Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 3. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 3. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 22. aprila 2026, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 63 poslank in poslancev, za je glasovalo 62, nihče proti.
Ugotavljam, da je dnevni red 3. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah Zakona o prispevkih za socialno varnost v okviru skrajšanega postopka.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Luko Mescem. Predlog zakona je na 1. nujni seji, 22. aprila 2026, obravnaval Skupni odbor kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Resni.ca, zanjo gospa Katja Kokot. Izvoli.
Spoštovani. Poslanska skupina Resnica Predloga zakona o spremembah Zakona o prispevkih za socialno varnost ne more podpreti. Na prvi pogled se ta zakon predstavlja kot odpravo obveznega zdravstvenega prispevka, toda v resnici ne gre za razbremenitev ljudi, ampak za prenos istega bremena v drugo obliko. Iz 1. in 2. člena jasno izhaja, da se enotna dajatev nadomešča z višjimi prispevnimi stopnjami za zaposlene, delodajalce, upokojence in tudi kmete. Torej ne govorimo o reformi, ampak o drugačni tehniki pobiranja denarja. Drugi problem je, da je zakon pravno in sistemsko slabo pripravljen. Zakonodajno-pravna služba je izrecno opozorila, da je utemeljitev predlagane rešitve v pomembnem delu pomanjkljiva, da niso opravljene ustrezne analize učinkov na različne skupine zavezancev in da bi bilo treba rešitev celovito presojati tudi z vidika načela enakosti, socialne države, sorazmernosti in pravice do zdravstvenega varstva. Še več, opozorila je tudi, da predlog ne spreminja vseh določb, ki se v pravnem redu navezujejo na obvezni zdravstveni prispevek, zaradi česar nastaja neskladje v pravnem redu. Tretji problem je vsebinski - če je obvezni zdravstveni prispevek res nepravičen, to še ne pomeni, da je dobra vsaka alternativa. Tudi po našem mnenju zdravstva ni mogoče urejati tako, da se vedno znova dodatno obremenjuje delo, pokojnine in gospodarstvo, medtem ko se država izogiba resni reformi sistema, racionalizaciji porabe in odpravi neučinkovitosti. Zato je naše stališče jasno. Ta zakon ni dovolj dobro premišljen, ni dovolj usklajen in ni pripravljen na način, ki bi vzbujal zaupanje. Ne rešuje problema tam, kjer ta v resnici nastaja, ampak znova posega predvsem v žep državljanov. Zato Poslanska skupina Resni.ca tega zakona ne more podpreti.
Hvala.
Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovane državljanke, spoštovani državljani.
Danes ima vsak, ki je vplačeval dopolnilno zdravstveno zavarovanje, 400 evrov najmanj več v svojih denarnicah. Zakaj?
Nadaljevanje) Zaradi tega, ker smo leta 2023 spremenili oziroma preoblikovali dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obvezni zdravstveni prispevek. To smo naredili v Gibanju Svoboda skupaj z našimi koalicijskimi partnerji. Komercialne zavarovalnice bi imeli, v kolikor ne bi prišlo do tega preoblikovanja, na računih več sto milijonov dodatnih prilivov, vemo pa, da ti prilivi pomenijo pri komercialnih zavarovalnicah tudi velike obratovalne stroške. Na ta način smo zaščitili popolnoma vse Slovenke in Slovence.
Pa pojdimo od začetka. Za osamosvojitev smo podedovali financiranje zdravstvene blagajne skozi obvezno zdravstveno zavarovanje, vendar kaj hitro se je ugotovilo, da ta sredstva ne bodo zadoščala za vse višje stroške zdravstvenih storitev, zato se je leta 1993 v peljal vpeljalo dodatno dopolnilno zavarovanje. V kolikor do tega ne bi prišlo, bi morali vsi doplačevati pri zdravstvenih storitvah, in če je ta prispevek bil v začetku na eni zavarovalnici, je od leta 1998 ta prispevek romal na komercialne zavarovalnice in na nek način na trg. Leta 2004 je minister za zdravje iz vrst Slovenske demokratske stranke jasno povedal, to anomalijo je potrebno rešiti prioritetno in hitro v dveh korakih, in to za nas ne bo problem, kajti mi imamo ta zakon že v predalu, 22 let je od takrat, tistega koraka ni nikjer. Leta 2023 so zavarovalnice želeli dvigniti za dopolnilno zdravstveno zavarovanje iz 35 evrov na 45, kar predstavlja 30, skoraj 30 procentni dvig. Ob tem je predstavnica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije jasno povedala, da je zdravstvena inflacija v tistem času bila 8 do 9 procentov. Vprašajmo se, zakaj takšen dvig? V Gibanju Svoboda se s tem nismo strinjali, prepoznali smo stisko ljudi. In smo skupaj s koalicijskimi partnerji s preoblikovanjem in z vložitvijo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zaščitili popolnoma vse.
