točno na to zahtevo Ustave, da morajo vsi otroci ne glede na svoj status to možnost imeti.  Potem piše tukaj, da prepušča zakonodajalcu Ustava, da predpiše način uresničevanja te pravice in temeljne svoboščine in potem razlikuje katere vrste osnovnih šol imamo. Javne osnovne šole in zasebne osnovne šole s koncesijo. In te, to so osnovne šole s koncesijo, ki so jih ustanovile osebe zasebnega prava in jim je država na podlagi pogodbe podelila koncesijo za izvajanje javne službe na področju osnovnošolskega izobraževanja. Same te dve šole izvajajo javno službo. In prav namen koncesijskih zasebnih šol s koncesijo je, da se zagotovi dostopnost vsem otrokom. Se pravi, v trenutku, ko država ugotovi, da na nekem področju morda ni šole, pa bi jo rabila ali da bi rabila posebni pristop, kot je recimo Waldorfska, lahko podeli koncesijo in tudi 10 % plača. In to je potem izvajanje javne mreže in javne službe.  Za zasebne osnovne šole brez koncesije, to so osnovne šole, ki so jih ustanovile osebe zasebnega prava, država pa jim ni podelila koncesije za izvajanje javne službe na področju izobraževanja, izvajajo javno veljavni izobraževalni program na podlagi pogodbe o sofinanciranju javno veljavnega izobraževalnega programa. Te šole niso vključene v javno mrežo osnovnih šol. Berem iz mnenja ustavne sodnice. Torej, se položaj zasebne in osnovne šole s koncesijo in zasebne osnovne šole brez koncesije ključno razlikujeta. In ni mogoče zahtevati, da se vse zasebne šole financirajo na enak način. Ker to o čemer vi govorite, da cilj v katerem vi zasledujete, bi lahko tiste, ki imajo koncesijo izvedle.  Glede na različen pravni položaj osnovni šoli je zakonodajalec določil različne vire in obseg njihovega financiranja, ZOFI je zagotavljal javno financiranje na vseh treh vrstah osnovnih šol, ki izvajajo javno izobraževalne programe iz javnih sredstev, toda ne v celoti. Eni prejemajo več, eni manj, eni malo manj. Zasebni šoli brez koncesije, ki izvaja javno veljavni izobraževalni program, pa država v skladu z drugim odstavkom 86. člena krije 85 odstotkov, to je bilo še pred to spremembo, za izvajanje izobraževalnega programa. Skratka, hočem reči in tudi za naprej, presoja koliko bo država plačevala tej tretji vrsti zasebne šole, je povsem v presoji zakonodajalca. Govorim za ureditev za naprej. In kdor pravi, da je vsaka ureditev, ki je malo drugačna ali slabša protiustavna, potem pa naj pove, da je protiustaven vsak pokojninski zakon, ki zaostri pogoje, pod katerimi se lahko upokojiš, ker sedaj so isti ti ljudje mislili, da bodo šli pri šestdesetih, zdaj bodo šli pri petinšestdesetih. Protiustavno, neenakopraven položaj, neenakovredna obravnava. Dejte nehat, no. Zakonodajalec ima različne možnosti, da vprašanje uredi. In zakonodajalec v tem primeru je rekel, ok bomo uredili obvezni program 100 %, tako kot je reklo Ustavno sodišče in pri tem zavajate vsi tisti, ki pravite, da je Ustavno sodišče govorilo o razširjenem programu in tako naprej. Zakon nikjer ne določa kaj je razširjen program. Noben zakon. Zasebne šole ga sprejmejo same. In vsi tisti tukaj in ostali v javni razpravi, ki o tem govorijo, me zanima koliko od njih je prebralo odločbo Ustavnega sodišča. Jaz ne rečem, da nekateri tukaj niste, prepričana pa sem, da tisti, ki o tem govorijo so zelo redko prebrali. Jaz pa sem jo. In tudi odločbo prejšnjo in tudi ločena mnenja in tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe. Tako da to zavajanje, da so rekli ustavni sodniki, da je treba vse kar povprek kriti, ne drži, niso rekli. V tem Ustavna odločba ni jasna. Poglejte, šestindvajsetkrat si jo preberite gor pa dol, to niso izrecno rekli, tudi niso izrecno rekli, da ne. To pa jaz iz tega izvajam, kar sem sedaj prebrala, da ima absolutno zakonodajalec pri svoji ureditvi določeno polje, se pravi te avtonomnosti kaj bo država za ta tretji rang šole, ki izvaja javne programe financirala in kaj ne. Iz tega izhajam, to možnost za katero se je odločilo ministrstvo.  Kot je bilo že velikokrat lepo povedano, tako tragično je tudi meni en gospoda pisal, ne dovolite nam pravice do izbire. Seveda vam dovolimo pravico do izbire. In če ste krščansko vzgojeni in usmerjeni, hvala bogu, pošljite otroke v krščanske šole. Tudi Monterossi, če se pogovarjamo, kaj je katera šola, uči katekizem in duhovnost in zmolijo sem pa tja, da se ne bomo spet kregali. Nič hudega, če molijo, jaz nimam to čisto nič proti. Govorimo samo o nekih partikularnih v tem smislu malo drugačnih željah nekaterih staršev, ki ni z njimi nič narobe, samo ne zahtevajte, da se vse te šole financirajo iz javnih sredstev na enak način. Dopustite to razlikovanje.  Potem pa, hvala bogu je prišlo mnenje Zakonodajno-pravne službe in razsulo ta slab zakon. Zdaj pa poglejmo to mnenje Zakonodajno-pravne službe. Imam zelo veliko spoštovanje do Zakonodajno-pravne službe, pravzaprav se v časih čudim, v prvem mandatu sem skozi prepričevala poslance, dejte spoštovati mnenje Zakonodajno-pravne službe, zdaj v časih je situacija, da Zakonodajno-prava služba napiše da to je zakon. Ni res, jaz imam veliko spoštovanje do mnenja Zakonodajno-pravne službe, ampak tako kot smo rekli, pet pravnikov, šest mnenj pravite, in s tolmačenjem, z argumentacijo v tem mnenju Zakonodajno-pravne službe se osebno težko strinjam. In nočem nič nobenega žaliti, nič dajati v nič, pravim, da se težko strinjam, zato ker je kontradiktorno na določenih mestih zapisano in me ne prepriča. Za vse tiste, ki mislijo, da je Zakonodajno-pravna služba razsula zakon, bom sedaj še enkrat to pogledala. Zakonodajno-pravna služba, recimo v ključnem delu pravi: temeljna pomanjkljivost predloga ZOFI o katerem se danes pogovarjamo, se kaže v strogi usmerjenosti predlagatelja k uresničitvi zelo ozko opredeljenih ciljev, ki niso sorazmerni širini in naboru predlaganih sprememb ZOFI. Se pravi, predlagatelj je šel na preozko opredeljene cilje, jaz razumem. Če se namreč uresničitev odločbe U269/12 nanaša le na uskladitev obstoječe zakonske določbe, zdaj pa pazi to: bi pričakovali, da se v skladu z načelom sorazmernosti tudi predlagani spremembi ZOFI nanašajo le na uskladitev določbe, ki jo je Ustavno sodišče spoznalo za protiustavno. Samo na to bi se lahko zakon nanašal. Že prejšnjič sem rekla, tisti, ki ste že dolgo v parlamentu povejte mi, od kraj se v trenutku, ko Vlada odpre katerikoli zakon ne sme urejati tudi druge stvari glede te zakonodaje. Kot vsi veste Vlada vedno čaka, da zakon odpre iz tega ali onega razloga, da uredi vsa odprta vprašanja.  Zdaj pa pazi drugi odstavek, predlagatelj nasprotno predlaga bistveno globlje, širše mestoma pa tudi nedosledne spremembe.« Aha, zdaj pa predlaga širše, prej je bil preozek, zdaj pa predlaga širše. In če je to ključna pomanjkljivost tega zakona, da gre širše kot je ustavna odločba, potem to za mene ne pomeni sesutje tega zakona.  Potem naslednje razlikovanje je pa to, ko Zakonodajno-pravna služba pravi, da bi kar čisto isti program lahko imele te zasebne šole brez koncesije. V ustavnih odločbah je jasno napisano, v čem je namen te druge oblike zasebnih šol brez koncesije. Večja pluralnost, dodatna izbira, zadostitev partikularnim interesom. Če to odpade, kar govori Zakonodajno-pravna služba – vsaj jaz sem tako razumela, res, da je mnenje zelo zahtevno napisano, potem je vse izenačeno očitno. Potem pa še izenačimo financiranje in potem smo tam, kjer ta vladajoča koalicija noče, da smo. »By the way« moja stranka, stranka SAB je v prejšnjem mandatu itak predlagala ustavno spremembo, ki bi jasno povedala, zakaj se gre. Da država financira javne šole, lahko pa, lahko pa tudi zasebne. Lahko pa v določenem okviru tudi zasebne. In tudi če bomo sprejeli to zakonodajo, hočem, da piše v njej, da se je država iz dobre volje odločila, da financira dodatne te programe, ne zato, ker bi Ustavno sodišče tako reklo.  Skratka, v Stranki Alenke Bratušek in tudi jaz zasebno se prizadevamo za široko dostopno javno šolstvo za vse, za kvalitetno šolstvo, ki bo vsem otrokom nudila isto štartno osnovo. Zame je veliko manj problematično, če grejo na zasebno srednjo šolo in fakulteto, tam se že potem zasledujejo res neki specifični interesi, specifične izobraževalne potrebe, ampak tudi revni otroci morajo imeti možnost kvalitetne izobrazbe, zato, da jih sistem lahko zazna in potem usmeri v Zoisovo štipendijo ali karkoli drugega.  Zakon, o katerem govorimo podpira tudi Državni svet in Sindikat za šolstvo in tako naprej. Se pravi, toliko narobe pa tudi ni vse v njem kot vi govorite, če ga Državni svet podpira. Aha, pa pozabila sem prej reči – še lani je Zakonodajno-pravna služba o razširjenem programu v odločbi Ustavnega sodišča rekla, da se Ustavno sodišče o razširjenem programu ni opredeljevalo. Toda tudi Zakonodajno-pravna služba je v svojih prejšnjih mnenjih že povedala, kar sem jaz danes povedala in kar je vsak, ki je prebral videl, da se izrecno o razširjenem programu Ustavno sodišče ni opredeljevalo. Skratka, po našem mnenju je zasebno šolstvo le dopolnitev javnega šolstva. Mora imeti neko drugo kvaliteto, neke posebne izobraževalne metode, nekaj drugačnega in zaradi mene ponavljam, lahko otroci molijo petkrat na dan, če je to njihovem staršem v redu – jaz nimam s tem nobenega problema. Problem imam pa s tem, da želite zdaj zasebne šole po financiranju kar se da izenačiti z javnimi šolami, ker to potem vodi do tistega razslojevanja o katerem govorimo. Jaz se bom tukaj zdaj ustavila. ker pa pričakujem tako spoštljivo debato o vsebini tudi naprej, se bom gotovo še kaj javila kasneje. Hvala lepa.
Hvala. Naslednji prispevek k spoštljivi debati bo dala predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Katja Triller Vrtovec. Izvolite.
Katja Triler Vrtovec
Hvala za besedo, lep pozdrav še enkrat. Ja, jaz bi se v zvezi z očitki o neusklajenosti mnenja ZPS k predlogu, ki ga obravnavamo danes in našega mnenja v ustavnem sporu, ki zahteva izvršitev ustavne U1269/12 še enkrat pojasnila, da je naloga ZPS v teh dveh postopkih drugačna. Pri pripravi mnenj k predlogom zakonov, mora ZPS preučiti skladnost z vsemi ustavnimi določbami, pri pripravi mnenja v ustavnih sporih, pa je njegov odgovor omejen ne tiste očitke, ki jih zatrjuje pobudnik. Pri konkretnem ustavnem sporu, ki zatrjuje protiustavno ne uresničitev ustavne odločbe, pa je naloga ZPS še ožja in se nanaša le na presojo, ki jo je že opravilo     (nadaljevanje) Ustavno sodišče. Kot je bilo pojasnjeno v mnenju ZPS v ustavnem sporu U-I-110/16 Ustavno sodišče izpodbijanega prvega stavka drugega odstavka 96. člena ZOFVI ni presojalo v delu, ki se nanaša na razširjeni javnoveljavni program osnovnošolskega izobraževanja, niti ga ni presojalo z vidika morebitnih drugih protiustavnosti, vendar pa to še ne pomeni, da z vidikov in v delih, ki jih Ustavno sodišče ni presojalo ureditev ni ustavnopravno sporna. Nasprotno, da je ureditev ustavno sporna smo opozorili v našem mnenju k predlogu ZOFVI-L. Ponovno opozarjamo, da je predlog zakona najbolj ustavno sporen ne v delu, ki se nanaša na urejanje financiranja zasebnega šolstva, kar je tema sedaj in zato je predlagatelj v usklajevalnih sestankih tudi predložil dve varianti osnutkov amandmajev, ampak da je najbolj ustavno sporen del, ki se nanaša na vprašanje skladnosti predlagane prepovedi enakosti med državnimi in nedržavnimi izobraževalnimi programi s prepovedjo diskriminacije, na podlagi osebnih okoliščin. Po koncu 9-letnega prehodnega obdobja pa tudi v nasprotju z dolžnostjo države, da posamezniku omogoči nediskriminatoren pristop do obstoječih tipov in stopenj izobrazbe, ki jo je Ustavno sodišče zapisalo v prvi ustavni odločbi iz leta 2001. Po zaključenem šolanju letos vpisanih prvošolčkov bodo morale namreč zasebne šole, če bodo hotele obdržati program s pridobljeno javno veljavnostjo in z javnim financiranjem svoj program razlikovati od programa javne šole. Če predlagano spremembo ZOFVI ponazorim na konkretnem primeru na primer učenje slovenščine bodo otroci, ki se bodo v zasebno šolo vpisovali drugo leto javno veljavno izobrazbo lahko pridobili le, če na primer program zasebne šole ne bo več vseboval prebiranja Levstikovega romana Martin Krpan, ki ga ima v svojem programu tudi javna šola. Predlagatelj je v odgovoru na naše mnenje pojasnil, da s tako ureditvijo staršem in njihovim učencem želi zagotoviti možnost izbire. Predlagatelj pravico do izbire torej razume tako, da bodo po predlagani ureditvi starši, ki bodo še vedno želeli, da njihov otrok prebere Martina Krpana lahko izbirale med tem, da otroka prepišejo v javno šolo, kjer bo otroku priznana javnoveljavna izobrazba financirana iz javnih sredstev ali pa otroka pustijo v zasebni šoli, kjer otrok ne bo več mogel pridobiti javno veljavne izobrazbe niti ne bo šola več izpolnjevala pogojev za javno financiranje. Kljub temu, da bo otrok na tej šoli dosegel enakovredni izobrazbeni standard in čeprav bo izobraževalni program skladen s ciljem sistemom vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji razvijati zavestno državni pripadnosti in nacionalni identiteti. Po našem mnenju je navedeno razumevanje pravice do izbire sporno z vidika določbe Ustave, ki vsakomur zagotavlja enake temeljne svoboščine ne glede na njegove osebne okoliščine. Zlasti se sporno s predlagano ureditvijo kaže v luči posebne ureditve, to je, Zakon o izvajanju mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja, po kateri lahko izobrazbo, ki je enakovredna javno veljavni pridobijo tudi tisti učenci, ki na javni šoli, ki jo je ustavila Vlada obiskujejo osnovnošolski program, kjer se ne ugotavlja ali program zasleduje splošne cilje o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji in kjer se ne zahteva, da se pouk izvaja v slovenščini. Sedaj, če bi se vaš koncept pravice do izbire, ki ga zagovarja predlagatelj v prihodnosti razširil tudi na druge družbene podsisteme bi to na primer pomenilo, da bi bili pacienti pri zdravljenju v samoplačniški ambulanti lahko opravičeni do bolniškega staleža le, če bi se tam zdravili po metodah alternativne medicine ne pa, če bi se zdravili po metodah zahodne medicine, saj po metodah zahodne medicine zdravijo že v ambulantah javnega zdravstva. Vprašanje je ali bi ta koncept razumevanja pravice do izbire izbiral res   (nadaljevanje) prepuščal posameznikom ali pa bi jo dejansko zadržal v rokah državnega organa, ki bi ugotavljal, ali se metode zdravljenja v samoplačniški ambulanti razlikujejo od metod zdravljenja v javnem zdravstvu. In glede na navedeno predlagatelja še enkrat prosim, naj dodatno pojasni, ali je zasledovani cilj zagotavljanja pravice do izbire, kot jo razume on, ustavno dopusten in ali je predlagala sprememba drugega odstavka 17. člena ZOFVI, to je 4. člen predloga ZOFVI-L, res primerna in potrebna za dosego tega cilja.  Hvala.
Hvala lepa. Naprej vprašam kolegico Jelko Godec, ali ima še voljo do replike? / oglašanje v ozadju/ Ona zamuja, ker sem… Glede na to… / oglašanje v ozadju/ Ja, se opravičujem, namreč, kolegica se je ves čas med vašo razpravo pogovarjala in sem razumel to kot neke opombe, ne kot zahtevo za repliko, zato nisem pravočasno reagiral. Zato vam zdaj dajem besedo za repliko.
Samo nekaj bi rada replicirala, mogoče od zadaj naprej. Namreč, kolegica je rekla, da nikjer ni definiran razširjen program. Razširjen program je definiran v 20. členu Zakona o osnovni šoli. Kot pravnica z veliko izkušnjami verjetno to poznate, razširjen program obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih vsebin. Tako je tu definiran razširjen program. Kar se tiče pa ustavne odločbe iz leta 2001 in javne mreže. Glejte, leta 2001 je ustavna odločba govorila o četrtem odstavku 72. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in zapisali so, da četrti odstavek 72. člena ni v neskladju z ustavo in Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tisto, kar ste vi brali, pa ločena mnenja, leta 2001 smo imeli samo eno zasebno šolo s koncesijo, in to je bila Valdorfska šola. In takrat še niti ni bilo šol, ki bi bile zasebne šole in bi bile vključene v javno mrežo. In dejali ste, da zasebne šole niso vključene v javno mrežo. Ni res. Po 11. členu ZOFVI, piše, javna mreža: »Za opravljanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja se organizira javna mreža, ki jo sestavljajo javni vrtci in šole, zasebni vrtci in šole ter zasebniki, ki imajo koncesijo.« / oglašanje v ozadju/ »Ter zasebniki, ki imajo koncesijo.« / oglašanje v ozadju/ Glejte, leta 2001 torej nismo imeli nobene šole, ki bi bila zasebnik brez koncesije, samo eno s koncesijo. In tisto mnenje, ki ga vi berete, še enkrat, odločba Ustavnega sodišča iz 2001 ni govorila o financiranju, ampak je govorila o omejevanju tistih, ki so versko opredeljeni v javnih šolah. In še enkrat, vse zasebne šole smo dobili od leta 2008 dalje. Torej, gospa Maša Kociper, v javno mrežo, vemo, kdo je vključen. In tudi to, ko pravite, da razširjen program ni definiran - je definiran po Zakonu o osnovni šoli. In je obvezen za vse šole, vse javne šole in zasebne šole morajo to razpisati, če hočejo izvajati javnoveljavni program. Je pa res, da ni obvezen za otroke, tudi v javni šoli ni obvezen. In še nekaj, no - zdaj bo rekel predsednik, da sem spet izkoristila za še kaj drugega -, meni je nepojmljivo in kaže se tudi »fovšija« Slovencev, ali vi ne želite, da otroci obiskujejo šole, ki imajo dobro telovadnico, ki imajo dobre programe, ki imajo varstvo do ne vem kdaj. To sem že rekla enkrat, dajmo se vprašat, zakaj tega v javnih šolah ni. Ne zaradi tega, ker so bo financiralo javnoveljavni program v zasebnih šolah, kaj drugega je vzrok.
