Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjamo 4. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo ste prejeli oziroma sta bili objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 4. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 28. aprila 2026, s samim sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli, Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da najprej preverite delovanje glasovalnih naprav. Če je vse okej, kar glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Ponavljamo zadevo, še enkrat glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Prekmalu je za te zarote.

Dela, kar glasujte. Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 71 poslancev, s čimer smo sklepčni, za je glasovalo 71 poslancev, proti ni bil nihče.

S tem ugotavljam, da je dnevni red 4. izredne seje Državnega zbora določen.

Pa kar prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije v okviru skrajšanega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano gospo Jelko Godec. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Andreju Kosiju. Gospod Kosi, izvolite, 5 minut.

Hvala, spoštovani predsednik, za besedo. Spoštovani kolegi in kolegice.

Pred nami so zaradi trenutnih geopolitičnih razmer številni izzivi na področju gospodarstva in financ, prav tako so pred nami tudi številni varnostni izzivi, zato Slovenija potrebuje učinkovito vlado. Trenutno sestava vlade z 19 ministrstvi in ministrstvom brez resorja, torej skupno 20, ni prineslo pričakovane učinkovitosti in racionalizacije, kar je priznal tudi aktualni predsednik vlade. Nasprotno je tako veliko število ministrstev zmanjšalo operativnost, problematika politik in kompleksnost problemov pa sta se povečala. Tako smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podali Predlog zakona o spremembi Zakona o vladi s ciljem vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, zmanjšanje stroškov državne uprave in povečanje njene učinkovitosti. Slovenija potrebuje državo, ki bo svojim državljankam in državljanom nudila kvalitetne storitve za normalno ceno. Predlagamo vzpostavitev organizacijske strukture vlade s 14 ministrstvi in ministrstvo brez resorja, torej skupno 15. Tako predlagamo naslednja ministrstva: Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, Ministrstvo za zdravje, potem Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za pravosodje, potem Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Spremembe v sedanji sestavi so nekako naslednje.

Ministrstvo za notranje zadeve bi delovalo kot Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo z delovnim področje Ministrstva za notranje zadeve, delovnim področje Ministrstva za digitalno preobrazbo in delovnim področjem Ministrstva za javno upravo, razen delovnega področja lokalne samouprave. Ministrstvo za okolje, podnebje, energijo bi delovalo kot Ministrstvo za okolje in prostor z delovnim področjem Ministrstva za okolje, podnebje, energijo razen delovnega področja energetike, oskrbe z naftnimi derivati in infrastrukture za alternativna goriva v prometu ter trajnostne mobilnosti, celostnega prometnega načrtovanja in javnega potniškega prometa v notranjem čezmejnem prometu. Delovnim področje Ministrstva za naravne vire in prostor in delom delovnega področja Ministrstva za sedalno prihodnost, ki se nanaša na stanovanjsko politiko. Ministrstvo za infrastrukturo bi delovalo kot Ministrstvo za infrastrukturo, energetiko z delovnim področje Ministrstva za infrastrukturo in delom delovnega področja Ministrstva za okolje, podnebje, energijo, ki se nanaša na energetiko in oskrbo z naftnimi derivati ter infrastrukturo za alternativna goriva v prometu, trajnostno mobilnost, celostno prometno načrtovanje in javni potniški promet v notranjem in čezmejnem prometu. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje kot Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino z delovnim področjem Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in delovno področje Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport kot Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport z delovnim področjem. Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in delom delovnega področja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki se nanaša na delovna razmerja in pravice iz dela. Zaposlovanje in poklicno usposabljanje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se imenuje kot Ministrstvo za kmetijstvo z nespremenjenim delovnim področjem. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve z delovnim področja demografije, delovno področje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razen delovnega področja, delovnih razmerij, pravic iz dela, zaposlovanja in poklicnega izobraževanja in delovno področje Ministrstva za solidarno prihodnost, razen delovnega področja stanovanjske politike. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj kot Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj z delovnim področjem Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj in delom delovnega področja Ministrstva za javno upravo, ki se nanaša na lokalno samoupravo.