Današnji zakon, ki predvideva proporcionalen dvig pozdravljamo v Gibanju Svobode zaradi tega, ker menimo, da je pravičnejši prispevek tisto, čemur mora slediti naša družba, pa vendar ne brez vseh varovalk. Danes smo priča zelo, bom rekel, težkim geopolitičnim stanjem v svetu v stanju, v katerem lahko pride zelo hitro do krize. Ta kriza trka že na naša vrata in v krizi je zelo pomembno, da imamo stabilne sisteme, javne, in eden od teh zelo pomembnih je tudi zdravstveni. V kolikor bi sledili temu predlogu bi ostala velika verjetnost, da bi se s krizo, ko bi se zmanjšalo oziroma povečala brezposelnost in ko bi se zmanjšali prilivi tudi zaradi stagnacije plač v zdravstveno blagajno javno povečale težave pokrivanja tega dela zdravstvenih storitev. Obstajale bi tri opcije, ena opcija je dodaten vir iz proračuna, kar pomeni, da bi nekje drugje morali vzeti. Drugi del bi lahko bil krčenje zdravstvene košarice, s čimer mislim, da se s tem nihče ne strinja oziroma dvig zdravstvenega prispevka. V vsakem primeru bi to padlo na pleča tistih najbolj revnih in jih bi to najbolj zadelo. Dosti je govora o regresivnosti, ker namreč plačevanje tega prispevka v tem trenutku je regresivni davek, pa vendar je treba povedati, regresivnost je prisotna v našem vsakdanu. Že ko greš po štruco kruha v trgovino, je to na nek način regresivno plačilo tiste storitve, ko dobiš kilo kruha. Enako je na bencinskih črpalkah. Te varovalke v tem predlogu žal ni za to, sicer mi tega predloga, temu predlogu nismo nasprotovali in v Gibanju Svoboda se bomo še naprej zavzemali za pravičen in pravičnejši prispevek, predvsem pa za stabilno zdravstveno blagajno, ki bo služila vsem, ne glede na debelino žepa.
Hvala. Magistrica Karmen Furman bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, izvoli.
Spoštovani.
Koalicija strank prejšnjega mandata v sestavi Gibanja Svoboda, SD in Levica je leta 2022 v koalicijskem sporazumu
obljubila celovito prenovo financiranja zdravstvenega sistema vključno z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Aprila 2023 je to obljubo prilagodila. Napovedala je preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek hkrati pa so zagotovili, da bo sledil še drugi korak, progresivni in, kot pravijo, bolj pravičen prispevek. Takrat so predstavniki koalicije govorili, citiram: "Mislim, da bo na ta način v Sloveniji zagotovljen pravičen zdravstveni sistem, ki bo zagotovil storitev takoj, ko je to potrebno, torej storitev za pacienta, ki jo potrebuje. Nek res solidaren, pravičen sistem." In drug citat: "Denar bomo našli, je v zdravstvenem sistemu, vendar izključno in samo s spremembami zdravstvenega sistema. Tako da pridemo, prvič, do stabilnega financiranja. In drugič, do storitev, ki bodo v sistemu transparentne, javnozdravstvene in dostopne za vse. In od 1.1.2025 tako tudi bo." - konec citata. In potem smo čakali, čakali leto 2024, čakali leta 2025 in čakali vse do državnozborskih volitev leta 2026. Rezultata ni bilo, so si pa žogico podali ministrica za zdravje, minister za finance in minister za delo. V odgovorih na naša številna poslanska vprašanja so zatrjevali, da se pogovarjajo, usklajujejo, da delajo izračune. Bilo je eno samo delo brez učinka. Vmes pa je Robert Golob s svojim ministrom in koalicijskim partnerjem jasno sporočil, citiram: "O tem se danes ne pogovarjamo, ker to ni najbolj pomembna stvar." - konec citata. Je povedal 20. februarja 2025 po Odmevih na RTV. Očitno ga ni slišal nihče. Žogico so si ministri podajali še naprej. Julija 2025 je skrajno levi del koalicije posvojil predlog vladne samooklicane organizacije Glas ljudstva in v parlamentarno proceduro vložil Novelo Zakona o prispevkih za socialno varnost, a zgodilo se ni nič. Potem pa pride nov sklic Državnega zbora in Levica takoj vloži novelo Zakona o prispevkih za socialno varnost z isto vsebino in tako hitro, da pozabi spremeniti letnico dokumenta in leto uveljavitve zakona tako, da bi ta veljal kar za nazaj. Na seji odbora v sredo smo se naposlušali argumentov, kako imamo že 35 let nepravičen sistem in da je sedaj pa res potrebna solidarnost. Vse to po štirih letih, ko ste bili v vladi in niste naredili ničesar danes igrate na čustva. Pri vsem tem pa je največji paradoks, da rešitve, ki jih predlagate, v resnici prinaša višje prispevke zaposlenim, delodajalcem, upokojencem in drugim zavezancem. Na mestu vprašanje zakaj, saj ste še leta 2023 trdili, da je v zdravstvenem sistemu dovolj denarja, samo najti ga je potrebno. Mnenja Vlade glede novele tokrat nismo prejeli, smo ga pa leta 2025, ko je bila novela prvič vložena. Mimogrede, takrat je bil podpredsednik Vlade Luka Mesec, danes prvopodpisani pod to novelo. In takrat je Vlada zapisala, citiram: "Vlada med drugim izpostavlja tudi, da se s predlogom zakona dodatno povečujejo stroški dela v celotnem gospodarstvu, vključno z javnim sektorjem. Vlada ocenjuje, da je predlog nesistemski, finančno tvegan, brez potrebnega družbenega soglasja in ga zato ne podpira." - konec citata. Manj kot leto dni kasneje pa popoln preobrat. Očitno si je Luka Mesec premislil, a le zakaj?