Hvala lepa. Točno tri minute ste porabili za svojo repliko. Naslednja replika, kolegica Kociper.
Ja, zdaj gospe Godčevi ne morem odgovarjati, bi pa samo na izvajanje predstavnice Zakonodajno-pravne službe. Jaz se nikakor, gospodična, z vami nočem kregati. Tako je vaše mnenje, jaz sem samo povedala, da se z vašim tolmačenjem v tej konkretni zadevi ne morem strinjati. Na ta zadnji del, s katerim se absolutno ne strinjam, upam, da bo odgovorilo tudi ministrstvo. Ta primerjava z berilom Martin Krpan in tako naprej in alternativnim zdravljenjem je po moje popolnoma nepravilna, ampak naj to ministrstvo odgovori. Jaz bi samo na prvi del odgovorila. Jaz nisem nič brala iz nobenih odločitev, vezanih na   (nadaljevanje) ustavni spor. Tako to razlikovanje pristojnosti Zakonodajno-pravne službe, glede na to, na kaj se nanaša akt, tu ne pride v poštev, ker sem jaz brala samo iz vašega mnenja na ta ZOFVI-L, kjer pravite, da je temeljna pomanjkljivost v strogi usmerjenosti predlagatelja k uresničitvi zelo ozko opredeljenih ciljev. En stavek naprej pa pravite, da je bistveno pregloboko, široko in mestoma tudi nedosledno urejal stvari predlagatelj. Se pa strinjam, mislim, se vam pa zahvaljujem za pojasnilo, da je za vas bolj pomembna ta druga neskladnost, ki ste jo zdaj obrazložili. Ampak kakorkoli, zdaj, ali sem jaz brala iz odločbe, preden so zasebne šole obstajale ali ne, iz tega ločenega mnenja nisem brala tega, ko se sodnica ni strinjala z mnenjem ustavnih sodnikov, ampak sem brala to, kjer je govorila o tej suverenosti zakonodajalca, da stvari ureja glede zakonodaje, ki ureja financiranje drugače in da ima tu določeno svobodo. Na ta del sem se nanašala.  Hvala lepa.
Hvala. Besedo ima predlagatelj. Izvolite.
Jernej Pikalo
Hvala lepa. Jaz bom mogoče samo na to zadnje izvajanje Zakonodajno-pravne službe. Prvič, moram reči, da bi prosil za pojasnilo, glede na to, da tako v pisnem kot ustnem ste rekli, da Vlada ustanavlja šole. Zdaj, katero osnovno šolo ustanavlja Vlada oziroma kolikor jaz vem, je nekdo drug ustanovitelj, ampak bi bilo fino, če lahko to izvemo, katero osnovno šolo pravzaprav ustanavlja Vlada.  Drugo, kar je pa seveda veliko bolj pomembno. Jaz tudi moram reči nekaj glede - se opravičujem, ker bom uporabil to besede, ne bi rad, ampak, oprostite, to banaliziranje z Martinom Krpanom je pa vendar banaliziranje; pa bom razložil, zakaj. In sicer zaradi tega, ker iskreno upam, da bodo vsi učenci v tej državi spoznali Martina Krpana, in to ne bo razlog, da bo eno ali drugo nezaželeno ali celo prepovedano, daleč od tega. Ker tule ne gre za Martina Krpana, gre za pedagoške prakse, gre za načine poučevanja, gre ne nazadnje za svetovnonazorske razlike, gre za etose. In vprašati se moramo, kaj pravzaprav z zasebnimi šolami počnemo - ali iščemo isto ali iščemo različno. Ker jaz sem pač vedno razumel, da so zasebne osnovne šole bogatitev ravno zaradi tega, ker so različne. Če pa vaš argument pripeljem do absurda, mi pa seveda govorite o tem, da morajo biti vse iste. In to, če mene vprašate, oprostite, ampak to pa ni ta argument. Kje pa je potem razlika? Ali nekdo izbira zato, ker bo izbral isto? Ali je to ideja izbire, zato da bo izbral isto ali da bo izbral različno? Vsaj jaz, kadar izbiram, izbiram različno, ne pa isto. Ali zdaj hočemo reči, če bi imeli vse pijače tam gor, pa bi vse bile iste, jaz ne vem, kakšno izbiro potem imam, če bi vse pijače na polici bile iste. Če se gremo tovrstne, jaz mislim, da povsem neprimerne argumente za Državni zbor, ki je seveda visoki zbor, in lahko ima Državni zbor tudi mnogo boljše argumente. Ali pa če gremo še naprej, kako pa naj kdo sploh spozna razlike, če jih ni? In če že staršem omogočamo, da spoznavajo razlike, da je ta priložnost na voljo, potem vendar razlike morajo biti, ker če ne, je vse isto, kajne. In to je ta ideja, to je ta ideja zakonodajalca - torej, da so razlike in seveda na osnovi teh razlik potem imajo starši možnost izbire. Ker jaz ne vidim, da imaš možnost izbire na osnovi istega, imaš pa možnost izbire na osnovi razlik. Ampak zdaj se pa lahko gremo to napol tudi filozofsko debato. In moramo se tudi vprašati, v čem je razlika. Ali je razlika zgolj v programu ali je v vsebini ali je v načinu podajanja ali je v pedagoških praksah ali je   (nadaljevanje) celo v kateremkoli drugem delu konfesionalnem, nekonfesionalnem etusu itd… Vse to so lahko razlike, ampak ne želimo pa istega imeti. Ravno, zaradi tega jaz mislim, da je tudi naša - sedaj pa bom čisto tako rekel z vidika razsvetljenstva - varianta, da spodbujamo razlike, če mene vprašate.  Hvala.
Hvala lepa, gospod minister. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe, dr. Katja Triler Vrtovec, je želela dodati pojasnilo.
Katja Triler Vrtovec
Ste me vprašali katera šola je bila ustanovljena s strani Vlade. Gre za program Evropske šole Ljubljana, ki ga izvaja evropska šola, ki ga je kot organizacijsko enoto ustanovila Vlada Republike Slovenije s sklepom o ustanovitvi Evropske šole Ljubljana z dne 18. januarja 2018.  Hvala.
Hvala. Besedo ima kolega Jožef Horvat.
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister s sodelavci, drage kolegice in kolegi! Že štiri leta in pol me zaposluje vprašanje kaj je tako groznega odločilo Ustavno sodišče, da enostavno zakonodajalec torej mi, poslanke in poslanci, nismo sposobni razrešiti tako trivialnega vprašanja kot je enako financiranje javnoveljavnega programa osnovne šole tako v zasebnih kot v javnih državni šolah oziroma saj vemo kdo jih ustanavlja. Ni mi prijetno pri srcu, da se sedaj tukaj - tako sem jaz razumel in imam pravico to povedati -, da se na neki način napada našo državnozborsko službo Zakonodajno-pravno službo tako s strani koalicije tudi kot s strani Vlade. To je, gospe in gospodje, naša služba in to je naša hiša. Gospod minister, dr. Pikalo, jaz tudi sem prepričan, da ste oporekali zelo glasno na seji Vlade tudi vaši vladni zakonodajni službi ali kako se pač imenuje. V vladni zakonodajni službe sedi skupina najbrž uglednih pravnikov za našo Zakonodajno-pravno službo vem, da sedi skupina uglednih pravnikov in pravnic. Tukaj sedaj dejansko poslušam razpravo češ, da se je Ustavno sodišče zmotilo. Tudi jaz sem prebral drugačno mnenje dr. Korpič Horvat, nenazadnje tudi, ker sva rojaka, ampak tudi zaradi tega, ker je drugačno, ločeno mnenje. Na podlagi - to je moja ocena - pa je, potem najbrž ostala pri Socialnih demokratih ideja, da pa ne bomo sanirali odločbe Ustavnega sodišča, ampak bomo šli spreminjati Ustavo. Če je še kje takšen primer v tej Evropi ali na svetu jaz ne vem morda, da je, nisem pravnik, zato pač poslušam mnenje vladne zakonodajne službe še bolj pa seveda naše Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in da bi se dve službi, dve veliki skupini eminentnih pravnikov lahko zmotili, ko sta napisali kritično mnenje - ne bom kakšnih drugih besed uporabljal - do vladnega predloga pa oprostite jaz težko verjamem. Tukaj je nekaj drugega. Ne zasebni sektor pa ne bomo podpirali, ne bomo dovolili, da bi se razvil. Saj smo na začetku tega mandata tudi slišali zahteve po nacionalizaciji, kar je najbrž letelo na zgolj gospodarski sektor čeprav mislim in sedaj vem, da ne samo na gospodarski sektor torej o vsem naj odloči država, ljudje naj pač slepo sledijo temu, kar določi država in se potem sprašujem ali je res država   (nadaljevanje) država tista prva, ki je bila, ki je ustanovila kakšno šolstvo. Ali je res država edina zveličavna, ki lahko izobražuje in vzgaja ali res?  Še enkrat tudi na tem odboru moram, spoštovani gospod minister dr. Jernej Pikalo, izraziti razočaranje poslanske skupine Nove Slovenije. Ko smo se dogovarjali, da boste prišli v poslansko predstavili najbrž koncept vašega zakona - pač tako imenujem vašega zakona - vrata so odprta še danes, vas ni bilo in dovolite, da zaključim, da zavračate dialog. Morda so kakšni drugi dialogi, ampak vas enostavno k nam ni bilo. Vsaj jaz ne vem, da bi mi ponujali kakšne čudne datume, ki vam ne bi ustrezali. To obžalujem in če bomo tako delali naprej ne vem kako daleč bomo prišli, ampak mislim, da danes - ne vem kaj ima v glavi oziroma v načrtu koalicija skupaj z Levico itak - koalicija imate večino mislim, da se pobudniki danes že več ali manj pripravljajo, da bodo svojo pravico iskali na evropskih institucijah, ki so pristojne za varovanje človekovih pravic oziroma človekove pravice. Ja, mi govorimo o človekovih pravicah, človek je edina tukaj ne gre za pravice raje ali pravice mase, gre za človekovo pravico. Vselej se bo namreč našel vsaj nekdo, če tudi eden samcat posameznik, ki bo drugačen, katerega interesi, stališča, pogledi, nadzorske usmeritve, kultura, vera, rasa, spolno usmerjenost bodo drugačni od tistih pri večini mu zato, gospe in gospodje, lahko krati njegove človekove pravice ter končno njegovo človekovo dostojanstvo, neka večina ne, odgovore je jasne. Ne, enemu posamezniku ne sme večina kratiti človekovih torej njegovih pravic. V ustavni demokraciji, za katero se bojim, da z nesposobnostjo saniranja ustavne odločbe stare štiri leta in pol, da sta ustavna demokracija umira že štiri leta in pol. V ustavni demokraciji se to preprosto ne more ali se vsaj ne bi smelo zgoditi, da bi namreč večina enemu posamezniku kratila njegove človekove pravice. Sodobna liberalna demokracija, če hočete lahko za to deluje le kot vladavina človekovih pravic. Da pa lahko tako deluje je pa nujna institucija, ki tako delovanje varuje in zagotavlja z drugimi besedami ni ustavne demokracije brez varuha Ustave in človekovih pravic. Ključna institucija ustavne demokracije je za to sodišče, ki opravlja ustavno sodni nadzor. Pri nas se tej instituciji reče Ustavno sodišče ali pa Ustavno sodišče Republike Slovenije, zato mora biti samoumevno, da so njegove odločbe obvezne, ampak ker Ustavno sodišče nima ne meča niti mošnje je delovanje ustavne demokracije na koncu odvisno od ustavne kulture tistih institucij, ki morajo uresničiti ukaze ustavnega sodišča, ukaze ustavnega sodstva, kar dejansko pomeni od kulture integritete in strokovne kompetentnosti ljudi, ki tvorijo človeški substrat teh institucij. Veliko pametnega je v tej zvezi napisal danes gospod Jan Zobec vrhovni sodnik na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije tudi bivši ustavni sodnik in v teh štirih letih in pol, gospe in gospodje, kar nismo uspeli sanirati preproste odločbe Ustavnega sodišča smo mi marsikaj poslušali in doživljali. Prvič kot že omenjeno spremembo Ustave, tukaj ste, oprostite, pogrnili, na celi črti ste pogrnili. In smo doživljali izjave doktorice prava, naše kolegice, zdaj menda spet sodnice pred poslansko funkcijo sodnice in zdaj menda spet sodnice, ki je rekla, še to Ustavno sodišče skadrujemo, verjetno po njihovi meri, kako pač, in potem lahko gremo. Doktorica prava, ustavna, pardon, sodnica, tudi poslanka skoraj štiri leta, in jaz verjamem, jaz verjamem, v neki skupini ljudi je bila ta intenca, da se enostavno v tej smeri tudi naredi, torej kadrugje, da se spremeni ustavo, da se izogne odločbi Ustavnega sodišča, in tako naprej. In prav zanimivo, da ta razprava na trenutke vroča, morda tudi kdaj leti pod pas, da se odvija prav ob obletnici nastanka naše države. Zakaj smo se že odcepili od SFRJ? Ker tam niso bile spoštovane človekove pravice, piše v temeljni ustavni listini. Vesel sem, da je gospod minister pred parimi minutami povedal, da, nekako takole, da so zasebne šole bogatitev, so bogatitev. Ja, gospod minister, potem jih pa dajmo stimulirati, da jih bo še več. Ampak če berem zdaj zakon, ki ste ga pripravili in nam ga poslali v obravnavo, jaz, oprostite, razumem, da je z zasebnimi šolami konec. Vi pravite, mi krepimo javno šolo. Povejte mi, kdaj je bil zadnji razpis za neko posodobitev javne šolske, osnovnošolske mreže. Ali ni 2011 bil zadnji razpis? Osem let je od tega. Morda se motim. Jaz se ne ukvarjam z razpisi in zadnjih osem let nas praktično tudi ni bilo dlje časa v Vladi. In na koncu se res vprašaš, zakaj, zakaj je to potrebno, da se razdvaja slovenski narod, ampak da sem bolj točen, najprej se je na nek način ljudi zlorabilo, da ne rečem, zastrupilo, ker če danes greste med ljudi in od tega, zaradi tega je s strani SVIZ predlog, da gremo na referendum, ker so ljudje preprosto, oprostite, zastrupljeni, imajo napačne informacije. Tudi prej je poslanka rekla, ni dopustno, da bi zasebne šole bile enako financirane s strani države kot javne, torej državne. Seveda ni dopustno, tudi mi smo proti temu, ker pravilno je, da se mi borimo in prizadevamo za to, da je javno veljavni program, ki ga minister požegnja, enako financiran v zasebnih šolah in v državnih šolah. Za to gre. Ampak ko vi to rečete, pa še rečete to, da ne boste polnili žepov zasebnikov, ki so ustanovili osnovno šolo, potem je tukaj zgodba zaključena in seveda so ljudje proti. Ne poveste pa zelo glasno, da po zakonu za zasebne šole torej so zavodi, ki ne smejo ustvarjati profita. In še, govorite, Državni svet je podprl ta zakon ministra Pikala oziroma Vlade. Ni, ni. Komisija je podprla, pristojna. Kolikor vem, Državni svet o tem še ni odločal. Tukaj moramo biti precizni, vsaj v teh dejstvih, ki jih verjetno vsi razumemo. In seveda, zdaj če rečemo, javno veljavni program. Mislim, da je treba dati primer, ki sem ga že tudi večkrat predstavil, vzemimo preprosto in upam, da bodo vsi državljani, davkoplačevalci to razumeli, vzemimo iz osnovnošolskega programa poštevanko števila 7. Verjetno je to del javno veljavnega programa, a ne, gospod direktor. Mislim, da je. In zdaj vi meni razložite, če nekdo v javni šoli, ki jo je ustanovila občina, poučuje in odločno učence nauči, odlično učence nauči poštevanko števila 7, nekdo v zasebni prav tako odlično učence nauči poštevanko števila 7, ker je to javno veljavni program. Zakaj morata biti različno plačana? Zakaj?   (nadaljevanje) Je tu kakšna logika? Ni logike. In če učenec ima težave s poštevanko števila sedem v državni šoli, je šola dolžna, da mu pomaga. In če je učenec v zasebni šoli potreben pomoči pri poštevanki števila sedem, je zasebna šola dolžna, da mu pomaga. Zakaj potem različno financiranje tudi pri tem tako imenovanem dopolnilnem programu? Zakaj različno? Ali nismo včasih rekli, enako plačilo za enako delo? Kje je problem? No, vi veste odgovor, jaz pravzaprav tudi. In vsa ta naelektrenost se je pravzaprav videla že na začetku te seje, ki sem jo spremljal preko televizijskih ekranov. Kar neka nastrojenost je bila proti staršem oziroma pobudnikom te ustavne presoje. Celo poslanka je vprašala: »Gospa, kaj pa vi govorite, kakšne so vaše kompetence,« kot da ne bi smela govoriti o pravnih vprašanjih. Ko je gospa povedala skromno, da je univerzitetna diplomirana pravnica, se je poslanka umirila. In, glejte, slika več pove kot tisoč besede. In tu je ključno sporočilo, treba je pač te zatreti, ki so dobili svojo pravico na Ustavnem sodišču. Če gremo zdaj pa finančno plat pogledat, po tem zakonu, ki nam ga je Vlada poslala, so pobudniki pravzaprav kratko potegnili, kajne, dobijo pravzaprav manj oziroma bodo za otroke, ki jih bodo, če jih bodo, obdržali v tej zasebni osnovni šoli, morali za javnoveljavni program plačevati več. Ali gre kdo na sodišče, da potem dobi manj? Ali pozna kdo koga, da je šel na sodišče in prosil sodišče, da mu zmanjša pravice oziroma da ga finančno bolj obremeni? Sam sem, najbrž tudi zaradi tega, ker prihajam iz značajsko nekoliko drugačnega Prekmurja, razmišljal, ali je bilo prav, da se je hčerka odločila za gimnazijo na zasebni gimnaziji. Vsa štiri leta sem imel neka čudna vprašanja, skoraj nisem bil toliko samozavesten, da bi to še drugim razlagal. Potem mi je odleglo, ko sva se srečala na maturantskem plesu s sedanjim državnim sekretarjem na Ministrstvu za finance. Sem rekel, o, najbrž se je dobro odločila, pa mi, starši, tudi. Najbrž ni samo slabo, kar se dogaja na zasebnih šolah, ampak očitno imamo še v tej državi preveč nekih socialističnih konceptov, da pa res za vsako stvar mora poskrbeti samo in samo država. Tudi zaradi tega - ampak to je zdaj drugo vprašanje - smo ena najbolj egalitarnih družb v Evropski uniji, žal, egalitarni v revščini.  Zanimivo je stališče SVIZ. Ampak zanimiva je pravzaprav sestava tega sindikata. Ko sem jaz bil v neki tovarni oblačil, smo imeli sindikat, ki se je boril za to, da so bili trije meniji za malico, da so bili dobro organizirani prevozi, seveda, prvenstveno za plače. Nikoli se naš sindikat - pa sem celo kot začetnik bil član tega sindikata, nekega odbora celo, potem ko sem dobil individualno pogodbo, sem, logično, zapustil ta sindikat -, nikoli se sindikat v tisti moji grdi »fabriki«, ki je nekoč tudi 6 tisoč 500 ljudem dajala kruh, se ni vtikal v tehnološke postopke, v kroje, v modo, v marketinške poteze in tako naprej. Morda se motim in napačno gledam, SVIZ dejansko je neke vrste nad Ministrstvom za šolstvo, ki se ga Ministrstvo za šolstvo boji, ker če ga ne bo poslušalo, bodo pač polne ulice, bo šlo »silom ali milom«. Možnost izbire, da je učenci nimajo, ker   (nadaljevanje) je pač tako malo zasebnih šol oziroma da niso dostopne, tako pravite vi, da niso dostopne vsem staršem oziroma učencem. Ja, seveda niso dostopne, ker jih je malo. In tudi jaz bom šel zdaj na področje zdravstva. Tudi v naši statistični regiji ali pa ožjemu delu Prekmurja niso dostopne zdravstvene storitve kot tistim, ki so v Ljubljani, razen če imate denar. Zato se je bolnica z rakom odločila, da se ne bo več zdravila na onkološkem inštitutu - zakaj ne? -, ker ta bolnica iz Prekmurja do Ljubljane mora plačati okrog 180 evrov za ne nujni medicinski prevoz, in ona tega nima, ker ima 220 evrov kmečke »penzije«. To je Slovenija. Kakšna svobodna izbira, lepo vas prosim, za zdravnika! Ni šans! Sam sem dal to skozi na lastni koži, hvala bogu sem jaz lahko plačal ta prevoz. Toliko o tem. In zdaj pravite, da pač niso zasebne šole dostopne. Ja, okej, najbrž jih je premalo. Dajmo naredit pol-pol. In, poglejte, jaz bi si želel, da bi imeli več takšnih državljanov, društev ali zavodov ali karkoli, ki bodo toliko neumni, da bodo vlagali denar v šolske zidove, če imajo v žepih 2, 3 milijone evrov, toliko menda stane ena šola, ker če ima kdo toliko v žepu, ta bo vložil v delnice, šola ni profitna, ni profitna; ker tu se zdaj meša kapital pa ne vem kaj še vse, pa kdo je bogat pa kdo ni bogat. Čakajte malo, kajne. Zaključujem. Zdaj kakorkoli, vi zasebnih šol ne boste uničili, čeprav sem med vrsticami čuti ta težnja. Ne boste jih. Bodo pač ostale res za elito, bodo še manj dostopne, ne boste jih pa zaprli. Ali pa vsaj dobile bodo, upam, več energije, več kril ali pa, kot pravijo, veter v jadra, takrat ko bo o tem odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice. In o tem bo odločilo.  Hvala lepa.
