Spoštovani, dobro jutro, ali že dober dan, kar je deset.

Torej, pozdravljam člane in članice obeh odborov, vabljene ter ostale prisotne!

Začenjamo 35. nujno sejo Odbora za pravosodje. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora: poslanec Jakopovič, ki se je opravičil, sicer pa poslanca Franca Medica nadomešča doktor Vida Čadonič Špelič, poslanko Almo Intihar magister Nataša Avšič Bogovič, magistra Rastislava Vrečka Tereza Novak, magistro Urška Klakočar Zupančič Jožica Derganc. Prav tako pa so opravičilo podali poslanci Poslanske skupine SDS; Lenart, Hoivik, Poglajen, Mojškerc ter Tanko.

Besedo sedaj dajem predsednici Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, gospe Novak, ki bo v nadaljevanju vodila današnjo skupno nujno sejo odborov.

Izvoli.

Hvala lepa.

Tudi jaz pozdravljam vse članice in člane obeh odborov, vse vabljene in ostale prisotne in začenjam 75. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo!

Na današnji seji imamo nekaj upravičenih, to so vsi člani Poslanske skupine SDS; Mahnič, Poglajen, Žibert, Bah Žibert, in Šturbej, tudi Kosi in Nataša Sukič. In imamo nekaj pooblastil; Mojca Šetinc Pašek nadomešča poslanca Damijana Bezjaka Zrima, magister Darko Krajnc nadomešča magistrico Tamaro Kozlovič, Andreja Živic nadomešča Matejo Zupan Jakopovič, Josipović, pardon, in Lena Grgurevič nadomešča poslanko Janjo Sluga in magistrica Nataša Avšič Bogovič nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku s predsednico Odbora za pravosodje nisva prejeli predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA VRHOVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OCENO USTAVNOSTI 5. ČLENA, DRUGEGA ODSTAVKA 6. ČLENA IN 7. ČLENA ZAKONA O NUJNIH UKREPIH ZA ZAGOTAVLJANJE JAVNE VARNOSTI TER OSMEGA ODSTAVKA 25. ČLENA, DRUGEGA IN PETEGA ODSTAVKA 207. ČLENA TER ČETRTEGA ODSTAVKA 420. ČLENA ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU.

Na voljo imamo kot gradivo: zahtevo za oceno ustavnosti z dne 12. 1. 2026, mnenje Vlade z dne 5. 2. 2026 ter mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 13. 2. 2026.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za pravosodje in Zakonodajno-pravna služba.

In besedo dajem najprej predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Petri Komel, izvolite.

/ izključen mikrofon od 10.04.// izključen mikrofon do 10.07./

/ vklop mikrofona/

V določenih primerih, kar sme predlagati le vlada, o čemer nato odloči predsednik Državnega zbora. V nujnem postopku je, enako kot v rednem, dopustno vabiti na sejo pristojnega odbora predstavnike institucij, ki delujejo na obravnavanem področju ter tudi strokovnjake in predstavnike zainteresirane javnosti, ki se lahko na seji izjavijo in obrazložijo svoje mnenje in stališča o obravnavani zadevi. Tudi iz ustavnosodne presoje izhaja stališče, da Ustava o vsebini posameznih zakonodajnih faz nima določb, zato Ustavno sodišče načeloma ni pristojno odločati o kršitvah Poslovnika glede vrste zakonodajnega postopka.

Pri sprejemu Zakona o nujnih ukrepih so bile upoštevane vse relevantne določbe Poslovnika Državnega zbora. Prav tako so se seje odborov udeležili oziroma posredovali svoja stališča tudi predstavniki posameznih institucij in strokovne javnosti. Glede poteka zakonodajnega postopka za sprejem Zakona o nujnih ukrepih. Pojasnjujemo tudi, da so bili očitki, ki so zajeti z obravnavano zahtevo, predstavljeni na seji odbora tako s strani vabljenih predstavnikov institucij in strokovne javnosti, kot tudi v pisnem mnenju Zakonodajno-pravne službe in se je Državni zbor z njimi tudi seznanil. a jim ni sledil.

Glede urejanja pravil kazenskega postopka s predpisom izven matično kazenskega procesnega področja, predlagamo stališče, da tudi tak način sprejemanja zakonske ureditve ustreza ustavni in poslovniški ureditvi zakonodajnega postopka. Poleg tega za to zakonsko materijo Ustava ne predvideva posebne kvalificirane večine pri glasovanju ter da tak način urejanja družbenih razmerij v Državnem zboru omogoča, da se Državni zbor kot nosilec zakonodajne veje oblasti na poslovniško urejen način odziva na aktualne razmere v družbi oziroma na njihove spremembe. Tudi glede uporabe omnibus tehnike opozarjamo na stališče Ustavnega sodišča, da izbira načina noveliranja zakonske ureditve sama po sebi ni predmet ustavnega urejanja in načeloma spada v prosto, v polje proste presoje zakonodajalca.