Pa naj se na koncu ustavim še pri veliki reformi zdravstvenega sistema v preteklem mandatu. Poslušali smo številne obljube o tem, kako je zdravstvena reforma ključna in prioritetna kako boste povečali kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev, kako boste skrajšali čakalne dobe. No, z uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka niste storili nič od tega, zgolj obratno. In s predlogom novele Zakona o prispevkih za socialno varnost prav tako ne, zato v Poslanski skupini SDS predloga nismo podprli.
Hvala.
Gospod Aleksander Reberšek bo predstavil stališče Poslanske skupine NSi, SLS in FOKUS.
Izvoli.
Hvala lepa za besedo.
Lepo vas vse skupaj pozdravljam.
V stranki Levica so pripravili všečen predlog zakona, ki lepo nahrani njihove volivce. Saj se lepo sliši, tisti, ki ima več, naj plača
več. Ampak dejstvo je, da tisti, ki imajo višjo plačo, že sedaj plačajo več v zdravstveno blagajno. Primer: pri minimalni plači 1480 evrov bruto je teh prispevkov 190 evrov na mesec, pri povprečni plači 2530 evrov bruto je teh prispevkov 325 evrov na mesec, pri dvojni povprečni plači 5000 evrov bruto pa 650 evrov na mesec. Se pa v Levici ne ukvarjajo z največjo težavo v zdravstvu, saj predlog zakona ne rešuje ključnega problema slovenskega zdravstvenega sistema, to je dostopnosti do storitev. Najprej želim jasno poudariti, da v Poslanski skupini Nova Slovenija, SLS in FOKUS ne pristajamo na dvig prispevkov, ne glede na obliko. Pa poglejmo dejstva. ZZZS je leta 2022 za obvezno zdravstveno zavarovanje pobral približno 3,6 milijarde evrov, leta 2025 pa okrog 5,2 milijarde evrov. V treh letih gre za povečanje za več kot 40 odstotkov. Pred ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do 2023 so tri zasebne zavarovalnice skupaj zbrale približno okoli 600 do 650 milijonov evrov letno. To je bil denar, ki so ga ljudje plačevali neposredno, cirka 35 evrov mesečno. Denar zdaj ne gre več zasebnim zavarovalnicam, ampak neposredno v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot obvezni zdravstveni prispevek v višini 39,36 evra. Najbolj problematičen del so torej nedopustne čakalne dobe. Ker ste spremenili metodologijo, pa se vseh teh številk žal ne da primerjati za nazaj. Vemo pa, da je bilo novembra 2022 vseh čakajočih 260000, leta 2026 pa se je vseh čakajočih povečalo na 350000. Primerjava med letoma 2022 in danes kaže, da se je financiranje sistema povečalo, a bistvenega izboljšanja za paciente ni. Dodatno je vlada Roberta Goloba z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbo obveznega prispevka dejansko povečala obremenitev prebivalstva. Namesto obljubljene razbremenitve danes mnogi plačujejo več, sredstva pa se še naprej stekajo v isto zdravstveno blagajno brez vidnih učinkov na učinkovitost sistema. Problem slovenskega zdravstva torej ni v količini denarja, temveč v načinu upravljanja sistema. Več sredstev brez sistemskih sprememb pomeni le več denarja za neučinkovite procese in za podjetja, ki sodelujejo v dobavnih verigah medicinske opreme, pogosto brez zadostnega nadzora. Zato menim, da rešitev ni v dodatnem obremenjevanju ljudi, ampak v reformi sistema, večji transparentnosti, boljšem upravljanju, krajšanju čakalnih dob in odpravi korupcijskih tveganj. Dokler se ne bomo resno lotili teh vprašanj, bodo pacienti še naprej čakali, ne glede na to, koliko denarja vlijemo v sistem. Primeri korupcijskih afer, kot je primer v Zdravstvenem domu Žalec, kjer so bile podkupnine povezane celo z zasebnimi koristmi, dodatno potrjujejo, da je nujno najprej urediti nadzor in odgovornost v sistemu. Brez tega noben finančni ukrep ne bo prinesel želenih rezultatov. Dokler pa nas bodo v Poslanski skupini Levica takole hranili, bomo še naprej brali novice kako so sodelujoči na račun dobaviteljev v zdravstvu kupovali toplotne črpalke, prejemali podkupnine in leteli v New York na stroške dobaviteljev. Ustaviti je treba korupcijo v zdravstvu, ne pa narodu nabijati nove in nove davke. Zato predlaganih rešitev, ki ne rešujejo ključne težave v zdravstvu, to je dostopnost do storitev, poleg tega pa želijo povečati obremenitev plač s prispevki v Poslanski skupini Nove Slovenije, SLS in Fokus enostavno ne podpiramo.