Hvala, kolega Horvat. Besedo ima Aljaž Kovačič.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki ministrstva! Če začnem pri kolegu Horvatu, če bi v šoli učili, kakšen mora biti poslanec, bi najverjetneje on bil dober primer tega, da res lahko o vsaki temi zelo veliko pove. Se pa ne strinjam z njim, ko je govoril o odločanju o manjšinah, o referendumu. Ne bom danes govoril, ali mi je ideja SVIZ blizu ali ne, ampak pred nekaj leti je bil referendum o manjšini, ki so ga tudi, gospod Horvat, v vaši stranki oziroma ste ga tudi vi osebno, če se ne motim, podprli. Tudi sam bi si želel, da danes ne bi bila vroča razprava, ampak kot zgleda, bo. Če pa odgovorim gospodu Grimsu, ki mu, na žalost, moram, čeprav sem dokaj vesel, da ni član tega odbora, ko se je oziroma ne bom rekel, da se je zlagal, ampak je govoril neresnico glede predsednika Vlade. Vam bom kar citiral: »Gospa Klampferjeva je takrat prevzela svojo odgovornost in se je odločila, kot je odločila, na podlagi podatkov, ki jih je imela, in ji lahko samo čestitam takrat za pogum, ne glede na to, kaj se je danes odločila.« In tudi sam se tu bolj kot ne zelo strinjam, 100 %. Tudi sam sem bil - sicer še nisem bil poslanec - zelo vesel, da je gospa Klampferjeva takrat odločila, kajti če je za vas normalno, da v Sloveniji poje pevec, ki govori, »Jasenovac in Gradiška stara, to je moj dom, Maksovih mesarjev, sijajna zvezda Metkovića pozdravi nam Ante Pavelića«, potem ne vem, v katerih šolah to učijo. Pač, to je tema, ker vedno, ko gospod Grims govori, govori o migrantih, tako upam, da ko greste k zdravniku in vam reče, da imate migreno, ne menite, da je za to kriv migrant. Problem je, da se o tej tem toliko govori, v tem, da vsak izhaja iz nekega osebnega stališča. Večkrat sem že povedal, kaj je moje osebno mnenje o tej temi.   Tudi sam ne zagovarjam zasebnega šolstva. Po mojem bi bilo najboljše da, sploh se sprašujem, če je dobro, da zasebne šole obstajajo, ampak, pred več kot dvajsetimi leti, se je država odločila, da bo zasebne šole imela in zaradi tega je to potrebno spoštovati. V Sloveniji imamo zakonodajno, izvršno in sodno oblast in tudi sam sem razočaran, da se ta ustavna odločba v toliko letih ni uspela rešiti. Ne strinjam pa se z argumenti, ki govorijo, da tukaj gre le za 300 tisoč evrov. Po mojem mnenju ni to pravilno vprašanje, o koliko denarnih sredstvih gre, ampak kaj sploh država hoče - ali hoče financirati ali ne hoče? Strinjam se z ministrom, da so zasebne šole neki dodatek oziroma obogatitev družbe. Sam sem zelo natančno pregledal vso dokumentacijo, tudi vse predmetnike in moram se strinjati, da je, se pravi, ustavno odločbo moramo spoštovati, je pa res, da je tu mogoče Ustavno sodišče tako napisalo in je sploh dopustilo, da je prišlo do tega, da lahko imamo več mnenj. Če bi tukaj Ustavno sodišče napisalo bolj eksaktno, da ne bi bilo teh dvomov, se mi danes sploh ne bi rabili spraševati, kaj je prav in kaj je narobe. Sam se strinjam, da ustavno odločbo rešujemo, če financiramo 100 procentov obveznega programa, ampak, ker si otroci niso sami krivi, da jih starši vpišejo v zasebno šolo, moramo nekako poskrbeti, da bodo imeli neko kvalitetno šolanje in čeprav, še enkrat poudarjam, menim, da je s tem predlogom ministrstva z 100 procentnim financiranjem, rešujemo ustavno odločbo, bi vseeno dal v neki razmislek, da, se pravi, tudi v zasebnih šolah bi država na lastno željo lahko financirala, na primer, kot so dopolnilni pouk, dodatni pouk in na primer, jutranje varstvo. Zato bom sam predlagal naslednje amandmaje. Prvi amandma, če smem, predsednik, v sami razpravi omeniti, da se k 5. členu, v tretjem odstavku, spremenjenega 20. člena, se beseda vsebinsko nadomesti z besedilom vsebinskega vidika, ter potem, k 7. členu, tretji odstavek, spremenjenega 86. člena se spremeni tako, da se glasi; zasebnim šolam, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena in izvajajo program osnovnošolskega izobraževanja, se za izvedbo programa, ki je pridobil javno veljavnost, zagotavlja 100 procentov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje obveznega programa javne šole in za izvedbo dopolnilnega pouka, dodatnega pouka in jutranjega varstva učencev prvega razreda v programu javne šole, ter k 12. členu, prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi; šteje se, da se zasebne šole, ki izvajajo program, ki je pridobil javno veljavnost pred uveljavitvijo tega zakona, do 31. avgusta 2028, izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka spremenjenega 86. člena zakona, na koncu drugega odstavka, se pred piko i doda besedilo do 31. avgusta 2028. Še enkrat pa bi res rad poudaril da, smo prepričani da, kot je tudi zagotovil minister Pikalo, se ustavna odločba rešuje, ampak, država se lahko sama odloči, če bo kaj dodatno financirala in zdi se mi modro, če lahko rečem, da imajo učenci možnost financiranja dopolnilnega, dodatnega in jutranjega varstva. Hvala za, toliko za enkrat, hvala.
Hvala lepa. Replika, kolega Horvat. 3 minute.
Ja, hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolega Aljaž Kovačič, jaz ne zamerim, če se na nek način iz mene norca delate, da morda veliko razpravljam. Jaz pač svoje poslanstvo razumem, da je beseda, argument, moje edino orodje, drugega nimam v parlamentu in hvala bogu, da drugega nimam. Zaradi tega se res potrudim tudi, da se za vsako temo pripravim. Razpravljam na odborih, na plenarkah. Parlameter, znana aplikacija, je celo izmerila, da sem izgovoril v prejšnjem mandatu največ besed. Če vas to moti, okej, ne boste me utišali, to vam pa lahko zagotovim.
Hvala lepa. Naprej, gremo, kolega Grims ima besedo.
Ja, hvala. V tretje gre rado, pravijo, kajne? Glejte, lepo bi bilo, če bi za začetek se dogovoril za neko temeljno načelo, ki je bilo nekoč, ko smo leta 2008, lepo, uspešno vodil celo Evropo, pa še Slovenijo hkrati, dogovorjeno kot temelj dialoga, kajne, da se stvari imenuje s pravim imenom in to brez sprenevedanja. Ker toliko sprenevedanja, kot ga je pa danes, to pa presega vse meje. To, kar govori vladajoča koalicija z vsebino in s pravnim redom, z odločbo Ustavnega sodišča, oprostite, blage veze nima več, no, pa nehajte se že sprenevedat, no. Glejte, star pregovor pravi, da mikrofon prenese vse, pa da ima vsaka oblast pravico se delat neumno ali pa bit neumna, ampak vi zlorabljate to pravico danes tukaj, no, ta privilegij. Odločba Ustavnega sodišča je kristalno jasna, za začetek, če se jo prebere. Drugo, lažna dilema, ki jo je izpostavila gospa, ki se je deklarirala pri tem kot pravnica, da, če sta dve odločbi istega Ustavnega sodišča med sabo v nasprotju, da je potem pa to nerešljiv problem. V prvem letniku prava te naučijo, da če gre za isti rang odločitve, potem velja tista odločitev, ki je kasnejša. S tem se prvega letnika prava ne naredi, s tako dilemo, kajne? Se pravi, ne more bit nobene dileme. Tudi mimogrede, je ni, ker gre za dve različni vsebini, kajne, in gre spet za sprenevedanje, ampak, tudi če bi bila, velja vedno tista odločitev, ki je kasnejša, v tistem delu, kjer bi eventuelno tako nasprotje bilo. Od tam naprej. Ves čas se trudite, da bi inputiral neko ideološko razpravo. Kaj smo vse že danes slišal – pa od krščanskih šol, pa ne vem kaj še vse, kajne. Večina zasebnih šol sploh ni ideološko opredeljenih, za začetek. Kaj je vsa »finta«, kajne, da jo povemo na glas? Gre samo za to, da se hoče vzpostavit popoln monopol javnega šolstva, pa nič drugega, kajne. Tukaj gre za monopolizacijo, dokončno. Vsega zasebnega šolstva skupaj, je rang nekaj odstotkov. Tako malo, da smo po tem prav evropski eksot in so nas to, mimogrede, iz evropskih inštitucij že dostikrat opozarjal. Ne gre za šole, gre za otroke. Gre za otroke, njihovo znanje, šolanje teh otrok, da razvijejo svoje naravne danosti, razvijejo svoje sposobnosti do maksimuma in pripomorejo k razvoju. Govorimo o razvoju države, ne pa o ideologiji, kajne. O ideologiji se pogovarja samo tisti, ki ali drugega ne zna ali pa, drugega ni sposoben oziroma ima pri tem neko umazano »računico«. Star Murphyjev pregovor je tukaj kristalno jasen in danes super uporaben, kajne. Za najbolj visoko donečimi besedami, so zmeraj najbolj pritlehni interesi. V resnici gre za otroke, za njihovo izobraževanje. Ustavno sodišče ni reklo nič drugega, kot to, tudi otrokom, ki hodijo v te šole, je treba zagotovit možnost za kvalitetno šolanje, ne glede na to, tudi če so iz bolj revnih družin. To je v resnici vsebina tega. Vi ste pa proti temu, kajne, zato da obdržite privilegije, ki ste si jih nagrabili, kajne. To je vsa ideologija tega, ki ga danes, potem skrivate za neke silne visoke besede. V resnici je to razvojno vprašanje. Prejle je gospa, ki je imela toliko za povedat o pravu, rekla, da ti programi sploh niso opredeljeni. To je že odgovorila kolegica Godčeva – v 20. členu zakona imate to točno zapisano, samo prebrat je to treba, kajne. Če pa ne prebereš, pa ne veš, pa razpravljaš, pa se potem ne izklicuj na neko izobrazbo, da bi to maskiral, kajne? Jaz moram reči, da če bi bil jaz profesor od te kolegice, ki je prej govorila, bi mi bilo grozno nerodno, ko se je ona oglasila, kajne. Ampak res bi me bilo sram. Ker take dileme se razreši v prvem letniku pravne fakultete in tisti, ki bi take neumnosti kvasil« tam, verjemite, nobenega izpita ne bi naredil. Kar pojdite vprašati dr. Cerarja, pa lahko še tastare, dr. Šturma in ostale malo povprašate, bo zelo zanimivo slišati to mnenje. Tudi dilema o tem, če je nekdo dal ločeno mnenje, to je sicer dragocen prispevek k pravni teoriji, ampak oprostite, to v ničemer ne vpliva na to odločitev. Odločitev velja pa če je 5:4 ali pa če je 9:0, točno isto velja. In točno enako zavezuje in točno enako je treba izvršiti. In tu ne gre za nobeno ideologijo. Ves čas je ta kolegica, ki sama sebe deklarira kot pravnico, govorila, vi to hočete, SDS pa ne vem kaj. Ne, Ustavno sodišče to hoče, gospe in gospodje, če še vedno ne razumete / nerazumljivo/ In mi smo tudi v preteklosti zagovarjali enake ali podobne rešitve. In smo ponosni na to, ker nam je Ustavno sodišče dalo prav. Ampak danes to ni več naša zahteva. To je zahteva Ustavnega sodišča zapisana v odločbi, ki bi morala biti že zdavnaj izvršena. In tisti, ki tega ne izvršite namerno, naklepno torej, naklep pa vemo kaj je opravil, zavlačujete odločitev Ustavnega sodišča in s tem rušite pravni red, ustavni red te države. To je v resnici vsebina tega, o čemer danes govorimo. Žalostno pa je, da gre v temelju za izobrazbo otrok, ki bi morala biti ja čim bolj kvalitetna. Ker če pomagamo vsem otrokom na enak način, pa je čisto vseeno, tudi s stroškovnega vidika, gospe in gospodje, ali je nekdo izšolan z istim programom ali enakovrednim programom v eni šoli ali pa v drugi šoli. Za državo je važno, da maksimalno pridobi pri tem, da ima človeka, ki bo sposoben tekmovati v modernem globaliziranem svetu, ki bo sposoben podjetnik, ki bo sposoben razvijati znanost, ki bo sposoben udejaniti, uresničiti vse tiste svoje potenciale, ki jih ima. To bi morala biti naloga šolstva. In samo to je bil tudi cilj Ustavnega sodišča v tem majhnem delu, ki je danes predmet odločitve. In za katerega se sprenevedate, da ga ne razumete, da ni jasno zapisan, da je v nasprotju s prejšnjimi odločbami, da pravzaprav ga razume vsak malo drugače, pa ne vem še kakšne bedarije sem danes že tukajle poslušal. Čudno, Ustavnemu sodišču se je zdelo pa to zelo enostavno in zelo jasno zapisano, ker tudi je, če se seveda hoče prebrati in hoče razumeti. Ker tukaj ni problem razumeti, problem je hoteti razumeti. In zaradi tega sem prej rekel in upam, da se mi ne bo treba še enkrat oglasiti. Ko gre za odločbo Ustavnega sodišča je to sestavni del ustavnega reda Republike Slovenije od tistega trenutka naprej, ko je javno objavljen in vas zavezuje, zavezuje vse in vsakega, zavezuje Vlado, zavezuje ministra, zavezuje poslanke in poslance. In to ne zavezuje v tem smislu, da se išče by pass, ker samo za to v resnici tukaj gre in to se skriva za neko silno ideologijo. Ampak zato, da se to uresniči čim hitreje, čim bolj popolno, tako da je to v korist vsem, predvsem pa celotni državi. Izobraževanje mladih je v javnem interesu. Prej je en kolega rekel, da zmeraj in potem povem kaj o migrantih. Ne, jaz povem o tem, kako vi zapravljate denar. Jaz sem že tisočkrat poudaril, pa bom še tisoč prvič, ne nikoli sovražiti migrantov. Besni bodite nad tiste, ki mečejo denar skozi okno. Levičarje, ki jih vabijo sem, pa levičarje, ki financirajo, pa ki financirajo tiste nevladnike, ki jih švercajo, pa s tem kršijo pravni red Republike Slovenije. Potem se pa še sklicujejo, kako vlada čudovito s tem sodeluje. Ti pa so problem, ker zavestno kršijo pravni red, točno isto, ker videvate danes tukaj. To je govora o denarju, ki ga plačujemo davkoplačevalci in ne boste verjeli, ta denar se ne tiska. Danes ni več Beograda. Ta denar morajo narediti slovenski podjetniki. In zato, da bi bili vsi skupaj kot družba uspešnejši rabimo dobro izobraženo mladino. Da pa naredimo kvalitetno šolstvo, pa seveda nobena ideologija nič ne pomaga. Kvalitetno šolstvo se oblikuje skozi čas na osnovi ustrezne konkurenčnosti, ki jo vi onemogočate, ker   (nadaljevanje) za to v resnici gre. Ustavno sodišče je reklo: »dovolimo konkurenco, dovolimo konkurenco tako, da bo dostopna tudi otrokom iz šibkejših družin, samo če imajo tiste kompetence, da bodo uspešni.« Vi hočete pa uničiti to, zato da bo šolstvo inertno, da bo to ena ogromna pralnica možganov. Ker potem dobiš otroke, ki počenjajo vse mogoče neumnosti, namesto, da bi skrbeli zase in za svojo domovino. Vsi imate polne besede o domoljubju. Kje je domoljubje danes v slovenskem šolstvu? A še o tem naredimo malo razprave? Ampak danes bo presegala ta okvir, tako kot ga presegate vi. Zato, ker bi moral biti okvir en sam – uresničitev odločbe Ustavnega sodišča, kar pomeni, da bi morali sprejeti naše amandmaje. Če ti ne bodo sprejeti, sami točno veste, da tisto, kar boste sprejeli, konča spet na Ustavnem sodišču. Samo čas bo izgubljen, to pa veste kaj pomeni, da bo izgubljenih še nekaj generacij otrok, ki jim najbolj kvalitetno šolanje ne bo dostopno, vi pa boste zato osebno odgovorni. Ampak vam je itak vseeno, ker vam gre samo za oblast očitno.
