Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Začenjam 34. nujno sejo Odbora za pravosodje.
Obveščam vas, da ste zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani, in sicer poslanec Jakopovič ter poslanci Mojškerc, Lenart, Poglajen, Hoivik in Tanko, ki so službeno odsotni. Magister Urško Klakočar Zupančič nadomešča poslanka Sara Žibert.
Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je določen dnevni red seje, kot je bil opredeljen s sklicem.
Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO POZIVA POLITIČNE SKUPINE EVROPSKE LJUDSKE STRANKE IN NJENEGA VODJE MANFREDA WEBRA EVROPSKEMU KOMISARJU ZA VLADAVINO PRAVA MCGRATHU, NAJ EVROPSKA KOMISIJA SPREMLJA PREGON ČLANOV NSI V SLOVENIJI V ZADEVI KNOVS IN NAJ PREUČI ALI BI BILO TREBA SPREJETI USTREZNE UKREPE.
Zahteva poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica za sklic nujne seje je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem.
K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni predlagatelji.
Preden preidemo na obravnavo navedene zadeve, bi vas želela opozoriti, da med razpravo upoštevate predpise s področja tajnih podatkov oziroma drugih varovanih podatkov in me naprej opozoriti, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih, saj bi bilo v takem primeru sejo potrebno zapreti za javnost.
Torej uvodno predstavitev zahteve za sklic bom podala sama, ki, danes v imenu predlagatelja.
In sicer, uvodoma najprej poudarjam, da predmet te razprave ni presoja utemeljenosti očitkov o konkretni kazenski zadevi, temveč varstvo načelnega institucionalnega ravnotežja, torej neodvisnosti pravosodja in tožilstva ter meja političnega vplivanja in seveda suverenost Republike Slovenije in njenih samostojnih in neodvisnih organov. Vodja politične skupine Evropske ljudske stranke Manfred Weber je 10. februarja letos javno pozval Evropsko komisijo, naj preuči zadevo in oceni ali je kazenski pregon, vložen pred državnozborskimi volitvami, skladen z načeli pravne države. Še istega dne je politična skupina EPP, torej Evropska ljudska stranka, v pismu evropskemu komisarju za vladavino prava komisijo pozvala, naj spremlja pregon članov NSi in naj preuči ali bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe. V pismu izražajo zaskrbljenost, da bi kazenski postopek lahko dajal videz politizacije ali vplivanja na politično tekmo, Evropsko komisijo pa je pozvala k oceni časovnega vidika in celo vsebine obtožnih predlogov. V poslanskih skupinah koalicije opozarjamo, da takšni pozivi pomenijo neposredno problematiziranje zakonitosti in legitimnosti kazenskega pregona, ki ga vodi neodvisni državni organ v Republiki Sloveniji. Državna tožilstva in sodišča v Republiki Sloveniji so po ustavni ureditvi politično neodvisni organi. Niso podrejeni Vladi, ne političnim strankam ali parlamentarni večini, temveč delujejo kot strokovni organi v okviru načela delitve oblasti. Kazenski postopek zoper izvoljene predstavnike ne pomeni političnega pregona, nasprotno, spoštovanje vladavine prava pomeni, da smo pred zakonom vsi enaki in da o morebitni kazenski odgovornosti odločajo izključno pristojni pravosodni organi v zakonitem postopku. Politično ocenjevanje časovnice vložitve obtožnega predloga ali namigovanja na njegovo morebitno instrumentalizacijo brez pravnomočnih odločitev pomeni pritisk na organe pregona in sodno vejo oblasti. Takšni javni pozivi evropskim institucijam, naj spremljajo ali celo preučijo ustreznost konkretnega kazenskega postopka - odprtega postopka -, ustvarjajo vtis zunanjega nadzora nad delovanjem slovenskega pravosodja. Še posebej problematično je, kadar takšen poziv prihaja iz politične skupine, katere člani so neposredno politično povezani z osebami, zoper katere teče kazenski postopek. S tem se ustvarja vtis zaščite političnih zaveznikov in relativiziranja avtonomije nacionalnega pravosodja. Če bi namreč kdorkoli menil, da v konkretni zadevi obstajajo resni in utemeljeni dvomi o neodvisnosti ali zakonitosti delovanja Specializiranega državnega tožilstva, kar bi bilo v neposrednem nasprotju tako z nacionalno zakonodajo kot tudi s pravom Evropske unije, so za to v pravnem redu Evropske unije jasno predvideni postopki, vključno s sodnim varstvom pred Sodiščem Evropske unije. Posebej problematično je, da se z javnim problematiziranjem