Hvala. Gospod Damijan Bezjak Zrim bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov, izvolite.
Spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi. Pri predlogu omenjene novele gre za enak zakon, kot ga je, kot je bil vložen leta 2025 na predlog glasu ljudstva s podpisi poslank in poslancev. Njegov namen je dokončna odprava ločenega obveznega zdravstvenega prispevka na način, da bi se namesto njega povišale prispevne stopnje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tovrsten predlog je posledica preoblikovanja nekdanjega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek in njegovega prenosa na Zavod za zdravstveno zavarovanje, kar je bilo, ker ob izvedbi ni bil obenem mehanizem, ki bi upošteval dohodkovni in premoženjski položaj zavarovank in zavarovancev, trenutno stanje pomeni, da dodatni prispevek plačujemo vsi v enakem znesku, kar je nesorazmerno bolj obremenjujoče za ljudi z nižjimi prispevki. Pričakovali smo, da bo vladna koalicija, katere
del smo bili zadnja štiri leta, zmogla najti način, da svojo obljubo realizira do konca. Orodje za to smo videli in ga še vidimo izključno v socialnem dialogu, da povežemo posamezne deležnike in rešitve in s tem ustvarimo nov dogovor za pravični sistem. Ni in ne more biti skrivnost, da smo Socialni demokrati nad tem aspektom dela dosedanje vlade razočarani. Dokončna ukinitev ločenega zdravstvenega prispevka ni vzdržna, če ne pride do ustreznih prilagoditev pri drugih obremenitvah in obveznostih. Mogoče bi bila, mogoče bi bilo, če bi se lahko sočasno dogovorili o novem modelu financiranja javnih zavarovanj, ki morda ne bi temeljili le na prispevkih iz plač. Možna bi bila, če bi iskali način za bolj ustrezno obdavčitev premoženja. Dalo bi se jo doseči, če bi podrobneje preučili več scenarijev, ki jih je za vlado pripravila ljubljanska Ekonomska fakulteta. Vrh izvršne oblasti se je odločil, da tega dogovora ne poskuša doseči. To je bila napaka in Socialni demokrati jo priznavamo. Prav tako pa poudarjamo, da smo večkrat in javno pozivali svoje partnerje, da zagrizemo v ta trd oreh. In čeprav nismo bili upoštevani, še naprej stojimo na stališču, da je tovrstne spremembe mogoče doseči zgolj skozi dialog in dogovor. ne glede na barvo vladne koalicije in izvršne veje oblasti. Tovrstnih rešitev ni mogoče vsiliti, v njih pa ni mogoče zgolj dogovoriti. Socialni demokrati smo stalno poudarjali tudi, da si ne moremo predstavljati sprejema takega zakona brez opravljenega temeljitega socialnega dialoga in dogovora o ustreznih ukrepih, ki bi uravnotežila bremena. Temu stališču sledimo še naprej. Zato smo sicer veseli, da je prišlo do ponovne vložitve predloga. Tudi razprava na odboru je bila temeljita, četudi včasih bistveno široka in pavšalna, a pokazala je jasno dejstvo: cilj je smiseln in plemenit, a zahteva druge prilagoditve v davčno-socialnem sistemu, saj brez tega rešitev ni vzdržna. Dokazala je, da po rešitvah takega obstaja, obstaja rešitev in potrdila je, da sta dialog in dogovor edina pot do uspeha.
Hvala.