Hvala lepa. Kolega Dejan Kaloh, izvolite.
Predsednik, hvala za besedo. Zdaj, jaz sem verjetno tu edini član danes nadomestni, kolega nadomeščam, ki ima otroka dejansko v Valdorfski šoli, Valdorfski šoli Maribor namreč. Zdaj, vam bi rad kolegi podal en splošni / nerazumljivo/, zakaj sva se z ženo odločila za Valdorfsko šolo Maribor. Pa mimogrede, žena prav tako prihaja iz šolske sfere, se pravi, da ve o sistemu dosti več, kot pa mogoče kolegi, ki pa niso tako globoko v sistemu. Zdaj, prvič, ker nama to zagotavlja 57. člen Ustave Republike Slovenije o svobodni izbiri izobraževanja in pa, ker čisto tako na zasebni ravni misliva, da se bo najin otrok celostno optimalno razvil, bolj kot bi se morda na katerikoli drugi šoli. Tako da ustaven, čisto najina zasebna presoja. Pa mimogrede, Valdorfska šola nima nobene veze z RKC, gospod Koprivc, čisto nobene. Zdaj, rad bi spregovoril o tem dvojnem neustavnem pa tudi ideološkem paradoksu, ravno na primeru Valdorfske šole Maribor. Poznam razmere, zdaj že kot starš deklice, ki se tam šola eno leto. Ubadajo se z dvojno problematiko. S tem neustavnim podfinanciranjem, ki seveda korenini iz neupoštevanja odločbe Ustavnega sodišča in pa seveda po tej predlagani še dodatni neustavni noveli ZOFVI, ki bi ta sredstva še nižala kumulativno na 65 % in to so izračuni ravnateljev zasebnih šol. In pa še ena problematika je konkretno pri Valdorfski šoli Maribor, da so vedno na prostorskem prepihu zadnja štiri leta, ki jo pa povzroča – verjeli ali ne, paradoksalno ravno ministrstvo, ki ga vodi dr. Pikalo, kajti stavba je v lasti ministrstva. Danes je dr. Pikalo govoril o tem, da je za različnost tudi v sferi zasebnega šolstva. Zdaj, če bi on namesto te deklarativnosti, dejansko verjel temu, kar govori, ne bi najemnina za osnovno šolo Valdorfsko znašala kar 4 tisoč evrov, ampak bi bila neka simbolična najemnina, ne vem 100 evrov recimo. Zakaj Ministrstvo za šolstvo za ta objekt, ki je mimogrede star 50 let, računa takšne astronomske zneske? In vsako leto še dodatno ocenjuje to staro stavbo, v katero v zadnjih štirih je sama šola, s starši donatorji vložili okoli 160 tisoč evrov. Še dodatno jih spravlja v kot, v stisko, saj ne vedo, če bodo podaljšali pogodbo z ministrstvom. Zdaj, dva meseca pred novim šolskim letom še vedno ne vedo, če bodo ostali v tem prostoru na Valvazorjevi cesti v Mariboru. Morda kakšen odgovor s strani državnega sekretarja ali pa ministra. Zdaj, je to naključje, da se ta šola zadnjih 50 let ni prodajala, zadnja tri leta pa je taka panika, naj se ta stavba proda kar za 715 tisoč evrov. In zdaj v primeru Valdorfske šole v Mariboru na nek način ocenjujejo med nalom neupoštevanja Ustavne odločbe, plus te novele, ki bi jo sedaj radi sprejeli in pa tem nakovalom te konstantne grožnje nad izselitvijo. Poglejte, to je 150 otrok, starši jih vozijo tudi iz periferije v Maribor. Mislim, da je to za drug največje slovensko mesto dobro, da imamo to raznoliko ponudbo, poleg Waldorfske šole imamo še osnovno šolo Montessori in zdaj se vprašam, prej smo slišali primerjave s prejšnjo socialistično državo, je na nek način to, bi rekel, socialistični državni teror nad zasebnim šolstvom ravno v luči teh izpostavljenih primerov, ki sem jih navedel na Waldorfski šoli Maribor. Se pravi, na eni strani so podfinancirani, grozi jim sedaj nova neustavna novela, po drugi strani pa ministrstvo še dodatno kasira 4 tisoč evrov na mesečni ravni za uporabo teh prostorov. Gospod državni sekretar morebiti hvala za odgovor na moje vprašanje. Hvala.
Hvala lepa. Naslednja razpravlja kolegica Maša Kociper. Izvoli.
Hvala lepa. Se kot obljubljeno vključujem v razpravo. Zdaj smo kar nekaj zanimivih argumentov lahko slišali, kar nekaj so mi dali kolegi iz SDS za razmišljati. Tako ko povzameš njihovo govorjenje vidiš, da jih najbolj moti, oni tudi uporabljajo to dikcijo, da so otroci v vladnih šolah, državnih šolah. Gospod Grims je kar direktno rekel, da jim perejo možgane. Tako da očitno eni bi rajši, da kot jim država pere možgane, tako zdaj njihovo dikcijo uporabljam, da jim cerkev pere možgane. Jaz bi predlagala, da se ne pogovarjamo o pranju možganov, ker je v kateremkoli od teh kontekstov neprimerno. Ampak, če vseeno po vrsti se malo teh argumentov dotaknem. Zelo me je zmotilo, ko je kolega Horvat govoril o varstvu človekovih pravic, pa posameznik, človek, njegove pravice, pa človekove pravice, je rekel, večina enemu krati človekove pravice. Me izjemno moti, če kdo meni in opciji, ki jo zastopam reče, da komu krati človekove pravice. In če narobe, tako kot gospod Kaloh citira ustavno določbo. Ustava nič ne govori o izbiri. Ona govori o obveznem osnovnem šolstvu in o tem, da je brezplačno. Mi nobenemu ne odrekamo izbire. Vi hočete sedaj poenostaviti to vprašanje na to, da nimate izbire. Vi lahko imate, ne samo to izbiro za teh šest šol, ampak še za tretjo vrsto šol, tiste tri Toninove hišice, še za trejo vrsto šol, ki je pa čisto brezplačna. Toliko vi imate izbire. Lahko ustanovijo občudovalci, ne vem, vesoljskih pojavov zasebno šolo in jo v celoti financirajo in tam učijo, ne da je Bog ustvaril ali Darvinov zakon, ampak da so vesoljci ustvarili človeštvo. Toliko izbire imate. Potem govori gospod Grims o tem, da če tukaj ta program, ki je javno veljavni program, ki so ta ga te povzele, če ne bo v celoti financiran bo izgubljena še ena generacija otrok, ki jim ne bo omogočeno kvalitetno šolanje. Se pravi, program je tukaj pa tukaj isti, mi se samo o izobraževanju, mislim financiranju pogovarjamo, gospod Grims pa pravi, če ne bo to financiranje izenačeno, izgubljena še ena generacija otrok. In da ti otroci ne morejo biti dobrega znanja in da za to potrebujemo te zasebne šole, ki to različnost spodbujajo in da bodo oni boljši in se bodo bolje razvijali in uspeli v svetu, pri čerem je isti javno veljavni program. Ustavno sodišče je reklo, isto učijo, isto naj bo ta del obvezni plačan. Tako, dajte se že odločiti, za kaj vam gre.  Gospod Horvat pravi, enako plačilo za enako delo. Ravno za to ne gre gospod Horvat. Učitelji na tej šoli, ki ni javna šola dobijo večje plačilo za enako delo, ker poleg države plačujejo še starši. In to nujno vodi do tega, da bodo kvalitetni učitelji šli na te šole, ker so boljše plačani za enako delo, za enaki program. Pustimo tukaj, ti so še največ plačani, ampak to ni več moj problem. Potem, za vse mora poskrbeti država, se kregate. Egalitarnost. Ne. poglejte, država vam nudi možnost, to ali pa to, čisto zasebno, samo ne zahtevati, da tudi vse plača. Država vam nudi izbiro. Ne govoriti, da vse določa država. Daleč od tega. Tukaj se lahko pa čisto nekaj iks učite, nobene egalitarnosti. Tako, da v bistvu me ta, v bistvu me ta razlika moti, da so, NSi recimo, zmanjšajte davke, zmanjšajte to obveznost, pustite ljudem dohodnino, pustite to, privatnike je treba spodbujati, ta davek zmanjšati, ta davek zmanjšati, po drugi strani pa, plačujte zasebne pole, 100 %. Ali pa, plačujte mamicam za to, da bodo imele več otrok, 200 evrov. Odločite se ali hočete, da država kaj plačuje, pa da imamo socialno državo pa javne ali ne. Gospod Kaloh sprašuje, zakaj mora Valdorfska zasebna šola plačevati ministrstvu stavbo. Zakaj mora zasebna šola plačevati ministrstvu za stavbo? Ja zato, da lahko ministrstvo javne šole tudi obnavlja, zato da bi imeli ljudje možnost, da bi njihovi otroci v javnih šolah imeli tudi dobre telovadnice, tako kot jaz vsem želim, je rekla gospa Godec, da sem fovš, da imajo dobre telovadnice. Daleč od tega. Jaz si želim, da imajo v javnih šolah tudi vse isto kot v zasebnih. To si jaz želim. Zato se mi zdi ta zapis, ki so ga v sindikatu napisali, da je treba pozitivno diskriminirati javne šole. Za to se mi borimo. Za pozitivno diskriminacijo javnih šol, če že hočete, da se tako gremo, koga kdo diskreditira, pardon. In potem, kakšen je interes nekoda, da ustanovi zasebno šolo, če ni nobenega dobička. Kakšen interes? Kaj je interes, splošno znan, da se nekaj zasebnega ustanovi? Nek interes je in običajno je finančni. In morda zasebni zavodi res ne morejo ustvarjati dobička, definitivno si pa dajo ravnatelji višje plače, pa učiteljem višje plače, in tako naprej, kar ni nič narobe. To je super, samo ne zahtevati, da vse to plačuje javni denar. O tem se mi danes pogovarjamo.  In na koncu, če vam je problem mnenje SVIZ, jaz sem to samo kot primer enega mnenja povedala, imam tukaj tudi mnenje bivših ministrov, ki so delali v preteklosti na tem ministrstvu politike, in se vsi prizadevajo, samo da najdem, se opravičujem, in si vsi prizadevajo, da stvari ostanejo tako kot so, tako kot so bile zdaj. Oni pravijo, komaj smo zgradili - zdaj ne najdem več tega dokumenta - komaj smo zgradili kvalitetno javno šolstvo, ki nudi možnost izbire in uredili vsa ta razmerja, zdaj jih pa rušite. Ne delajte tega, imamo eno najboljših šol na svetu. Bom potem prebrala celo mnenje, če se bo izkazalo zelo potrebno.  Skratka, razlika med to šolo, javno, in to popolnoma zasebno, je ogromna. Razlika med to in to pa tudi obstaja. In kot je povedal gospod Kaloh, 160 tisoč donacij dobi ta pola, javna šola ne dobi nobene donacije. / oglašanje iz ozadja/ Večinoma javne šole ne dobijo donacije. / oglašanje iz ozadja/ A res. No, potem pa mi pokažite koliko donacij dobi ena javna šola? / oglašanje iz ozadja/ No, pa ne 160 tisoč. Ja. kakorkoli, vam iz te razprave… / oglašanje iz ozadja/
Prosim…
Lepo, pa ne 160 tisoč, gospa Jelka. / medsebojni pogovor/
Prosim, da se… / govorita oba hkrati/
… iz te razprave v bistvu se je pokazalo kako imate različne argumente, kako prihajate v kontradikcijo sami s sabo, hkrati poveste, da tri od razpravljavcev tukaj imate otroke na javni šoli… na zasebni šoli, pardon. Nič hudega. Ampak to je dokaz, da imate že zdaj izbiro, da imate že zdaj izbiro. Če pa hočete imeti nek nadstandard, pa dajte nekaj malega tudi doplačati.
Hvala lepa.  Postopkovno ima kolega Horvat. Tri minute.
Hvala lepa gospod predsednik.  Jaz postopkovno predlagam, da razčistimo zadeve glede plačnega sistema v javnih, državnih šolah in zasebnih šolah. To kar smo slišali, in prosim, gospod predsednik, če… / oglašanje iz ozadja/ če postopkovno vi zahtevate, prosite gospoda ministra, da pove ali so v zasebnih šolah   (nadaljevanje) višje plače oziroma kako je sploh s plačnim sistemom v zasebni osnovni šoli v primerjavi z javno, beri, državno šolo. Mislim, da je dobro, da to zdaj takoj razčistimo, da ne bo prišlo do nepotrebnih očitkov. Hvala lepa.
Hvala za vaš postopkovni predlog.  Maša Kociper, postopkovno.
Moram povedati, kako me moti, da se tako zlorabljajo proceduralni predlogi. Zdaj je v proceduralnem predlogu kolega predlagal, kaj naj razpravlja minister in kaj naj odgovori. / oglašanje v ozadju/ Glej, na vrsti za razpravo je samo še eden, se prijavi za razpravo in to poveš, lepo prosim, no. / oglašanje v ozadju/ In če sem se zmotila, bom z veseljem prisluhnila, nihče od nas ni vse pameti na svetu pojedel.
Hvala lepa. Replika, kolega Kaloh, izvoli.
Spoštovana gospa Kociper, zdaj teh 160 tisoč evrov, kar sem jaz omenjal, to so bile seveda donacije in staršev in podjetnikov, skratka, vseh, ki hočemo šoli dobro, jasno, in to je bilo vse iz lastnega podjetniškega žepa. Tudi v končni fazi kolega, mislim, da je tudi medijski komunikator pri Socialnih demokratih, gospod Frangež, tja vozi otroka in tudi mislim, da ga zaradi tega nobeden zdaj iz koalicije ne bo napadel, zakaj vozi otroka v Valdorfsko šolo Maribor. Tako vseeno mislim, da je vprašanje, ki sem ga prej postavil gospodu državnemu sekretarju, mislim, da teh 4 tisoč evrov, ki jih vsak mesec dobi ministrstvo, ne gre za, kot ste rekli, obnovo pa izboljšanje druge telovadnice, mariborska valdorfska šola še vedno sploh nima lastne telovadnice, ker so začeli iz nekega temelja to šolo zdaj renovirati in postavljati na novo, ker so štiri leta komaj na tej lokaciji. Otroci tam so, bi rekel, res v nekem takem vzdušju, ki je sicer harmonično samo po sebi, ampak daleč od tega, da bi to bila neka super moderna šola, ker to ni tako, ker že stavba, pročelje kaže, da je to neka taka, bi rekel, zaenkrat še žalostna slika, kjer pa tu mi starši in podjetniki pomagamo tako ali drugače šoli. Samo toliko. Hvala.
Hvala lepa. Naslednji je kolega Željko Cigler.