konkretnega kazenskega postopka ustvarja vtis, da so neodvisni organi v Republiki Sloveniji podrejeni vladajoči politiki, kar je v neposrednem nasprotju tako z ustavno ureditvijo kot tudi z evropskimi pravnimi standardi. Takšni očitki brez vseh pravnih podlag spodkopavajo zaupanje javnosti v pravno državo ter mečejo dvom v delovanje institucij, ki so dolžni ravnati neodvisno in strokovno škodijo Republiki Sloveniji. Pomenijo nevarno prakso, ki ne le ustvarja politični pritisk na pravosodne organe, temveč tudi škoduje ugledu Republike Slovenije v evropskem prostoru, saj jo prikazuje kot državo z domnevno politično nadzorovanim pravosodjem, kar ne ustreza dejanskemu stanju. Takšno ravnanje odpira nevaren precedens, v katerem bi se vsako kazensko obravnavo političnih funkcionarjev lahko razglašalo za politični pregon zgolj na podlagi časovnega okvira ali političnega konteksta. To pa bi v praksi pomenilo izvzem določenih političnih akterjev iz dosega pravne države, kar je v neposrednem nasprotju z načelom enakosti, vsaj pred zakonom. V Republiki Sloveniji je torej pravosodna veja ena od treh ustavno določenih vej oblasti. Njeno neodvisnost je treba varovati tako pred notranjimi kot tudi pred zunanjimi političnimi pritiski. Zato v koaliciji menimo, da poziv politične skupine Evropske ljudske stranke Evropski komisiji v zadevi KNOVS, torej odprti zadevi, pomeni nedopusten poseg v neodvisnost in nepristranskost slovenskega pravosodja ter odpira nevaren precedens politizacije konkretnih kazenskih postopkov na evropski ravni.
Tako, sedaj pa prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Na seji sodeluje kolega, ki sicer ni član odbora, ampak izvolite, prosim besedo, kolega ... ?
Janez Žakelj. Kolegica Lena Grgurovič, naj začne... / oglašanje iz dvorane/ Kako? Grgurevič. Naj začnem z eno opazko, da je ugled Slovenije, predsedujoča, se poslabšuje, kadar nekdo, ki je demokratično izvoljen poslanec, zapriseže, zapriseže kot pionirček ene druge države, ki se je dokazano diktatorska država.
Zdaj pa pojdimo, pojdimo k temu. Zaščita političnih zaveznikov. Weber, predsednik Evropske ljudske stranke, ni kar en tuj politik, je vodja največje največje stranke v Evropski uniji, katere del smo tudi mi. Policija in tožilstvo pa tudi ni sodstvo. Tožilstvo je ena od vej pravosodja, vemo pa, da tožilstvo ni vedno neodvisno, ampak ga, ampak ga določa Vlada. Bom šel do tega, se bom kasneje dotaknil. Zdaj dajmo pogledati, kako ste bili občutljivi, ko je Vera Jourova, češka političarka iz Ano bila kot v funkciji podpredsednice Evropske komisije. od leta 2019 do 2024 in se je zavzemala za vrednote, je bila zadolžena za vrednote in transparentnost. Marca 2023 je prišla v Slovenijo na delovni obisk na pobudo Evropske komisije. Verjetno poznate kako je, kako je bilo, da se je s predsednikom Ustavnega sodišča sestala in Zver, evropski poslanec, slovenski evropski poslanec je dobil tožbo in so razkrili, kakšna so bila izhodišča za pogovor s predsednikom Ustavnega sodišča. In sicer 3. točka sestanka s Cetom piše, poišče priložnost, da preveri stališča predsednika Ustavnega sodišča o novem Zakonu o RTV Slovenija. Tukaj gre za neposredno in nedopustno vplivanje na najvišji, najvišji organ sodne veje oblasti.
Zdaj pa, ko govorimo o neodvisnosti. Kaj pa tarča in cenzura? Ali sme nekdo iz Evropske komisije priti pa pogledati kakšna so, kakšno je dogajanje v naši neodvisni, v neodvisnih medijih in kako Golobovo, Golobovo poročilo s KPK, ki ga Golob, Golob javno objavi, samo dva SMS, poročilo pa je dolgo 65 strani. Zdaj, Vera Jourova je dala več kot deset izjav, ki so bile tudi v naših medijih. Recimo eno tako zelo zanimivo je, ministrica Vrečko se ji je javno zahvalila za podporo v zadnjih dveh letih, ko je bila svoboda medijev na preizkušnji. Jovrova ni zanikala ali popravila te trditve. Zanimivo. To se pravi, neodvisno je Vera Jourova prišla v Slovenijo in je potem dajala neke izjave, ki so izrazito politično obarvane. Ko pa evropski poslanec Manfred Veber in predsednik Evropske ljudske stranke navede, da je čudno, vsaj čudno, da je, ali pa nenavadno, da je obtožnica vložena tik pred volitvami, to pa je politični pritisk na neodvisno sodstvo, pa čeprav je do takrat bila vključena tako policija kot tožilstvo, sodišče še ne, in tako naprej.