Predlagana sprememba Zakona o Vladi Republike Slovenije so usmerjene v smeri funkcionalne reorganizacije vlade in ministrstev s ciljem večje operativnosti. Boljšega izkoristka kadrovskih, drugih materialnih in nematerialnih virov ter učinkovitejšega izvajanja načrtovanih politik. Po predlagani ureditvi se bo Vlada Republike Slovenije učinkovito in operativno odzivala na izzive, ki so pred nami na več področjih. Izpostavimo lahko demografsko politiko, demografija je eno najbolj pomembnih vprašanj Evropske unije, potrebujemo namreč pogumnejšo družinsko politiko. Vprašanja demografije so zaradi negativnih trendov eden, eden izmed pomembnih problemov, ki stojijo pred celotno Evropo. Trenutno ni države, ki bi bila odvisna od demografskih vprašanj. Pred nami so tudi številni izzivi na področju gospodarstva, financ, prav tako so pred nami tudi številni varnostni izzivi, zato potrebujemo učinkovito in operativno Vlado Republike Slovenije. Sprejem zakona bo prinesel pozitivne posledice za ugotavljanje učinkovitosti in racionalizacije dela državne uprave, zmanjšanje ministrstev pa bo prineslo znižanje učinkov stroškov porabe.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod Kosi.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval tudi Skupni odbor, zato za predstavitev poročila odbora dajem besedo predstavniku gospodu Zvonku Černaču.

Izvolite gospod Černač.

Lep pozdrav vsem. Zaradi omejenega časa bom predstavil samo povzetek tega poročila, obširno poročilo pa ste poslanke in poslanci prejeli v pisni obliki.

Skupni odbor je na 2. nujni seji 28. aprila kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije, ki ga je Državnemu zboru s predlogom za obravnavo po skrajšanem postopku predložila skupina poslank in poslancev Slovenske demokratske stranke s prvopodpisano Jelko Godec. Uvodoma je predstavnik predlagatelja podal dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona v okviru katere je predstavil razloge za pripravo predloga zakona in bistvene rešitve, ki jih prinaša. Mnenje o predlogu zakona. So podali še predstavnik Državnega sveta in predstavnica Zakonodajno-pravne službe.

V razpravi o predlogu zakona so članice in člani odbora iz poslanskih skupin Slovenske demokratske stranke, Demokrati Anžeta Logarja in Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke, Fokus ter Resni.ca predlagano organizacijo ministrstev podprli, saj menijo, da zmanjšanje števila ministrstev prinaša večjo preglednost, jasnejšo odgovornost, boljše medresorsko usklajevanje in hitrejše odločanje, kar je pomembno v trenutnih razmerah gospodarskih in demografskih izzivov. Opozorili so na potrebo po vitkejši in finančno vzdržnejši državni upravi ter na to, da učinkovito gospodarstvo predstavlja osnovo za socialno varnost in delavske pravice. Glede predlagane združitve področij dela in gospodarstva so izpostavili, da združitev omogoča boljše usklajevanje politik zaposlovanja, konkurenčnosti in razvoja podjetništva ter odzivanja na pomanjkanje delovne sile, pri čemer so poudarili, da delavske pravice niso odvisne od organizacijske ureditve ministrstev, temveč od zakonodaje in kolektivnih pogodb. Med drugim so tudi zavrnili očitke glede poudarka demografskim vprašanjem v okviru Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve ter opozorili, da ta predlog sledi resnosti demografskih izzivov v Sloveniji. Izpostavili so tudi, da je predlagano Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino v preteklosti že delovalo na podoben način in pri njegovem delovanju ni bilo težav. Poudarili so, da predlog zakona predstavlja korak k bolj operativni in usklajeni vladi ter ustvarja pogoje za učinkovitejše delovanje države, večjo finančno vzdržnost in boljše izvajanje javnih politik. Nenazadnje je trenutni predsednik vlade Robert Golob sam nedavno, dva tedna pred volitvami, priznal lastno napako glede bohotnega števila ministrstev in napovedal, da jih bo 12, 13, 14, v nobenem primeru pa ne več kot 15. In temu predlogu tudi sledi predlog Slovenske demokratske stranke.