Hvala lepa. Spoštovani!  Najprej bi rekel, kar se donacij tiče, vse pravne osebe, bodisi zasebnega ali javnega prava, če so to društva, nevladne organizacije, šole, zasebne ali državne, lahko zbirajo okoli donacije in te donacije dobivajo. V Celju imamo prav neko zanimivo zadevo, neka firma se ukvarja z zbiranjem donacij, ki potem ob novem letu ali pa kadarkoli ob drugem prazniku otrokom iz javnih, zasebnih šol ali vrtcev, tistim, ki so socialno ogroženi in to potrebujejo, poskrbi za darila in tako naprej. Rad bi rekel, da ko ta diskusija zdajle teče, ne vem, koliko je v korist to, da potem, ko zmanjka argumentov, se gre v agresijo, žaljivost, laži, nestrpnost, predvsem pa v razne očitke. Ko se ne moreš z nekom strinjati in mu nimaš več kaj odgovarjati, rečeš, tu gre pa za kršitev javnega prava, oziroma zagroziš svojim kolegicam poslankam ali poslancem, če ne boste tega sprejeli, bom pa še dlje govoril. No, mi smo nekateri rekli, prosim, ne.  Glejte, Levica dejansko zagovarja, da je treba, ker gre za otroke, zagotoviti kvalitetne osnovne šole, prostorsko, z opremo, dovolj učiteljev, telovadnice kvalitetne, za izobraževanje. In osnovni nosilec izobraževanja, osnovnošolskega, v Republiki Sloveniji je mreža javnih osnovnih šol. In to je treba še bolj dopolnjevati, da bo lahko zagotavljala izobraževanje hkrati z vsemi otrokovimi potrebami, pa naj gre za super nadarjenega, s posebnimi potrebami, otroka tujca, še posebej pa tudi otroke beguncev, jasno, ker otroci so vsi, kot pravim, pri otroku je otrok otrok in pika. Slovenija je podpisala - to je zadnjič predstavnik na našem odboru Državnega sveta povedal, da je dejansko Slovenija, ko je podpisala, mislim, tole Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, da je po njej izobraževanje opredeljeno kot negativna pravica, ki ne sme biti nikomur kratena, in to v Sloveniji nikomur ni krateno. Kako bo pa to financirano - tako razmišljamo v Levici -, se pa vsaka država dejansko   (nadaljevanje) v tem evropskem prostoru odloča sama. In mnoge bistveno bogatejše države, z večjim BDP, pa tudi večjim davkom na kapital, tega ne financirajo, dovoljujejo pa to različnost in ustanavljanje zasebnih šol in da te funkcionirajo. V Sloveniji smo tu sprejeli nekoč odločitev, ki se izvaja. Povedal sem že zadnjič na zasedanju, da sem v lokalni skupnosti pokrival osnovno šolstvo in te stvari malce poznam. Sprejeli smo odločitev, da se pokriva 85 % stroškov zasebnih osnovnošolskih programov. In to se zagotavlja in to mora funkcionirati. In če katera občina tega ne izvaja, moram reči, da potem reagirajo državni organi, Ministrstvo za šolstvo, in takšno lokalno skupnost praktično postavijo v položaj, da to mora narediti.  Rad bi tole rekel, prav zaradi tega, ker se vseskozi pogovarjamo o 57. členu Ustave Republike Slovenije, ki opredeljuje, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in da mora izobraževanje financirati država in da ni znotraj tega člena jasno razmejeno financiranje javnega in zasebnega šolstva, v Levici vseskozi izpostavljamo, da je treba spremeniti ta člen in to financiranje v njem jasno opredeliti, skladno z večinsko voljo ljudi v tej državi, tako kot se pri ustavi dela. Zaradi tega, da ne bo pri vsaki spremembi Državnega zbora, pri vsaki spremembi sestave Ustavnega sodišča prišlo do drugačnih tolmačenj. In dejansko, dve ustavni sodišči, kakorkoli ste poslušali tule tolmačenja, celo iz Zakonodajno-pravne službe sem nekaj takšnega slišal, sta sprejeli različni tolmačenji tega 57. člena, o katerem zdajle razpravljam. In jaz mislim, da zdaj, ko se pripravlja, ko se na novo dela ustava osnovnega šolstva pri nas, to je bela knjiga, verjamem, da se bo o tej zadevi, o tem problemu spregovorilo tudi tukaj. In naj se potem tudi na podlagi te razprave spremeni tudi 57. člen ustave, ki bo jasno določal financiranje osnovnega šolstva, naj bo to javno ali zasebno. Pri tem bi rad še to povedal, da zasebne šole ne spadajo, če niso v koncesiji, v javno mrežo osnovnih šol. In vam moram reči, da so to zelo veliki problemi, zlasti v večjih urbanih središčih, kjer je več osnovnih šol in je zdaj pač velik pritisk po vpisu prvošolcev. Hudo je, ko se v redne osnovne šole vpisujejo v februarju, ne veš pa, kdaj in koliko otrok bo vpisala zasebna šola, ki v tem lokalnem prostoru obstaja. Tudi ne veš, ali bo sprejela ali bo odklonila otroka s posebnimi pravicami, ki so njegove individualne pravice in se morajo izvajati tako v zasebni kot javni osnovni šoli. In to so stvari, ki so dejansko danes precej moteče in jih je tudi treba urediti, zato da bo ta naš sistem tekel.  Skratka, v Levici sigurno ocenjujemo, da je treba te stvari urediti. In osnovni nosilec osnovnega šolstva v Sloveniji je javna mreža osnovnih šol. Sicer pa, kar se pojasnil tiče, koliko je v sedanjih predlogih, ki so pripravljeni, realizirana odločba Ustavnega sodišča, pa moram reči, da mi je bilo popolnoma jasno in na vsa vprašanja odgovorjeno. Pa ne govorim, da se s tem strinjam, bilo pa je jasno odgovorjeno. In vsa nadaljnja vprašanja, mislim, da gredo v izsiljevanje nečesa, kar, ne vem, se lahko dogovori samo potem z drugačno politično večino ali pa z drugačno postavitvijo formulacije v 57. členu ustave, ki bo rekla, da je treba pač zasebne ali javne šole enakopravno financirati. Še posebej zato, kar je prej s strani gospoda kolega Tanka bilo rečeno, izenačiti je treba financiranje enakih stvari. To je neka taka splošna usmeritev, ki pa lahko na mnogih drugih področjih, ne samo na področju šolstva, ampak tudi zdravstva in še kje drugje, lahko pomeni dosti drugačne posledice, ki jih pa zdajle zagovarja Slovenija kot socialna država. In rad bi to rekel,   (nadaljevanje) praktično, glede na to, da zdajle v Sloveniji obstaja šest - saj je bil zadnjič dan seznam -, šest zasebnih šol, za katere se želi, da se naj financirajo 100 %, mi praktično s tem zagotavljamo diskriminatoren odnos do ljudi, ki bi želeli te zasebne šole obiskovati, ker pač niso iz Ljubljane ali pa od tam, kjer ta šola obstaja, oziroma nimajo toliko časa, da bi svojega prvo-, drugo-, tretješolčka vozili do take šole oziroma tudi nimajo teh sredstev, da bi si lahko dostop do te šole zagotovili in pri tem plačevali še šolnino za te šole. Hvala lepa.
Hvala, kolega Cigler. Besedo ima kolegica Jelka Godec.
Ja, zdaj, da bodo ljudje razumeli - nimamo dveh ustavnih sodišč, ampak imamo eno Ustavno sodišče in dve ustavi odločbi; to je najprej treba povedati, ker je kolega rekel, dve ustavni sodišči sta odločili drugače.  Nadalje, še ena zadeva. Vpis v prvi vrtec, pojdite na e-upravo, napišite vpis v prvi razred osnovne šole in vam piše: »Vpis v prvi razred osnovne šole je februarja, starši otroka vpišete v javno ali zasebno šolo v okolišu, v katerem otrok stalno ali začasno prebiva. V drugo osnovno šolo lahko otroka vpišete, če ta šola s tem soglaša.« Torej, zasebne šole so vpise že končale v februarju in imajo zdaj že spoznavne oziroma predstavitev za starše. Tako da imajo iste pogoje.  Potem, kar se tiče učiteljev na zasebnih šolah, ki so opredeljen v ZOFVI in vseh ostalih zakonih. Učitelji so v javnem sektorju, so v enakih plačnih razredih, v enakem plačnem sistemu, tako kot vsi ostali, in ne drži, da so plačani več. Hvala, ker ministrstvo prikimava. Ker gospa Kociprova se je tu gladko zlagala, to si pa upam zdaj povedati - gladko zlagala. Učitelji v zasebnih šolah so v enotnem plačnem sistemu, so javni uslužbenci in imajo enake plače. Torej, s takšnimi izjavami, lepo prosim, ne zavajajte, samo sprožate še večja protislovja oziroma laži.  Donacije osnovnim šolam, javnim šolam. Nobenega problema, osnovne šole imajo šolske sklade. Tako kot je rekel kolega Cigler, kdorkoli lahko donira, če želi, lahko javni, zasebni, komurkoli. Jaz sem, recimo, javni šoli donirala, sem tudi zasebni šoli donirala, donirajo trgovci, podjetniki, kdorkoli, v šolske sklade in šolski skladi potem po svojih pravilnih delijo denar tistim, kjer starši ne morejo plačati šole v naravi ali česarkoli drugega. Torej, spet še ena laž, da se ne donira javnim šolam.  Komentirala bi še amandma LMŠ, ki je podan kot predlog za amandma odbora. Glejte, ta amandma je ena slaba vest koalicije, kaže na slabo vest koalicije. Zdaj ministrstvo pa SD, pa tudi vsi ostali ste danes in že v javni razpravi oziroma v prvem branju govorili, da predlog Vlade sledi odločbi Ustavnega sodišča, in to je to. In to je to. Zdaj s tem amandmajem pa vi negirate vse to, kar ste povedali. Poleg tega vam bomo na koncu pa morali biti še hvaležni. Ker zdaj ste pa vi tako dobrodušni, zdaj boste dali pa še malo več denarja za te zasebne šole, malo več jim boste pa le dali, kajne. Zdaj mene zanima, kje so kriteriji, po katerih ste vi določili, da boste poleg obveznega programa javnih šol financirali še, 100 % očitno, izvedbo dopolnilnega pouka, dodatnega pouka in jutranjega varstva učencev prvega razreda v programu javne šole. Torej, razširjeni program, kot smo že prej ugotovili, po 14. členu Zakona o osnovni šoli, seveda govori tudi, da so poleg tega notri še neobvezni izbirni predmeti, individualna in skupinska pomoč učencem, interesne dejavnosti, podaljšano bivanje. Tega pa ne bi financirali, poleg tega bi pa to samo v prvem razredu. Zdaj, če grem po vrsti. Torej, moje vprašanje je - sicer v obrazložitvi pišete, da pa ne bi financirali, recimo, tistih dejavnosti, ki zasledujejo partikularne interese, na primer, interesne dejavnosti. Ha, zdaj, ali se vam ne zdi, da v jutranjem varstvu lahko še najbolj partikularne interese zasledujemo. Skoraj najbolj, ker v jutranje varstvo se dogaja marsikaj. Pri dopolnilnem in dodatnem je jasno, saj upam, da je jasno, tisti ki so kdaj učili dopolnilni pa dodatni pouk, da se ukvarjaš z vsebino tistega, kar učenec pri pouku ni uspel osvojiti, tako kot je rekel kolega poštevanko števila 7, da tam učiš. Nimaš kaj zasledovati partikularne interese, tu ga moraš naučiti poštevanko in to je to. Poleg tega imate v razširjenem programu neobvezne izbirne vsebine. Neobvezne izbirne vsebine zajemajo prvi tuji jezik, drugi tuji jezik, drugi tuji jezik ali umetnost, računalništvo, šport in tehnika. Kje se tu zasleduje partikularne interese in zakaj tega ne financirate? Zakaj ne financirate tujega jezika, ki se mi zdi, da je skoraj da v časih bolj pomemben kot kakšna druga stvar, jutranje varstvo recimo. Torej, zakaj diskriminirate zdaj tukaj? Zakaj financirate samo dopolnilni in dodatni in jutranje varstvo? Zakaj ne prvega tujega jezika, drugega tujega jezika, računalništva, športa, tehnike, umetnosti? Zakaj ne financirate individualne skupinske pomoči učencem? Zakaj tega ne? Zato, ker tisti otroci, ki imajo odločbe najbolj potrebujejo to in ne hodijo toliko k dodatnem oziroma dopolnilnemu, ampak ima individualno pomoč po pogodbi. Zakaj to ne? Kakšni so bili vaši kriteriji s katerimi ste določili to vašo dobrodelnost, ali ne vem dobrodušnost, ne vem kaj vse, da vam bomo hvaležni, da boste financirali dopolnilni, dodatni in jutranje varstvo učencev prvega razreda. Od kod vam to? Mislim, da po 81. členu ZOFI piše: obseg sredstev iz državnega proračuna - imate notri našteto poleg tega, kar ste vi dali v amandma, vsi še tisto, kar sem jaz danes govorila. In še enkrat, zakaj ste se odločili za tak amandma, če oziroma predlog Vlade v popolnosti sledi odločbi Ustavnega sodišča. Torej, dajete še več. Torej, dajete zasebnim šolam še več. In zdaj, ali bodo te ljudje čestitali in rekli bravo, dali ste nam še 25 evrov več. To je vaša slaba vest, tako kot je bilo v prejšnjem mandatu formula 165, 185, 100, ne vem katere formule vse so bile. Takrat ste barantali s procenti, danes barantate z vsebino, danes barantate z diskriminacijo in ne vem čem. Dejte mi predlagatelj s strani LMŠ razložiti, zakaj ne financirate neobveznih izbirnih predmetov prvega tujega, drugega tujega jezika, umetnosti, računalništva, športa, tehnike, zakaj ne interesnih dejavnosti, zakaj ne podaljšanega bivanja? Zakaj tega ne financirate? Zakaj ste se odločili za samo za dopolnilni in dodatni in seveda za jutranje varstvo v prvem razredu. Po 81. členu ZOFI imate veliko več možnosti. Torej, priznali ste, da Vladni predlog ne sledi odločbi Ustavnega sodišča in ta amandma je vaša slaba vest in s tem želite popraviti to, kar ste do zdaj delali. Ampak s tem ne popravljate nič. Nič. Še enkrat, samo del ste se spret odločili financirati.
Ja, zdaj zbujanje neke slabe vesti je res smešno, ker sem na začetku svoje razprave povedal, da je moje osebno mnenje, da zasebnih šol v Sloveniji sploh ne bi smeli imeti. To je moje osebno mnenje, ampak sem tudi jasno in glasno povedal, da smo še vedno prepričani po zagotovilih ministra Pikala, da rešujemo ustavno odločbo, če financiramo zadevo 100:0 in če bo ta amandma, naš predlog danes padel, bomo podprli rešitev celega zakona 100:0. Zakaj smo se tako odločili, sem tudi v svoji razpravi povedal. Zato ker menimo, da so mogoče to zadeve, ki jih lahko financiramo. In država je potem po ustavni odloči dolžna financirati obvezno, za to pa se lahko odloči. In mi smo se odločili za te tri zadeve. Ali bi vam mogel sedaj za vsako zadevo komentirati zakaj ne, zakaj. To smo se na internih sestankih, tudi s strokovnjaki, ki so imeli, se odločili, da je po našem mnenju to zadeva, ki se lahko financira in ki je mogoče dobro, da se financira. Ni nič narobe, če se ne bi financirala niti evra. Hvala.
Hvala lepa. Kolega Jurij Lep. Izvoli.
Hvala za besedo. Evo, sem prišel na vrsto. Moja razprava bo šla v tej smeri, da bi radi kakšen korak naredili naprej. Mi smo prejšnjo sejo prekinili ravno iz tega namena, ker nismo imeli rešitve za takratni predlog, zato smo jo prekinili in smo se odločili, da Vlada predlaga neki predlog, ki bo pil vodo. Na drugi strani je tudi Zakonodajno-pravna služba, ki kar se mene tiče osebno, spoštuje mnenje in vsekakor se v velikih procentih tudi strinjam, se z vsem ne strinjam, ampak to je čisto osebna stvar. Tako, da tudi s tega stališča, kar se tiče mene osebno pa naša poslanska skupina, smo začeli razmišljati, da bi morali naredi tudi malo korak v drugo smer, da se približujemo neki zadevi, ki bi v večini članov v koaliciji tudi zadostila. Poglejte, kako je to težko narediti. Vi imate, recimo opozicija, če se bomo mi kaj odločili, tako da ne bo nič sprejetega. Za njih je pomembno 100 procentno inč drugega. Mi pa vemo, realnost je pa taka, da po vsej verjetnosti bomo mogli nekaj vmes najti, kje se bomo, vsaj delno ali zadostili po našem gledanju tej ustavni odločbi. Če je Zakonodajno-pravna služba povedala, recimo v tej zadevah, da tako kot je predlog dan, ne pije vode, skratka je bilo veliko enih kritih in tudi argumentiranih, nekaj pa tudi katere osebno ne sprejemam, ampak vsekakor je to služba, ki jo moramo spoštovati, ki jo tudi drugače spoštujemo. Jaz mislim, da je tudi zaradi tega nastopila ta zadeva, da smo se člani koalicije kar med tem tednom, te dni dosti pogovarjali, dosti usklajevali in ni tako enostavno. Če ni enostavno, da se mi med seboj uskladimo, kako že bo, da se bi potem ves Državni zbor uskladil.  Jasno, koalicija sedaj ima to dolžnost, je na Vlad se odloča, sprejema zakone in naš osebni interes je gotovo ta, da naj bi na podlagi tega našega sprejetega zakona, novele zakona prišla nova ustavna obtožba, ali pritožba ali presoja. Skratka, mi želimo stvar približati v tej smeri, da javno pa zasebno v vsakem primeru ni in ne smemo enačiti. In zdaj, kako to ne enačiti pa zopet nismo tako pametni. Vsak si po svoje razlaga kako se to enači. Tako, da s tega stališča smo mi presodili skupaj s člani koalicije, da nek amandma, ki smo ga danes dali, daje neko dodatno možnost za razširitev in mogoče ob drugem mnenju Zakonodajno-pravne službe in ustavnih sodnikov, teh pravnikov, se lahko kaj doda. Naš osnovni cilj je, da gre stvar naprej, ne da je zopet zavržemo in jo damo v predal in ne bomo nič naredili. Če je to komu cilj, potem je brezpredmetno, da se sploh razpravljamo. Vemo pa, da imamo v osnovnih šolah obvezni program pa razširjeni program. To se vsi zavedamo, pa da so javno veljavni programi v osnovni šoli, so pač taki kot so, v zasebni šoli so tudi takšni kot so. Ampak vsekakor obvezni programi niso čisto enaki in tudi sam zakon, mislim da strokovni tim v osnovnih šolah reče, da je to ta program, v zasebnih šolah pa imajo svojo strokovno službo, ki reče, da je to taki program. Tako, da mi sedaj iščemo nek izhod iz te poti in mislim, da smo na pravi potri in če bo koalicija dovolila in če bomo sprejeli ta amandma, ki ga imamo pred nami, mislim, da smo na pravi poti, da pomaknemo stvar z mrtve točke. Alternativa temu je kaj? Da nič ne sprejmemo, ali sprejmemo 100:0, ali pa da zopet pade zakon in ne gre naprej. To pa mislim, da smo že v dveh mandatih, že v prejšnjem mandatu smo to stvar tako zašuštrali, da na koncu ni bilo iz tega ni bilo nič in smo bili tik pred zdajci, da sprejmemo, sedaj pa je stvar sigurno veliko boljša, bolj sprejemljiva in verjemite mi, da osebno spoštujem različnost in tudi to je ena od teh različnosti. In kot je bilo rečeno imamo pet teh zasebnih šol, nič narobe. Mi moramo gledati za naprej in to kar je, mogoče bi samo še to dopolnil, kar se tiče teh zadev, te ki že sedaj imajo koncesijo, pa ki že imajo nek program, se pravi to je sedaj zakonodajalec oziroma novela zakona predvideva prehodne odločbe 8 let. Dobro, to jaz osebno, pač je tako kot je, ampak vsekakor ko to mine, se vrne nazaj, kot ga bomo danes ali zdaj sprejeli. Tako, da s tega stališča, mislim, da se moramo potruditi in poskušati vsaj v naši strankah koalicije najti nek skupni imenovalec, da bomo vsaj korak naprej naredili. Tako, da sedaj sploh ni pomembno kako kdo razmišlja, vsak ima svojo glavo, vsako po svoje razmišlja, mi smo vsi izobraženi, po vsej verjetnosti en je bolj študiral en manj to zadevo. Jaz sem se poglobil, pa sigurno ne vem toliko, kolikor vedo tisti, ki so delali v osnovni šoli ali pa ki so delali na zavodu za šolstvo, ampak te stvari, osnovne stvari pa sigurno lahko ločimo pa vemo za kaj že gre. Skratka, mislim, da mi moramo tudi sami sebi mogoče malo včasih odrezati in povedati, da smo različni in da različno mislimo. To je parlament. In parlament je ravno skupek ljudi, skupek 90 poslancev, ki bi naj iz tega nastala neka pametna stvar za vse Slovence. Tako, da s tega stališča mislim, da smo zadostili svojemu poslanstvu.