Lahko gremo tudi na Sofie in 't Velt, ki se je sestala s Helenco Milinković, tukaj je ena lepa slika obeh, ki se lepo smejita in zanimivo je, kje so zdaj te gospe, ko govorimo o ukinitvi Tarče. Zakaj, zakaj se ne sestanejo in ne protestirajo? Obisk je potekal, se pravi, 13. do 15. oktobra 2021, razlogi so bili pa prav podobni, preverjanje stanja vladavine prava, svobode medijev in pluralizem in boja proti korupciji. Takrat je bil to problem, sedaj ne in misija ni bila na povabilo slovenske vlade, ampak je bila odločena v Evropskem parlamentu.
Zdaj, pojdimo pogledati pa še eno aktivno političarko, se pravi, Tanja Fajon, Romana Tomc je objavila to na Facebooku oziroma na Twitterju. Asistent Tanje Fajon, Jure Tanko je 29. oktobra 2021, očitno, čeprav ni bil član misije, bil vpleten v pripravo poročila. To je očitna, očiten političen vpliv na delovanje komisije, vi pa vi pa problematizirate, ko se predsednik, predsednik Evropske ljudske stranke zavzame za določene člane, ki so, kolikor vem, nedolžni, dokler se jim ne dokaže krivde.
Zdaj pa bi povzel naše neodvisno, naše neodvisno sodstvo, tožilstvo, recimo, vrhovni državni tožilec Jože Kozina je na seji leta 2018 na Odboru za pravosodje izjavil, bom kar citiral: "Po svoje sem zelo zadovoljen, da je Levica prišla v parlament, ali pa ta opcija kapitalu, kapitalu odvzeti moč, to zmore samo Državni zbor in Vlada in podobne institucije, to bo treba korenito obrniti, odvzeti jim bo to moč, obdavčiti jih, ne pa poslušati to jokanje, da bodo šli v tujino, naj grejo, naj gredo." Zoper tega tožilca Kozino, to je bil mimogrede, vrhovni tožilec, ni bil uveden disciplinski postopek in je lahko še naprej deloval neodvisno kot nepristranski tožilec. Zdaj se lahko samo še vprašamo, koliko je takih tožilcev.
Pa gremo naprej. Danes je bilo objavljeno, nekaj, kar kaže, zakaj ni zadeve vodilo pristojno tožilstvo v Ljubljani, ampak Specializirano državno tožilstvo in sicer vodja Specializiranega državnega tožilstva, Darja Šlibar ima hčer slučajno Niko Podakar, predsednico podmladka Gibanja Svoboda, neodvisno, neodvisno tožilko, Specializiranega državnega tožilstva in ta gospa Nika mimogrede kandidira na teh volitvah, zelo zanimivo. Če bi tožilstvo želelo ohraniti videz politične nepristranskosti v tej zadevi, bi jo morali že na začetku dodeliti kateremukoli drugemu tožilstvu, kateremukoli drugemu tožilstvu, ne pa nekomu, ki je neodvisen, zelo neodvisen.
Zdaj, ko govorite o tožilcih, o tožilcih, pojdimo na vrhovno državno tožilko Katarino Bergant, imenovana je bila v času vaše vlade januarja 2024, če se ne motim, in prav tako njen namestnik Boštjan Jeglič, 2024, nekoliko kasneje. Dva neodvisna vodje tožilstva, ki če ne drugega, bi težko rekel, da sta politično neodvisna, ker vesta, ker vesta kaj se sme in kaj se ne sme. Bom šel do tega. Mimogrede je žalostno v tej naši pravni stroki, da so nas zagovarjali trije pravniki, Matevž Krivic, se pravi, Ernest Petrič in Ludvik Toplak. To so trije sodniki, se pravi, Ernest Petrič je bil ustavni sodnik, je, bom rekel, starost staro sta ne samo ustavnega sodstva, ampak nasploh tudi diplomat, ugleden človek, težko rečemo zanj, da je levi ali desni. Krivic Matevž se je sam je pravnik in sodnik, Toplak Ludvik je pa profesor, profesor prava na mariborski fakulteti. Vendar hočem zdaj najprej, da se jim tudi javno zahvalim, da so, da so se upali v tej svobodi izpostaviti za neodvisno inštitucijo kot je Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Glejte, pričakoval bi, da bi se zbudilo pravo in da bi še kdo od mlajših pravnikov povedal, kakšni so mehanizmi zavor in ravnovesij in zakaj ima opozicija v Knovsu večino, večino. In ko govorimo o neodvisnosti treh vej oblasti, se zelo poudarja neodvisnost