Glede ustavno zagotovljenega položaja Vrhovnega sodišča, ki naj bi bil kršen z izjemnim podaljšanjem pripora v času sojenja, smo opozorili, da so na podlagi ustavnega pooblastila iz 127. člena Ustave v Zakonu o sodiščih, določene pristojnosti tega najvišjega sodišča v državi, kar(?) predstavlja izhodišče za določanje pristojnosti za sojenje na prvi, drugi in tretji stopnji, odločanje o rednih in izrednih pravnih sredstvih, v kompetenčnih sporih in o delegaciji pristojnosti, pri čemer seznam pristojnosti Vrhovnega sodišča ni zaprt. Te pristojnosti so nadalje konkretizirane v posameznih procesnih zakonih, zato pristojnosti Vrhovnega sodišča ni mogoče razumeti procesnih zakonih, zato pristojnosti Vrhovnega sodišča ni mogoče razumeti ozko, kot to izhaja iz zahteve. Pri tem je treba upoštevati razloge za takšno ureditev, ki pa je bila dana v obrazložitvi relevantnih členov Zakona o nujnih ukrepih in se nanaša zlasti na primere kazenskih zadev, ki zaradi obsežnosti ali teže oziroma zapletenosti ne morejo biti končane v rokih, ki jih je določal zakon do sedaj. Vrhovno sodišče lahko v takih primerih zaradi pregleda nad sodno prakso v državi in zaradi svoje avtoritete ter upoštevaje teže in naravo konkretne zadeve, izjemoma določi daljše trajanje pripora. Možnost podaljšanja pripora je oblikovana smiselno, enako ureditvi podaljšanja pripora s strani Vrhovnega sodišča pred vložitvijo obtožnice. V zvezi s posameznimi očitki iz zahteve smo tako predlagali stališče, da niso utemeljeni. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem ministrici za pravosodje, magistrici Andreji Kokalj, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, članice in člani obeh odborov, lepo pozdravljeni!

Pred nami je obravnava zahteve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti sprememb Zakona o kazenskem postopku, ki jih je prinesel sprejem Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ko je uvedel podaljševanje pripora s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije po vložitvi obtožnice. Vlada Republike Slovenije se je v mnenju do zahteve Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti že opredelila in pojasnila, zakaj se z mnenjem senata Vrhovnega sodišča, ki ocenjuje, da je nova rešitev neustavna, ne strinja.

Dovolite mi, da v uvodu na kratko podam naslednje. Ob oblikovanju zakonskih rešitev je bil iz vrst dela sodstva podan predlog za potencialno neomejeno podaljšanje pripora v času prvostopenjskega sojenja. Pripor med sojenjem na prvi stopnji je bil do tedaj zamejen na dve leti. Po tehtnem premisleku s strani Vlade je bil ta predlog dopolnjen tako, da je predvidel nujne varovalke. Pravic obdolženca in obrambe do izjave pred podaljšanjem pripora oziroma vzpostavitev kontradiktornosti, kot to terja 22. člen Ustave. Nadalje je bil določen katalog kaznivih dejanj, na katerega je zamejeno izjemno podaljšanje pripora. Prav tako se je časovno zamejila možnost najdaljšega podaljšanja pripora, in sicer do treh let. Izrecno se je določila tudi številčna sestava senata, ki bo na vrhovnem sodišču odločal o podaljšanju pripora. V danem časovnem okviru je Vlada torej predlog za podaljšanje pripora zamejila tako, da je možnost podaljšanja pripora opremila z dodatnimi varovalkami, ki jih pozna dosedanja ustavno sodna praksa glede pripora. Vlada se je pri oblikovanju novih rešitev zgledovala pri vlogi, ki jo ima Vrhovno sodišče že po Ustavi in tudi po Zakonu o kazenskem postopku, ko gre za podaljševanje pripora pred vložitvijo obtožnice. To po naši oceni terja ustavno načelo enake obravnave.

Ko je eden od senatov Vrhovnega sodišča vložil zahtevo za oceno ustavnosti nove ureditve, ki je bila, kot že rečeno, oblikovana na predlog sodstva. s podporo dela Vrhovnega sodišča je Vlada pripravila obsežno mnenje, v katerem je podrobno odgovorila na vse očitke glede neustavnosti. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi kdo od članic in članov obeh odborov razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe o navedeni zadevi? (Ne.) Če ne, potem zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.

Posebej moram poudariti, da o mnenju Zakonodajno-pravne službe glasuje vsak odbor posebej, da ne bomo naredili kakšne napake.

Torej, preden začnemo z glasovanjem, imate člani Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo glasovne, glasovalne naprave od številke 1 do 20, člani Odbora za pravosodje pa številke od 21 do 40.

Najprej glasujemo samo člani Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo oziroma člani, ki jih nadomeščate druge.

Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 13. 2. 2026 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču. Samo še enkrat, da ne bo kakšne, prosim? / oglašanje iz dvorane/ Aha, saj nas je dovolj. V redu je.

Glasujemo z glasovalnimi napravami od številke 1 do 20 in zdaj glasujemo o mnenju.

Glasujemo. Za je glasovalo osem poslank in poslancev, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo bo pripravil poročilo v katerega bo sprejeto mnenje vključeno in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor za Ustavno sodišče.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in tudi 75. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter besedo predajam predsednici Odbora za pravosodje, Leni Grgurevič.

Izvoli.

Hvala.

Torej, prehajamo še na glasovanje članic in članov Odbora za pravosodje. In sicer glasujemo z napravami od številke 21 do številke 40.

Na podlagi 265. člena Poslovnika dajem na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za pravosodje podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 13. 2. 2026 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika pripravi odgovor Ustavnemu sodišču. In bomo pričeli z glasovanjem.

Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Dobro, vidim, da je nekdo še z, dve, moramo ponoviti glasovanje? Moramo ponoviti glasovanje ali ne? Vidim, da je nekdo po pomoti stisnil še....

Ja, ponavljamo torej glasovanje, se pravi, še enkrat, glasujemo z glasovalnimi napravami od številke 21 do številke 40.

Glasujemo. Tako torej, za je glasovalo devet poslank in poslancev, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Mnenje je sprejeto.

Odbor za pravosodje bo pripravil poročilo v katerega bo sprejeto mnenje vključeno in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor za Ustavno sodišče.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in tudi 35. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Hvala lepa vsem in lep dan še naprej!

Mi pa nadaljujemo čez 10 minut z drugo sejo.

Skupna seja je bila končana 19. februarja 2026 ob 10.20.