Hvala lepa kolega Jurij. Gospod Jože Tanko. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Tukaj imamo permanentno štiri, tri do pet predstavnikov Vlade in me izjemno moti, da nihče izmed vladnih predstavnikov, ne minister, ne občasno prisotni državni sekretar, ne drugi prisotni ne komentirajo posamičnih izjav razpravljavcev, predvsem koalicijskih razpravljavcev, ki ne držijo. Izjemno me moti. Vlada ima natančne podatke o vseh navedbah glede plač, glede donacij in ostalih stvari in me moti, da se minister pravzaprav sploh ne vključi in pove, da tisto, kar je povedala Maša Kociper v temelju ne drži. Minister, rad bi popolnoma nedvoumno izjave, ne pa da se to prikimava kdo kaj govori, ker se nič ne vidi, ampak popolnoma nedvoumno izjavo, vašo izjavo, ali so plače učiteljev v javnih in zasebnih šolah enake ali niso, so tudi plače učiteljev v zasebnih šolah del sistema. In ali prejemajo donacije, tako javne kot zasebne šole. Ta podatek bi bili dolžni intervencijsko odgovoriti takrat, ko se je ta navedena neresnica povedala. In od ministra pri tako pomembni temi, kot je danes, pričakujemo prompten odziv, takojšen odziv na posamične trditve. Ne more se zgoditi, da nekdo nekaj reče, kar je nesporno laž, ki sledi iz nepoznavanja materije in da minister ne reagira. Ker to pove samo to, da ali ministra tema ne zanima, ali je tudi on ne pozna. Gospod minister, tudi za naprej, pri tej in ostalih razpravah tukaj v Državnem zboru, pri tem ali ostalih zakonih, pričakujemo takojšnje odzive tudi katerega koli ministra, ne samo vas, ampak v tem primeru ste to vi.  Drugo. Ko Maša Kociper govori o ustavnosti, čeprav je pravnica, me zelo skrbi. Mislim da, bom sedaj navedel tiri, ali štiri primere, kjer je glasovala v posameznih primerih, v katerih je Ustavno sodišče odločilo drugače od njenega stališča in njenih izjav in od njenih odločitev. /vmesno oglašanje/ Gre za Zakon o nepremičninah. / vmesno oglašanje./ Potem gre za Zakon o slovenskem državnem holdingu DUTB in ZIPERS, ki ga je sprejela druga Janševa Vlada, vse te stvari. Zadnje tri Janševa Vlada, ono pa je bil predlog Vlade Alenke Bratušek. Torej, če govorimo o teh, razumevanju kaj je ustavno pravna podlaga in kaj so človekove pravice, potem nekdo, ki se ima za pravnika in nas tu poučuje, kaj je ustavnost in kaj je zakonitost, takih napak ne bi smel narediti. Ne bi smel narediti. Poglejte si glasovanja, pa boste ugotovili ali ste takrat bila poslanka ali ne, ali ste glasovali ali niste. / vmesno oglašanje/ Vem. Sprožili ste ustavni postopek na Ustavnem sodišču, ki ga je Ustavno sodišče zavrnilo. Lahko pogledate, saj imate pred seboj. Ni bilo dokazano, ni bilo protiustavno, kar ste vi trdili in ste hoteli izsiliti od ustavnega sodišča. Pri nepremičninskem zakonu pa ste dejansko glasovali za zakon, ki ga je Ustavno sodišče popolnoma razcefralo. Kar zadeva druge stvari in te trditve, ki se pojavljajo. Mislim, da tisti, ki tu razpravljamo o tem materiji, moramo biti korektni – tako do odločbe Ustavnega sodišča, kot tudi do stališč, ki jih dajejo, bom rekel, tisti, ki jih morajo, to se pravi, Služba Vlade za zakonodajo pri Vladi Republike Slovenije in Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, kot tisti, ki jih lahko dajo in se izrekajo, ne po vsebini, kot so se recimo Služba Vlade za zakonodajo ali pa Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, ampak se odločajo na osnovi političnih preferenc, kot so se, recimo, ministri ali pa kot se SVIZ. To je treba ločit, to je bistvena razlika. Bistvena razlika. Služba Vlade za zakonodajo je organ v sestavi Vlade, če tako povem, poenostavljeno, kajne? Je tamle, pri kabinetu predsednika Vlade in je presojalo tudi ta zakon z vidika skladnosti in ni izdalo pozitivnega mnenja. Služba Vlade ni dala pozitivnega mnenja. Tudi izjemno težko, kajne, mora biti že umetnik ali pa velik »blefer«, da mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora oceniš za mnenje, ki je pozitivno do vloženega predloga zakona. Velik umetnik moraš bit, moraš znati, kajne, zložit krogce, velike, majhne in sicer večjega v manjšega, da lahko do tega prideš ven. Ne da se, enostavno, to naredit. Z vsem spoštovanjem do šestih pravnikov, pa sedmih mnenj, se to ne da naredit, ne glede na to, kakšno verzijo ali pa po katerem pravilu razlage se to tolmači. Vzemite katerokoli, od tistih, ne vem koliko imate, štiri ali pet, variant ali celo več, interpretacije posameznih določb, ne da se in, tisti kajne, ki ste prebrali odločbo Ustavnega sodišča in tudi namen vlagateljev, ki so vložili v to zadevo, v postopek, jaz mislim, da vam je povsem jasno, kaj bi morala biti obvezna sestavina vladnega zakona, kako širok bi moral biti člen, ki to ureja in kaj bi moral vse zajeti. To je, ne vem, najbrž običajnim poslancem mnogo bolj jasno, kot pravnim, pravnikom, ki so poslanci. Iz vseh teh vsebin, iz te razprave, ki smo tu poslušali, je to nedvoumno jasno. Jaz mislim da, karkoli boste danes naredili, karkoli boste naredili, bo slabo spričevalo. Edina korektna rešitev so amandmaji, ki smo jih vložili v poslanski skupini. Ti so edini, ki poskušajo, bom rekel, zakon pripeljat na vsebino odločbe Ustavnega sodišča. Vse ostalo, kar je, je deformacija odločbe Ustavnega sodišča. Zdaj, jaz mislim da, vam tudi predstavnica naše službe, Zakonodajno-pravne službe, lahko to še enkrat razloži. Na dveh, bom rekel, zelo plastičnih primerih smo to slišali. Zdaj tole, kar ste predložili, je majčkena korekcija izvajanja te rešitve, majčkena korekcija, ne pa popolna. Zdaj, bom rekel, je zadeva morda res taka, da prihajamo do te politične odločitve, bi rekel, do stališč bivših ministrov, neki, ki branijo sedanjega ministra, ampak vse na isti osnovi delajo, kajne? Enkrat je vodja Poslanske skupine SD v tem Državnem zboru rekel, da je treba ta močno nagnjen stolp v Pisi popravit. To je mišljeno bilo Ustavno sodišče in Jasna Murgel je to še bolj natančno povedala, da je treba pač stvari radikalno zamenjat, potem pa lahko počnemo kar hočemo. Ampak, še nekaj, kajne, v niti enem od mandatov, v zadnjih dvajsetih letih, ni bilo Ustavno sodišče sestavljeno drugače, kot so predlagali to predsedniki republike, kajne? Najprej Milan Kučan, Janez Drnovšek, pa potem Danilo Türk, sedaj Borut Pahor. (nadaljevanje) Niti eden, niti enega od teh, ne morete prišteti med desničarje in v več ali manj in skoraj nobenem mandatu, razen v 2004-2008, desnica ni imela kakšne večine, pa še takrat ne ob pomoči vaše koalicijske partnerice. Ko pravite, kakšno je Ustavno sodišče – tako, kot sem zdaj povedal in odločitve Ustavnega sodišča so v tem primeru pač take, kakršne so in jaz menim, da jih je potrebno v tem delu spoštovat. Zdaj, jaz mislim, da tu med nami ni nikogar, ki ima Kumrovški faks. Tam se je podelilo, s tri mesečnim tečajem, srednjo šolo ali celo fakulteto in če ni med nami nobenega iz tistega obdobja, ko se je to počelo, to pač poznate, potem se moramo tega projekta reševanja odločbe Ustavnega sodišča lotiti resno, ne z »bleferji«, z »blefiranjem«, ne z lažmi, ne z lažnimi obtoževanji in tako naprej, ampak resno in če se bomo lotili resno, potem bomo lahko tudi nekaj dobrega, korektnega naredili. Ne moremo se pa znebit, kajne, bi rekel, vaših stališč in razprav, ki so v osnovnem tonu ali pa v podtonu, ko se enostavno vse dela na osnovi, bom rekel, politične preference ali pa ideološke usmerjenosti. Ne more bit podlaga, ne vem, politično ali pa interesno mnenje, ampak mora bit vsebinsko mnenje. Imamo ena in imamo druga mnenja, prej sem povedal, kajne, imamo vsebinska mnenja, se pravi, imamo odločbo Ustavnega sodišča in mnenje dveh Zakonodajno-pravnih služb, dveh neodvisnih institucij, to se pravi Vlade in Državnega zbora in imate, bom rekel, neke izjave ministrov, SVIZ in podobnih, ki niso v tem primeru, bom rekel, relevanten kriterij. So mnenja, lahko jih, bi rekel, se seznanimo z njimi, razpravljamo o njih, ampak, mnenja s težo so mnenja Zakonodajno-pravne službe, Službe Vlade za zakonodajo in predvsem odločba Ustavnega sodišča in, najmanj kar je, kajne, pač predlagam, da o teh stvareh tudi na tak način odločamo. Zdaj tole, kar smo dobili na mizo, tak tanek amandma Poslanske skupine LMŠ. Zdaj, če ste vi to toliko časa usklajevali, že zakon, pa potem še toliko časa usklajevali morebitno spremembo zakona, se mi zdi to čudno, da ste nam zdaj na mizo podtaknili. Neobičajno, neobičajno, ker ne gre to za neko zadevo, ki je nastala, ne vem, ta hip, v tem momentu, ampak gre za realizacijo projekta ali pa odločbe Ustavnega sodišča, ki traja, ki zamuja tri leta in pol, z enoletnimi /nerazumljivo/ če se ne motim, od odločitve. Torej, ne gre to za, ne vem kakšno zadevo, ampak, gre za stvar, ki traja leta in potem pridete z amandmajem v zadnjem trenutku, ki je mimogrede še, popolnoma nepopoln. Pa še nekaj, zdaj, ne vem, včeraj ali predvčerajšnjim mi je državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo, dr. Štromajer, napisal, da imamo enega najboljših šolskih sistemov. Če to drži, potem 6 zasebnih osnovnih šol predstavlja marginalen problem. Če to drži. Če pa to ne drži, predstavlja to pa velik problem. In zdaj, tudi to bi rad komentar ministra, ali je teh 6 zasebnih šol, od katerih sta 2 katoliški, kapitalen problem za slovensko družbo in slovenski podržavljeni denar, ker  (nadaljevanje) javne finance več ali manj vse slonijo na pobranem denarju iz zasebnega sektorja. Od moje plače, vaše plače, delavskih plač, davkov gospodarskih družb, trošarin in tako naprej, tudi evropski denar je na tak način pobran. Ali pa res naj tista država, ki to financira, sama ustvari te prihodke iz svojih aktivnosti, ker tako na nek tak način interpretirati, da gre to za javni denar, je po moje problem. Ker javni denar, javna sredstva se začnejo v zasebnih žepih, ki se preko raznih obrazcev, formul, zakonov ne zbirajo v državnem proračunu in drugih blagajnah in se jim da potem status javnega denarja. In če še grem naprej, velika večina davkoplačevalcev je zasebnikov in tudi ni predstavnikov Levice, ni predstavnikov SDS, ni predstavnikov ne vem, kogarkoli. Hočejo pa, da se ta denar porabi racionalno in za kvaliteten namen. Pa naj gre tukaj za izobraževanje, naj gre tu za zdravstvo ali za karkoli. Predvsem pa želim povsem nedvoumne odgovore ministra na vse te razprave, ki so bile. Ker zdajle približno tri ure in še nekaj smo tukaj in minister se skoraj ni vključil v razpravo. Gre pa za pravzaprav ključni zakon z njegovega resorja. To štejem kot veliko pomanjkljivost vladnih predstavnikov na tej in še na kakšni drugi seji.
Hvala kolega Tanko. Iz spoštovanja do vaše integritete sem do konca poslušal vašo razpravo, moral bi vas pa prekiniti na točki, ko ste zasliševali so kolegico poslanko o tem, kako je glasovala. Vsi smo enakovredni, ni nad poslancev in pod poslank, zato prosim, da v prihodnje se ne dotikamo te absolutne integritete, ki smo je zagotovo deležni vsi v enaki meri. Repliko ima gospa Maša Kociper. / oglašanje iz dvorane/ To mislim replika, potem vi. / oglašanje iz dvorane/ Ja, pa bila je pred vami, tako da je… Maša ti si bila prijavljena prej, tako da.
Ja, ko zmanjka argumentov, se SDS in tudi gospod Tanko zateče k žaljenju in vemo, da glede žaljenja pa gospodu Tanku težko kdo parira. Pa bom kar odgovorila, ker imam samo dve minuti, po točkah.  Prvič, ne da se jaz imam za pravnico – jaz sem pravnica. Diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom in 15 leti dela v pravosodju. To je pod prvo. Zato bi tudi, če kdo govori in tolmači pravo, zanima kakšne reference ima in samo to sem prejšnjič vprašala, ker je gospod predsednik pozabil predstaviti predlagateljico, ona je pa govorila, je za moje razumevanje lažje, če vem, ali govori pravnik, ali govori gradbenik ali govori – kaj pa vem, kemijski inženir. To je prvo. Drugič. Celo življenje ste že poslanec, ne vem, pet mandatov, potem bi pa lahko vedeli, da ne morate zahtevati, kako in kdaj bo razpravljala vlada. Če vi zahtevate od vlade, da se na vsako neresnično trditev javlja, potem se mu more na vsako razpravo SDS vlada petkrat javiti. Toliko je neresničnih trditev. Toliko jih je. Tretjič. Toliko časa ste že poslanec, pa govorite, da ni dala pozitivnega mnenja ZPS. To bi pa ja lahko vedeli, da ZPS ne daje pozitivnega ali pa negativnega mnenja, ampak se opredeli do vprašanja in da nekaj opozoril. In ni res, da sem jaz rekla, da je njihovo mnenje pozitivno – tega niti z besedo nisem rekla. Jaz sem rekla, da se s tem tolmačenjem ne strinjam. Četrtič. Ne vem kolikokrat ste mi očitali, da sem lagala – ne lagala, da sem glasovala za protiustavne zakone, pa sem pravnica. Danes ste mi končno povedali za katere. »Glasujete za protiustavne zakone«, danes mi pa poveste, da sem glede treh zakonov SDS podpisala presojo pred Ustavnim sodiščem. To je pa nekaj drugega, a ne? To je pa nekaj drugega, kaj ne, to bi pa lahko vedel, po teh letih mandata, glasovati za protiustaven zakon oziroma kakršenkoli zakon ali pa glasovati za presojo Ustavnega sodišča. četrti zakon, by the way, je bil pa tisti, ki je padel, zato ker je prejšnji zakon na katerega s je ta zakon naslonil, biti protiustaven.  In za konec. Tudi vi, gospod Tanko, mojih krogcev niste razumeli. Gre za malo in veliko množico. Recimo, toliko glasov je prejel SDS, pa tako malo možnosti ima, da bi zasebnim šolam zagotovil 100 % financiranje. To je ta razlika med velikim krogcem pa malim krogcem.
Hvala lepa. Gospod Tanko, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Poglejte, gospod…
Replika, ja… Postopkovno.
Gospod predsednik, zdaj vi sejo vodite. Zdaj, jaz sem svojo razpravo argumentiral na vsebinah. Zdaj, če gospe takrat ni bilo v Državnem zboru, naj to zanika, ko se je to dogajalo. Jaz nisem…, in če zadeve niso bile čisto take kot sem povedal, lahko tudi popravi. Vsakič je Ustavno sodišče v teh štirih primerih odločilo drugače kot je kolegica glasovala, pa se ima za vrhunsko pravnico v Državnem zboru.  Drugič. Tudi gospod predsednik, tukaj smo poslanci. Stroko pa izobrazbo malo pustimo zadaj, ampak žal smo tisti, ki nismo pravniki, naredili manj napak kot ona, v dosedanjih glasovanjih, zato je tudi pobegnila ven.  Tretjič. Gospod predsednik, mislim, da bi bilo prav, da zahtevate od predstavnikov Vlade, da odgovarjajo na postavljene dileme in vprašanja in verjetno ste tudi vi zaznali, da kakšna stvar ne drži. Iz odzivov, neformalnih odzivov poslancev in verjetno tudi materijo poznate in predstavniki ministrstva so tukaj zato, da pač sodelujejo pri seji Državnega zbora in ne, da sedijo pri seji Državnega zbora ali pa njegovih delovnih teles. Glede krogcev se nisem pa čisto nič zmotil. Velik krogec gre zelo težko v majhen krogec. / oglašanje iz ozadja/ Čisto nič se nisem zmotil.  Hvala lepa.
Hvala gospod Tanko.  Predstavnikom Vlade bomo prepustili, da izberejo moment, da se oglasijo.  Imamo še nekaj razpravljavcev. Naslednji je gospod Jožef Horvat.