izvršilne veje in zakonodajne veje oblasti in sodne veje oblasti, saj zakonodajna veja je tudi neodvisna, bi rekel, bi rekel. Ampak očitno imamo tukaj, zdaj še, da izpostavim, še enega zelo velikega pravnega strokovnjaka. Šepec, Miha Šepca. A ne. Zdaj, on je tudi profesor prava, pa vam zdaj preberem 27. člen Ustave, domnevna nedolžnost: kdor je obdolžen kaznivega ravnanja velja za nedolžnega dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočnimi, s pravnomočno sodbo. Zdaj pa vi poglejte kaj je ta veliki pravni strokovnjak povedal. Vsi naši politiki so kot Mandela, citiram: "Bolje je, da so tiho in počakajo na postopek, ter dokazujejo svojo nedolžnost." Torej, mi smo v luči pravnega strokovnjaka krivi, se pravi, bomo nedolžnost dokazovali, ko nas bodo pozvali. To je zelo zanimivo. In zdaj dajmo, dajmo iti na sam, na sam postopek. Se pravi, nadzor, ki je bil izveden novembra, 7. novembra 2023, se je problematiziral šele aprila 2024, danes smo pa februarja 2026, februarja 2026. Medtem smo mi preverili, kako so, kakšna je bila možnost, da pridejo podatki nadzora v javnost.
Revizijska sled je pokazala, da je praktično nemogoče, da bi iz parlamenta podatki izšli. Izšli so iz policije, iz te neodvisne policije, ki jo je dokazano, KPK to pove, KPK pove, da je premier si je podredil policijo. Zanimivo. Pa gremo naprej. Na tem, na tem nadzoru sta bila poleg dveh opozicijskih poslancev Žaklja in Tonina tudi dva koalicijska poslanca, ki do aprila nista imela nobenih, nobenih pripomb na nadzor. Zakaj njih, zakaj njih ne preganjajo? Zanimivo je pa še nekaj. Štirje iz vrha policije so bili na tem nadzoru, uveden je bil po parih intervencijah predsednika komisije Knovs. Se pravi, mene je bil marca 2025 uveden notranje varnostni postopek in konec junija 2025 ti štirje možakarji še niso vedeli, da je uveden, pol ure smo čakali, da so povedali, da je uveden notranje-varnostni postopek. Je pa zanimivo, da je eden od njih, ki je bil direktor uprave kriminalistične policije Damijan Petrič, medtem postal direktor Generalne policijske uprave, drugi, ki je bil prisoten na večih podobnih nadzorih v prejšnjih mandatih, Jerkič, je pa iz namestnika postal direktor Uprave kriminalistične policije.
In prav ta gospod z direktorjem NPU, Muženičem, ki vemo zgodbo, kako je, kako je premier njega, njega spravil v NPU, ta dva sta pa peljala, sta pa peljala neodvisni postopek, ki se mu ne sme nič očitati, ki se mu ne sme nič očitati.
Samo malo vas bom prekinila. Poskušajte biti dostojni. Zdaj, kot prvo, uvodoma smo rekli, da o vaši krivdi se ne izjasnjujemo, za to so pristojni... .
Samo malo. To, da si dovolite govoriti kdo je gospoda Muženiča, ki ste ga nezakonito razrešili s položaja in dali na položaj Snežičevo prijateljico brez vsakih izkušenj, si ne dovolite na tej seji govoriti. Vi ste pri tem sodelovali v tej Vladi in takšnih manipulacij ne dopuščam. Ne dopušča.
Nezakonito ste razrešili gospoda Muženiča, nikamor ga ni nihče postavil, vi ste ga nezakonito odstavili in dali od Roka Snežiča prijateljico tja, brez vsake izkušnje na čelo organa, ki preiskuje najhujše. Tako da nadaljujte, poskušajte pa biti dostojni.
Jaz mislim, da sem bil zelo dostojen, pa bom nadaljeval.
Ta gospod Miha Šepec je govoril o praksi KNOVS, da je, nekdo je prekoračil nivo pravic, vpogled v prisluhe in postopek. Zdaj mi pa vi povejte, pa še vprašajte tega gospoda Šepca, kako on pozna prakso delovanja Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb? Me zanima. Ker mi smo, ker mi smo šli po tem, po tej, po tej tako zvani aferi, smo šli mi pogledat, kako so delovali v prejšnjih, v predhodnih mandatih. 2. 7. 2025 smo na 32. seji preverili prakse nadzorov, pa vam bom samo ene par jih naštel, tako da ne bo nič. Se pravi…