Hvala lepa gospod predsednik.  Glede na vašo trditev pred parimi minutami, ja, se strinjam. Vsi mi smo poslanci vseh državljank in državljanov te države, tudi tistih staršev, kateri predstavniki so bili na začetku te seje prejšnji teden prisotni in tudi tistih otrok, ki obiskujejo zasebne šole. In zdaj dovolite, da univerzitetni diplomirani fizik prebere univerzitetni diplomirani pravnici 89. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta člen se imenuje »omejitev plač«. Pa spet je kolegica šla ven. A ne, oprosti Maša.  89. člen pravi takole.  »Plače in drugi osebni prejemki delavcev v zasebni šoli financirani iz javnih sredstev, se oblikujejo v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in drugimi predpisi, ki veljajo za javne šole. Če se plače in drugi osebni prejemki oblikujejo v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se financiranje iz državnega proračuna ukine.«  Jaz se ne spomnim, da bi gospod minister, katerikoli, ukinil financiranje zasebnih šol zaradi tega, kot ste rekli, kolegica Maša Kociper, da imajo učitelji v zasebnih šolah višje plače, ker da jim dodatno plačujejo, tako sem vas razumel, tudi starši. Kako? Ali na roko? Potem je to treba res takoj razpustiti. Ali na roko? Pa ne soditi, prosim, po metodi lastne kože. Ne soditi po metodi lastne kože.  In zdaj še nekaj. Ker pa imam tudi nekaj informacij iz sestanka gospoda ministra s predstavniki zasebnih šol, se res sprašujem in mi je težko, da moram to javno problematizirati, res morajo socialni demokrati dobivati na raitingu, na plečih otrok, češ jaz samo uživam, kako v SD raitint raste, zaradi tega zakona namreč. Če je to cilj, potem se nam res slabo piše.  In še glede donacij. Kolegice in kolegi so prej že povedali. Seveda, tudi sam sem bil včasih član sveta zavoda osnovne šole, kjer smo organizirali razne prireditve, kjer so prišli starši in donirali, da smo kupili projektor in podobne zadeve, pa fotokopirni stroj, in tako naprej. Danes to verjetno ne bi šlo, ker imamo davčne blagajne in ne vem kako bi to speljali. Pa še nekaj, jaz nimam izkušenj z zasebno osnovno šolo, imam pa z zasebno gimnazijo. In res je, če se take neresnice o katerih je govoril kolega Tanko, kar ponavljajo, ponavljajo, ponavljajo, naj potem te neresnice dejansko zastrupijo slovensko javnost in je potem povsem logično, če jaz na Facebooku ali Twitterju pozivam k odpravi neustavnosti, k spoštovanju odločbe Ustavnega sodišča, da se po meni sesuje in vsuje kritika, da je še nisem doživel. Neverjetno. Zato pravim, da je zelo lahko zavajati, ja, zastrupiti javnost z neresnicami. In ko je gospod Šarec na začetku junijske seje odgovarjal mojemu kolegu, Blažu Pavlinu, je štirikrat povedal, da ima zagotovilo ministra pristojnega za zakon, ki ga danes obravnavamo, da je v skladu z ustavo. In štirikrat ponovil, da so seveda na odboru in na plenarki, torej julijski, možni tudi amandmaji. To je zelo pomenljiva izjava. Bom pa komentiral ta predlog amandmajev za amandma odbora, ko bomo odprli razpravo o teh amandmajih. In še nekaj. Danes sem na lokalnem radiu, Murski val, ker imamo vsak prvi ponedeljek v mesecu, pomurski poslanci pogovor, kjer povemo poslušalkam in poslušalcem kaj je novega v Državnem zboru, smo bili vprašani kako se bomo vključili v praznovanje 100 letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Nekaj sem zgodovinskega gradiva o tem prebral, pa vam postavljam vprašanje in polagam na srce, da se malo pozanimate, ne bom vas jaz učil zgodovine. Kdo je pravzaprav bil tisti, ki je takrat leta 19 pa leta 20, zagotavljal slovenske učiteljice in slovenske učitelje, ker jih ni bilo. Seveda jih ni bilo, ker smo bili pod ogrsko. Kdo je takrat zagotavljal? Tudi to bo mogoče gospod minister odgovoril, če bo dobre volje.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima kolegica Mateja Udovč.
Hvala lepa za besedo.  Danes je bilo resnično že zelo veliko povedanega od vseh argumentiranih razprav do na trenutke kar zelo žaljivih razprav, ki na trenutke niso bili sploh povezani z današnjo temo. Pa bom še na začetku tudi jaz poudarila, da jaz tudi nisem pravnica, kot se nekateri razpravljavci radi pohvalijo zase, kar pa ne pomeni, da ustavne odločbe nisem prebrala, prav tako ne pomeni, da nisem prebrala obeh mnenj zakonodajno-pravne službe od prejšnje Vlade in od zdajšnjega predloga. Ravno na podlagi navedenega pa vedno zaupam mnenju, ki ga pripravi Zakonodajno-pravna služba in ga tudi upoštevam.  Danes me je pa zelo žalostilo, ko sem morala poslušati dodatno razlago mnenja Zakonodajno-pravne službe v delu, ko so primerjali zasebno šolstvo z zasebnim zdravstvom. Ko v tem še sedaj razmišljam me resnično začenja skrbeti, saj si po tej razlagi ne znam predstavljati ali bomo kmalu dobre izobrazbe deležni, le tisti otroci jo bodo deležni, ki bodo prihajali iz premožnih družin, ki bodo lahko plačali šolnine, tako kot je to v zasebnem zdravstvu. Sama sem do sedaj imela predstavo, da je zasebno šolstvo kot bogatitev izobraževalnega sistema. Ko na primer, kot je povedal minister, da gre za različno podajanje znanja, drugačni programi, drugačni pristopi dela in podobno. In ko tako razmišljam in ko sem se pripravljala na današnjo razpravo in sem si prebrala gradiva, ki so bila ustvarjena v zvezi s to tematiko sem ugotovila, da so vsi viri vezani na implementacijo odločbe Ustavnega sodišča v šolsko zakonodajo ZOFVI. Vsi akterji, ki se na vse pretege z vsem znanjem in vso energijo trudimo, da bi končno uredili ta problem, vendar nam to nikakor ne uspeva. Iz gradiv in dosedanjih razprav je razvidno, da zasledujemo povsem enak cilj, in sicer vzpostaviti šolski sistem, ki bo dostopen vsem in kar najboljši učinkovit v smislu zagotavljanja kvalitete znanja našim otrokom oziroma bodočim generacijam.  Vprašam se zakaj imamo z implementacijo te ustavne odločbo tak hud problem. Mar v svojih prizadevanjih nismo povsem iskreni in zasledujemo neke druge politične politantske interese. Proti koncu prejšnjega mandata smo v Stranki modernega centra predlagali rešitev katera je tudi Zakonodajno-pravna služba ocenila kot ustavno skladno in da uresničuje odločbo Ustavnega sodišča. Tu je razvidno iz magnetograma prvega sklica 33. redne seje Odbora za izobraževanje, če citiram predstavnika Zakonodajno-pravne službe: »Predlog zakona odpravlja različen obseg financiranja obveznega dela javnoveljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja na javnih in zasebnih šolah. Zato s tega vidika tudi po mnenju Zakonodajno-pravne službe uresničuje odločbo Ustavnega sodišča, ki temelji na ugotovitvah, da je vsebina obveznega dela javnoveljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja enotno določena za vse izvajalce.« Niso mi poznani razlogi zakaj ta novela ni bila sprejeta, pa tudi ne bom pogrevala. Bom pa še enkrat ponovila načelo »pacta sunt servanda« - dogovore je potrebno spoštovati in upoštevati. V tem primeru moramo izbrati toliko znanja, politične modrosti in odgovornosti, da dokončno uredimo to problematiko.  Kar pa same vsebine tiče pa moram zelo jasno povedati, da se zavzemam za kakovostno in vsem dostopno javno šolstvo. Zasebnim šolam pa moramo zagotoviti organizacijsko pravni okvir za njihovo kvalitetno delo, kot ga določa Ustava. Po drugi strani pa morajo biti zasebne šole dodana vrednost in zdrava konkurenca javnemu šolstvu. Izrecno pa nasprotujem vsem težnjam, da bi se skozi mala vrata v šolski sistem vnašala kakršnakoli ideologija. Tukaj ne mislim samo verske ideologije. Za lažjo odločitev sem si veliko obetala od mnenja Zakonodajno-pravne službe, vendar pa, ker si s predhodnim mnenjem iz leta 2017 nista povsem identični mi to ni v posebno oporo. Mnenja ne bom komentirala. Pogrešam pa dikcijo iz katere bi bilo jasno razvidno v kolikšni meri novela pokriva zahteve   (nadaljevanje) zahteve odločbe Ustavnega sodišča. Mnenje bi moralo biti pripravljeno tako, da bi ga razumele tudi širše pravne neuke množice. Danes pa smo na mizo dobili še nove amandmaje. Pa bi predlagatelja vprašala zakaj pri 7. členu ocenjuje, da je potrebno jutranje varstvo 1. razreda ne pa tudi podaljšano bivanje, saj menim, da zelo malo staršev lahko pride po svoje otroke po končanem pouku. Prav tako prosim za mnenje ministrstvo, da se opredeli ali je prav, da ni zajeto tudi podaljšano bivanje.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Aljaž Kovačič, replika.
Kolegica Udovč, če bi me prej poslušali me je podobo poslanka Godec vprašala pa sem že obrazložil.  Še enkrat. V Listi Marjana Šarca zagovarjamo oziroma menimo, da se ustavna odločba rešuje s 100 % financiranjem obveznega dela programa, država pa se lahko sama odloči koliko bo dodatno financirala. Naš predlog je po posvetovanju in po pogovorih z različnimi strokovnjaki tudi neformalno s predstavniki ministrstva, da se dopolnilni pouk, dodatni pouk in jutranje varstvo takšne zadeve, ki bi jih lahko financirali. To, kar ste rekli, da nihče v 1. razredu ne more iti domov, ampak v zasebni šoli je glih to, da če se starš za to odloči tudi to plača. Ne more biti pa kaznovan otrok, če ne hodi k dopolnilnemu pouku, ne more biti kaznovan, če ne hodi k dodatnem pouku to tudi v javni šoli je tako. In tudi ne bo kaznovan, če ne bo hodil k - kaj ste rekli - podaljšanemu bivanju …
Ampak ne more iti domov.
Zato imajo vsi starši v Sloveniji javno šolstvo, ker je to zastonj. Tam, če pa hočejo neke zadeve tam imeti pa seveda plačajo. To je bil naš predlog.
Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je Miha Kordiš.  Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Gledam amandma, ki smo ga dobili na mizi člani odbora podpisan pod tem amandmajem Poslanska skupina Lista Marjana Šarca in ugotavljam k 7. členu zakona, da je dodatni denar za zasebne šole. Za izvedbo dopolnilnega pouka, dodatnega pouka, jutranje varstva skratka še več denarja za zasebne šole napram originalnim izhodiščem, ki so jih pripravili na Ministrstvu za izobraževanje oziroma tako imenovani / nerazumljivo/. Skratka, sedaj na odboru se dogaja točno tisto, kar sem takoj uvodoma v prvi razpravi in prvi razpravljavec sem bil izpostavil, da se ne sme. Dogaja se licitacija s procenti in s postavkami. V osnovni je popolnoma mimo konceptualne obravnave zasebne šole ja, zasebne šole ne, zasebne šole koliko. Točno to se spet dogaja tako kot se je že na zadnje dogajalo v prejšnjem mandatu, ko smo obravnavali isto materijo pa je ravno to tisto, kar se ne bi smelo dogajati.  Še nekaj vam povem v zvezi s tem amandmajem. V Levici temu predlogu 100 nula, ki so ga pripravili na Ministrstvu za izobraževanje ne nasprotujemo, zato smo v osnovni glasovali tudi, mislim mu nismo tudi nasprotovali v prvi obravnavi, ko smo ga imeli v mlinih plenarne seje Državnega zbora. Zakaj? Kot sem že rekel za nas mnenje Ustavnega sodišča je točno to mnenje. Ne mislimo, da je predlagatelj torej ministrstvo za izobraževanje naredilo napako, ker ga je vzelo kot normativnega, ampak če obravnavamo to mnenje Ustavnega sodišča kot normativno se je pa ministrstvo vendarle potrudilo, da je izbralo najmanj bolečo varianto, ki jo je lahko. Še vedno korektno nič kaj, kar bi šlo mimo Ustavnega sodišča pa vendarle je izbralo najbolj levo varianto ureditev financiranja izobraževanja. Sedaj, če bo ta amandma sprejet v Levico mu bomo nasprotovali, potem se spremeni tudi naš odnos in naše stališče do zakona v celoti  (nadaljevanje) iz »ne bomo nasprotovali«, gremo v »bomo nasprotovali«. In to predlagateljem pa še komu drugemu, ki sodeluje na tem odboru, malo polagam na srce, da bi se bilo nemara malo smiselno prešteti, kaj ima danes kakšne »šanse«, kaj danes nima kakšnih »šans«. Ne vem na pamet, kako se bo matematika sestavila, jaz nisem šel seštevat poslancev in preštevat poslanskih skupin, samo omenjam to naše pozicioniranje do vsebine financiranja vzgoje in izobraževanja kot dejavnika, ki bi ga bilo nemara vredno upoštevati.  Druga stvar, pri kateri sem se želel zadržati, pa so določena stališča, ki neka mnenja priznavajo kot legitimna in druga mnenja priznavajo kot nelegitimna. Ko to reče nekdo z desne, ki tamle kolegu Štruklju iz SVIZ reče, »ti nimaš kaj govorit o tem, kako se bodo financirale šole in kaj se bo v šolah dogajalo na vsebinski ravni, zasebne šole, javne šole,« je to nekako korektno stališče, menda, kajne, potem pa isti predstavniki parlamentarne desnice napadejo vsakega in so se pripravljeni zgristi z vsakim, če Ustavno sodišče samo malo narobe pogleda - ker mnenje Ustavnega sodišča pa je tisto, ki ima nekako večjo težo, dasiravno je, ponovno ponavljam, zgolj mnenje, ne nekaj normativnega. In podobna zgodba je tudi pri Zakonodajno-pravni službi.  Pa se bom še enkrat sprehodil skozi določene vsebine, ki sem jih že predstavil v svoji uvodni razpravi, ki smo jih v Levici predstavili tudi na plenarnem zasedanju Državnega zbora v prvi obravnavi tega originalnega zakona od MIZŠ. Glejte, Ustavno sodišče se je spremenilo v politično sodišče, ki sprejema politične odločitve, precej na desno; stolp v Pisi je bil prej metafora, ki je bila uporabljena. Kako se je to zgodilo - to se ni zgodilo samo od sebe. In to se tudi ni zgodilo zaradi tega, ker bi imela parlamentarna desnica neomejeno oblast v slovenskem parlamentu, to se je zgodilo zaradi tega, ker je liberalna sredina šla v sklepanje gnilih kompromisov in slabe trgovine z desno tribuno Državnega zbora. In da so kupili desne glasove, sem in tja, ko so jih rabili, SDS-ove glasove predvsem, so jim postavili in izglasovali kakšnega ustavnega sodnika. In je potem situacija taka, da imamo Ustavno sodišče, ki visi močno na desno. In koga tam, ki svojih političnih provenienc niti ne skriva, pa ne govorim sploh o svetovnem nazoru, ta del me sploh ne prizadene, me niti ne zmoti, vsak ima nek svoj svetovni nazor, če se nekdo na neki funkciji pretvarja, da to ni tako, potem je, mislim, da to samo pretvarjanje bolj povedno kot karkoli drugega. Bolj problematične so lojalnosti ali pa morebitne lojalnosti, ki so vezane na konkretne politične stranke; tu se zadeva začne bolj komplicirati kot pri konkretnem svetovnem nazoru. Čeprav je tudi sprejemanje nekih pravnih, recimo temu strokovnih odločitev problematično, če jih ta svetovni nazor v celoti ali pa celo prednostno določa. Kar me pripelje do drugega mnenja ali pa drugega stališča, ki ga desnica sprejema kot merodajnega, kot kredibilnega, to je mnenje Zakonodajno-pravne službe. Zakonodajno-pravna služba v tem Državnem zboru - to smo pa že uspeli opaziti - ni neka enovita celota. Kako se bo Zakonodajno-pravna služba opredelila do konkretnega zakona, je odvisno, koga bo ta Zakonodajno-pravna služba poslala na obravnavo zakona oziroma tistega, ki je zaposlen v Zakonodajno-pravni službi, ki dobi projekt, ki dobi na mizo projekt obravnave določene materije, se lahko stališča ZPS obrnejo malo v eno in malo v drugo smer. Pri tem Zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja imamo to smolo, bom kar rekel smolo, ja, bom pošteno povedal, da je stališče očitno pripravila gospa Katja Triller Vrtovec, ki konsistentno zavzema izrazito neoliberalna, da ne rečem kar desna stališča. / oglašanje v ozadju, medsebojni pogovor/ Zelo konkretno, bom utemeljil. Jaz sem vsem pustil, da v miru razpravljajo, predsedujoči,   (nadaljevanje) lahko dopustite, da zaključim. Od Zakona o zdravstveni…
Prosim vseeno, da izbiraš besede, ko…
Od Zakona o zdravstveni dejavnosti do vprašanja lekarn, amandmajev, ki smo jih dali v Levici, do danes vprašanja financiranja zasebnih šol, povsod se soočamo s konsistentno desnimi stališči, do točke, ko je, vsaj meni, postalo precej razvidno, da nek neoliberalni svetovni nazor določa to ali pa v večjem delu to, kar bo v mnenju Zakonodajno-pravne službe pisalo. Navsezadnje, ta konkretna oseba v prostem času dela na zasebni šoli, predava na zasebni fakulteti, na zasebni univerzi, to je Evropska pravna fakulteta nove univerze, ki jo je ustanovil znani desničar in advokat privatnih šol, gospod Peter Jambrek. In oprostite mi, če tega mnenja nikakor ne morem vzeti kot kredibilnega ali merodajnega.  Hvala.
Proceduralno, gospa Jelka Godec.
Z vsem spoštovanjem, kolega Miha Kordiš, glej, jaz vem, včasih si poslanci verjetno dovolimo preveč, zato ker smo pač poslanci. Ampak osebna diskreditacija tako Ustavnega sodišča, ustavnih sodnikov kot zdaj predstavnice Zakonodajno-pravne službe, pa mislim, da je tu šlo čez rob, res. Mislim, da vsi… / oglašanje v ozadju/ Ne, tu je šlo pa poimensko dobesedno za napad na človeka, ki dela v Državnem zboru, ki dela v Zakonodajno-pravni službi. In mislim, da tu pa… Glej, če bi mene, glej, ni problema, ampak zaposlenega, ki - in tu zdaj pač gre za diskreditacijo tako Zakonodajno-pravne službe kot nje osebno. In jaz, predsednik, mislim, da - se oproščam, zdaj sem pač repliko dala, ampak proceduralno je, da takoj, ko se začne osebna diskreditacija z imenom in priimkom kateregakoli izmed uslužbencev Državnega zbora, da to nemudoma prekinete, ker to pa res ne pelje nikamor.  Hvala.
Hvala.  Še kolega Jožef Horvat, izvoli.
Ja, gospod predsednik, postopkovno. Jaz protestiram proti takšni razpravi in vas prosim, da v bodoče ustavite, tudi če bo šlo za mojo razpravo. Tovrstne razprave, kjer gre za osebno diskreditacijo naše sodelavke dr. Katje Triller Vrtovec - jaz vem, da si doktorskega naslova ni kupila in da nekaj ve, in ne morete, dragi kolega Miha, kar takole osebno napadati pred slovensko javnostjo pravne strokovnjakinje in govoriti, kje vse ona dela. Torej, kaj, ali boste zapirali ljudi v kletko ali kaj?! Poleg tega, če mi, poslanci, ne bomo spoštovali najvišje sodne institucije, Ustavnega sodišča, ja, kdo pa bo?! Kdo pa bo?! Ali smo za pravno državo ali nismo? Potem se nam pa res to dogaja, da zapiramo kurje tatove, in prav je, če so ukradli kure, da so zaprti, tisti, ki so pa milijone in milijarde znosili ven, tisti pa živijo na svobodi; vrtalcev bančne luknje nihče ne lovi, zato ker so - zakaj? - menda zaščiteni. Lepo prosim, tu pa moram vzeti v bran, podobno kot kolegica Jelka Godec, naše sodelavke in sodelavce te naše hiše. Lepo prosim, Miha!
Postopkovno, gospod Kordiš.
Hvala za besedo. Jaz sem se že v preteklosti ali pa nasploh tudi v Levici smo se v preteklosti znašli na drugačnih stališčih kot Zakonodajno-pravna služba. Ampak nikoli nisem šel, bi rekel, v tem konkretnem odnosu do Zakonodajno-pravne službe tako daleč, kot sem to naredil danes, preprosto zato, ker je to konkretna situacija, podprta s konsistentno osebno držo, takrat, ko gredo te tendence   (nadaljevanje) levo ali desno, zelo močno v eno smer. In tu mislim, da sem ostal v resnici popolnoma korekten. Samo pokazal sem s prstom na slona v sobi, kakor se reče.
Kolega Kordiš, hvala za pojasnilo. Moram povedati kolegici Godec in Jožefu Horvatu, da zvitost takih razprav je ravno v tem, da ko ugotoviš, da je škoda narejena, je prepozno za prekinitev. In to je razlog, da ne moreš ničesar ukreniti. Želim vas pa spomniti, da je mnenje Zakonodajno-pravne službe podpisala vodja Zakonodajno-pravne službe in da tu prisotna dr. Triller Vrtovec je pač na delu tukaj. Toliko o tem.  Naslednja je / oglašanje v ozadju/ Ne morete. Naslednja je Meira Hot.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi!  Če se vrnemo nazaj na predlog novele zakona, za katerega res tudi sama menim in lahko pritrdim kolegu Kordišu, da je tisto, kar dejansko najbolj optimalno uresničuje odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2014 in odpravlja neskladje 86. člena ZOFVI z drugim odstavkom 57. člena ustave, in bom povedala, zakaj mislim tako. Namreč, ta predlog dejansko odpravlja tisto temeljno nepravičnost, ki so jo tudi pobudniki zatrjevali in je tako tudi zapisano na spletni strani Bogatimo šolstvo, če se ne motim, kot se imenuje, kjer pravijo, da je bila temeljna nepravičnost pri financiranju obveznega javnega izobraževalnega programa v zasebnih šolah, v katerih so starši morali poleg prispevka za dodatne in nestandardne vsebine plačevati tudi manjkajočih 15 % sredstev, za izvedbo pouka matematike, slovenščine, tujega jezika in ostalih predmetov javnega kurikuluma. Torej, na kratko, predlog novele izenačuje javnoveljavni obvezni osnovnošolski program na 100 % financiranje ne glede na to, kakšne vrste subjekt ga izvaja, torej, ali je to zasebni ali javni subjekt.  Vseeno bi se pa dotaknila danes večkrat ponovljene teze, in sicer razširjenega programa, ki je definiran, kaj je obvezen program, kaj vsebinsko ta ustavna odločba govori in da celo govori o tem, da se razširjen program mora 100 % izenačiti in financirati. Mislim, da je nesporno, da tega ustavna odločba dejansko ne govori, in celo ustavni sodnik, ki je bil soodločevalec in poročevalec pri tej odločbi v nekem intervjuju decembra 2017, je izrekel (citiram): »Odločba nič ne govori o dopolnilnem in dodatnem pouku, podaljšanem bivanju, jutranjem varstvu, neobveznih šolskih vsebinah, ker po tem nismo bili povprašani.« Iz tega je torej edino jasno, da je pravilen način izvršitve ravno to, kar danes imamo na mizi in kar je ministrstvo predlagalo. Taisti ustavni sodnik sicer danes v nekem prispevku na… / nerazumljivo/ pa pravi malo nasprotno, kar spet morda pritrjuje ravno temu, da ta ustavna odločba očitno le ni tako jasna, kot bi nekateri želeli nam zatrjevati.  Tudi danes smo večkrat slišali, v kakšnem stanju so javne šole, kako se ni vlagalo v javno infrastrukturo, v javne šole, in temu lahko pritrdimo. In o tem bi morda morali tudi debatirati in diskutirati in se potruditi, kako bomo to izboljšali, kako bomo izboljšali infrastrukturo, kako bomo dali našim otrokom nove telovadnice, odlične šole in tako dalje, ampak pod pogojem, da bodo dostopne vsakomur. Torej, morali bi se vprašati, kako bomo dejansko zagotovili brezplačno osnovno šolstvo. Ker poglejmo, resnica je, da to ni še dandanes, niti v javnih šolah osnovnošolsko izobraževanje ni brezplačno, ker sicer ne bi rabili javnih skladov, kjer se zbirajo sredstva za to, da lahko otrokom iz socialno šibkejših družin omogočimo šolo v naravi in tako dalje.  In še ena stvar, kar me ves čas mori in moti in se konstantno pojavlja, kaj je potem sploh razlika med javno šolo, zasebno šolo, če si jo zaželimo v celoti izenačiti. Slišali smo, da gre za neko dopolnitev izobraževanja, da gre za neko dopolnitev izobraževalnega sistema, ki naj bi bogatil obstoječi sistem, ampak ne bi smel najedati javne mreže. In, ja, lahko se zgodi, če se izenači, da jo bo najedal, in lahko se zgodi, da čez deset let bodo tudi v Sloveniji javne šole nekvalitetne, po vzoru marsikatere druge države. Mislim, da sem pred kratkim prebrala, da je ravno Švedska bila taka, kjer se je začelo zelo, zelo vlagati v zasebne šole, češ, konkurenca na trgu bo dvignila kvaliteto javnih, pa se je zgodilo  (Nadaljevaje) ravno nasprotno in imajo danes veliko težavo. V Sloveniji pa imamo res kvalitetno mrežo javnih šol.  Še ena mantra, ki se konstantno pojavlja je tudi pravica do svobodne izbire in kako posegamo v to pravico do svobodne izbire šolanja. Ne vem kdo posega v to pravico? Ta pravica vsekakor je dana staršem. Lahko se odločijo ali bodo otroka poslali v javno šolo. Če želijo drugačen tip programa, ki se bo izvajal, ga lahko pošljejo v zasebno. Ampak se res opravičujem, v tem primeru boste pač doplačali. Država mora zagotavljati javno obvezen izobraževalni program. Zasebna ima pravico zagotavljati drugačno. Starši, ki si pa to izberejo morajo doplačati. To je moje mnenje, ker mislim, da ta svobodna izbira je že sama po sebi zanimiva. Če bi bila dejansko svobodna izbira bi bile zasebne šole danes dostopne po celi Sloveniji. Dejansko pa so, če se ne motim, v Ljubljani in v Mariboru. Zakaj se niso zgodile, ne vem, v Kopru. Najbrž zato, ker gre za zasebno pobudo in so vedeli, da ne bo toliko povpraševanja, da v Ljubljani je veliko širša množica, ki bo potencialno si želela in bodo tam imeli tudi obiskovalce. Torej, ta svoboda izbire je de facto nerealna in obstaja samo v Ljubljani in v Mariboru oziroma pri tistih, ki imajo morda malo več sredstev, pa si lahko privoščijo, da bodo njihovi otroci, ne vem, bivali in bodo plačali še dodatno bivanje v Ljubljani, če na primer živijo v Piranu in si izberejo zasebno šolo v Ljubljani. Po mojem mnenju je absolutno legitimno stališče, ki ga je tudi ministrstvo obrazložilo pri obrazložitvi novele zakona, da uresničujemo odločbo Ustavnega sodišča s predlagano novelo, hkrati pa ščitimo mrežo javnih šol in nič ni narobe s tem stališčem. Jaz ga absolutno pozdravljam in podpiram in upam, da bomo danes novelo podprli tako kot je zapisana. Z vsem dolžnim spoštovanjem do kolega, jaz amandmajev predlaganih ne morem podpreti, ker mislim, se bom strinjala s kolego Kordišem, da gre za neke vrste licitacijo pri razširjenem programu in pri vprašanju koliko sredstev bomo potem dali in ne vidim potem več legitimnosti predlagane novele. jaz bom podprla novelo v predlagani obliki. Hvala.
Hvala lepa. Za besedo je prosil predlagatelj. Izvolite, gospod minister.
Jernej Pikalo
Hvala lepa. Vseeno je treba par stvari reči. Pa začnimo najprej tam, kjer mogoče niti ne bi bilo treba, ampak je prav. Zadnjič ste mojega spoštovanega predsednika Vlade tule v tem državnem zboru naučili, da je samo gost in tudi jaz sem samo gost. In zaradi tega se seveda v tej debati, ki je primarno za poslance samo včasih vklapljam. Ampak vsi tisti, ki pa me poznate pa veste, da z največjim veseljem kadarkoli tule govorim, z največjim veseljem in to bom počel do takrat, ko bom lahko. Ampak ta razprava je primarno namenjena poslancem in z veseljem, ja z veseljem kadarkoli in kjerkoli se vklapljam v to proceduro.  Kar se tiče tistega glede plače, nekaj je bilo rečeno, ampak tam je en pomemben vstavek v tistem 89. členu, in sicer kadar se te šole financirajo iz javnih virov. Če se popolnoma financirajo iz zasebnih virov, seveda te omejitve ni. Iz javnih virov, tako da tu smo skupaj.  Kar se tiče potem donacij oziroma financiranja je relevanten 78. člen zakona, kjer pa našteva iz česa vse se vzgojo in izobraževanje financira, in sicer iz javnih sredstev in sredstev ustanovitelja. Torej, v večini občine, prispevek o gospodarskih združenj in zbornic, neposrednih prispevkov delodajalcev za izvajanje praktičnega pouka, prispevkov učencev, vajencev, dijakov, študentov višjih šol ter odraslih, šolnin v zasebnih šolah, plačilo staršev za storitve v predšolski vzgoji, sredstev od prodaje storitev in izdelkov, ter iz donacij prispevkov sponzorjev in drugih virov. To je 78. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki govori o donacijah.  Kar se tiče sofinanciranja investicij, tam gre, to, kar je spoštovani poslanec Horvat omenjal, tam gre primarno za sofinanciranje občinam za   (nadaljevanje) investicije. Res, prav imate, od leta 2011 ni bilo tega razpisa. Včasih je ta razpis bil na nekaj let in je, potem tudi trajal tudi odločitev je bila za več let, ampak od tistega leta 2011 tistega razpisa ni bilo več, gre pa za osnovne šole in gre za vrtce, ampak za investicije ne za kaj drugega.  Potem najprej glede trditve, da ima Slovenija enega najboljših šolskih sistemov v svetu. To ni na pamet trditev in se jo da ali če hočete z mednarodno primerjalnimi ali pa s kakšnimi drugimi raziskavami brez problema pokazati. Zadnja PISA torej glavni ali pa eden od ključnih inštrumentov OECD, kar se tiče uspešnosti 15-letnikov tukaj v PISA konkretno govorimo o 15 letnikih kaže na to, da smo po naravoslovni pismenosti 12, po matematični pismenosti na svetu ne v EU. V EU smo tretji, Estonija, Finska in potem so mi, če govorimo o PISI. Seveda so različne bralne pismenosti naravoslovna, matematična in pa bralna pismenost kot bralna pismenost in seveda imamo različne rezultate. Seveda je različno od socialnega porekla oziroma od socialnega / nerazumljivo/ vsakega posameznika in seveda so tudi razlike med moškimi in ženskami, ampak generalna ugotovitev, ki nam jo priznavajo pa ne, zaradi mene, daleč od tega, da zaradi mene, ampak zaradi vseh, ki delajo v vzgoji in izobraževanju tistih učiteljev, ravnateljev, vseh tistih, tehničnega kadra, če hočete oni so tisti, ki ustvarjajo ta sistem in zato ta trditev ni na pamet, ampak je utemeljena in tudi ni samo v eni raziskavi, ampak je sedaj že v konsistentnosti teh raziskav. Ni to edino, mi sami na ministrstvu delamo svoje lastne kazalnike kakovosti, zato da bi s temi lastnimi kazalniki kakovosti seveda naredili korak naprej. Če nič drugega kje nam tudi tujina to priznava. To, da smo takrat - mislim, da je bilo leto 2009 ali 2008, mislim da prej 2009 - povabljeni od samega začetka na vrh učiteljskega poklica to je 15 top OECD držav. OECD države so pa jasno, da so to ekonomsko in sicer najbolj razvite države na planetu. Konsistentno smo tja povabljeni in vsako leto - začeli so Američani, ameriški sekretar Danken takrat - in mi kot šolski sistem smo konsistentno tja vabljeni in tudi vsako leto sodelujemo na tej konferenci, kjer se najboljši pogovarjajo med seboj. Tako da lahko imamo takšne in drugačne, ampak ko govorimo o trditvi, ki jo je državni sekretar ali kdorkoli na to temo ta trditev ni na pamet, ampak je zelo jasno utemeljena v številkah v metodologiji, v obilju podatkov, ki se v vsakem poročilu PISE seveda brez problema lahko najde.  Mislim, da je četrtič, ampak ko govorimo o javnem denarju in socializaciji javnega denarja skozi davke. Seveda in jaz se tukaj strinjam, ampak pred tem je ena faza in to je tista faza, da sploh nekdo postane davkoplačevalec, za to pa mora imeti najprej zdravstveni sistem, da se nekje rodi in mora imeti šolski sistem, da se vzgoji in mora imeti še kaj drugega, za to da sploh postane davkoplačevalec, če že govorimo o neoliberalni ali o kakršnikoli logiki že torej mora biti nekaj še pred tem, da nekdo postane davkoplačevalec. To so sistem, ki seveda skrbijo, ampak to je zgodba o kuri ni jajcu. Bi pa rad mogoče še eno stvar rekel, ker se mi zdi prav. Kar se tiče te razprave, jaz vem, da je, vedno je napeta, vedno so tudi, ne vem, nekako včasih tudi težke besede grdo, kajne, ampak, poglejte, »ad personam« ali pa »ad rem«. Jaz mislim, da imamo pred sabo veliko in pomembno nalogo in, res, tudi če lahko sploh, pa ne vem če smem, zato bom tudi to tako postavil, res prosim poslance, zato da, pridemo, če je le mogoče, danes do neke rešitve, ker res mislim, da bo v korist vseh. Je pa res, da je bil v tej državi nek konsenz, ki je držal. Ta konsenz je bil potem, nekako, narušen z odločbo Ustavnega sodišča in sedaj, o čem govorimo, govorimo o tem, da vzpostavljamo nov konsenz. Za to gre, v tej zgodbi in zato je ta zgodba mnogo večja kot zgolj ena stvar. Tako da, jaz se bom seveda, če boste tako želeli, z velikim veseljem, ker z velikim veseljem tule govorim, ampak vendarle, se vedno zavedam, da sem gost. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod minister. Gospod Željko Cigler, izvoli.
Hvala lepa. Tu se pa zdaj strinjam z ministrom, da dejansko gre za otroke, to se strinjam, absolutno, rad bi pa dve pripombi dal na današnjo razpravo, samo tole bi rad rekel – nenačelnost Slovenske demokratske stranke je zelo zanimiva, kajne, ko gre za sklicevanje na odločbe Ustavnega sodišča. Nekoč, ko se je velik madež v tej Republiki Sloveniji pojavil izbrisanih, koliko je bila takrat SDSS - zdaj pa lahko uporabim to kratico, ker to je bila Slovenska demokratska stranka takrat, kako se je reklo… Slovenije ja – zraven soudeležena, pustimo, ampak, takrat se tega ni slišal, ni se hotelo izvajat odločb Ustavnega sodišča… Halo, ne »čujem« dobro, okej. Drugo zadevo, bi pa rad rekel tole še – pred kratkim je v sobotni prilogi Dnevnika, bivši minister za zdravje, prof. dr. Dušan Keber opozoril na tako imenovani konflikt interesov, do katerega prihaja v strokovnih organih zdravstvene zavarovalnice, pa zdravstvenega ministrstva, ko se odloča o tem, da je treba obogatit zdravstvene pravice v javnem sektorju, na primer, on je prav navedel, na področju fizioterapije, na področju zobozdravstva in potem v organih, v teh dveh ustanovah glasujejo za te stvari ljudje, ki so dvoživke ali pa zaposleni v zasebnem sektorju, jasno, proti sebi ne glasujejo in tisto, kar je prej moj kolega, poslanec, so-tovariš Miha Kordiš, izpostavil, je izpostavil konflikt interesov, kar ni nepomembna zadeva, ne govorim o imenu zdajle. Govorim o tem, da nekdo, ki del svojega kruha - hvala bogu, da je tako - zasluži v zasebnem sektorju, potem pa piše mnenja Zakonodajno-pravne komisije o položaju zasebnega sektorja, v zasebnem zdravstvu, v zasebnih lekarnah, v zasebnih osnovnih šolah – je v konfliktu interesov in tak človek je lahko še tako prijeten na estetsko, kajne, pa ga jaz spoštujem zaradi znanja in stroke, ki ga ima, bi se moral pri takšnih zadevah zaradi konflikta interesov, sam izločiti oziroma, za to bi morala poskrbeti sama Zakonodajno-pravna komisija. Hvala.
Hvala lepa, gospod Cigler. Za besedo se je prijavila predstavnica ZPS… / oglašanje iz dvorane/ Kaj ste imeli? / oglašanje iz dvorane/ Ja, to ste v vrsti, so še pred vami, ja… Dr. Cigler Vrtovec, izvolite, ne, Triler, se opravičujem.