Članice in člani odbora iz vrst poslanskih skupin Svoboda in Levica, Vesna, so poudarili, da samo zmanjševanje števila ministrstev ne pomeni večje učinkovitosti, da sta ključni vsebina in pristojnosti resorjev in ob tem izrazili več vsebinskih pomislekov glede združitve področja dela in gospodarstva. Menijo, da takšna združitev pomeni tveganje za oslabitev institucionalnega varstva dela in socialnega dialoga ter simbolno in vsebinsko podrejanje delavskih interesov interesom kapitala. Kot problematičen je bil izpostavljen tudi prenos inšpektorata za delo pod gospodarski resor. Podali so kritiko na ukinitev Ministrstva za solidarno prihodnost, saj po njihovem mnenju gre za ključen resor za stanovanjsko politiko in dolgotrajno oskrbo. Prav tako so bili kritični glede predlagane združitve notranjih zadev z javno upravo ter izobraževanja z znanostjo in inovacijami, ob čemer so bili izpostavljeni pomisleki o tveganjih združevanja različnih institucionalnih funkcij in o morebitnem zmanjšanju strateškega pomena znanosti. Glede ustanovitve oziroma področja demografije v okviru Ministrstva za demografijo dela in tako naprej so bili izraženi pomisleki glede vsebinske nejasnosti pojma pogumnejša družinska politika, saj menijo, da je vsebinsko nejasen in ideološko obremenjen z možnostjo posegov v pravice žensk, kar je bilo s strani predstavnikov poslanskih skupin SDS in ostalih zanikano.

Predstavnik predlagatelja se je odzval na v razpravi izpostavljene dileme in vprašanja, obrazložil, da je združevanje posameznih resorjev nujno za boljšo koordinacijo in učinkovitejše upravljanje države, zlasti v času gospodarskih izzivov in negotovosti na trgu dela. Poudaril je, da Slovenija pri združevanju resorjev dela in gospodarstva v evropskem prostoru ni izjema, saj ima tudi Finska združeno ministrstvo za gospodarske zadeve in zaposlovanje. Zavrnil je v razpravi izpostavljena stališča o poseganju v pravice žensk in izpostavil, da je cilj ministrstva soočanje z dejstvom upadanja rojstev in prebivalstva, ne pa ideološki posegi in da Slovenija potrebuje pogumnejšo družinsko politiko zaradi negativnih demografskih trendov. Potrebuje torej usklajevalca horizontalnih politik na tem področju.

Odbor je ob zaključku razprave sprejel amandma Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 2. členu, odbor pa ni sprejel amandmaja Poslanske skupine Levica Vesna k 1. členu, niti predloga za amandma odbora iste poslanske skupine. In ob zaključku je odbor glasoval o vseh členih in predlogih zakona skupaj in jih sprejel. Hvala.

Najlepša hvala, gospod Černač. Glede na to, da Vlada pri tej točki ni najavila časa ne uvodne predstavitve mnenja za razpravo sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

H govornici vabim predstavnika Poslanske skupine Svoboda, gospoda magistra Boruta Sajovica.

Izvolite, gospod Sajovic.

Hvala lepa, spoštovani predsednik za besedo, spoštovani poslanke in poslanci, državljanke in državljani! Ponosen po in predpraznični dober dan!

S tega mesta se želim vsaj v imenu dela slovenskega parlamenta opravičiti slovenski javnosti za neprimerne besede, ki so jih posamezni poslanci in poslanke izrekli na račun predsednice države. Mi je žal, da ni predsednik Državnega zbora kot prvi med enakimi v uvodu opozoril na to, ampak so stvari, ki so nedopustne, nesprejemljive in gredo čez rob. Druga zgodba poleg žalitev predsednice, ki se je nanašala na njeno odločitev o sestavljanju 16. slovenske vlade, o kateri danes govorimo. Druga zgodba.

Nekaj najbolj imenitnega, najbolj ponosnega, je slovenski uporniški lok. Od Maistra 1918 preko partizanov in zaveznikov v letu 1945, do tistih junijskih, julijskih dni 1991. In poglejte, kaj vse je zapisano v tem prazniku na omrežjih in to s strani slovenskih in evropskih poslancev. Sramota. Sramota. Da si v tej državi privoščimo kaj takega, da se kot narod prepiramo in delimo. K 16. slovenski vladi. Prvič sem bil v tej okrogli dvorani leta 2004. Sestavljala se je prva Janševa vlada. Takrat je bilo najbolj racionalno imeti 15 plus 3 ministrstva, 18, 18. Ko govorimo o racionalnosti, ni število ministrstev tisto, ki bo odločilo. Odločilno bo, kako bomo delali in od predlagateljev bi rad slišal zdajle konkretno obljubo. Iz javnega sektorja bo po zaključku mandata te Vlade v domovih za starejše tisoč novih zaposlenih, ki bodo šli iz javnega sektorja v domove. To je konkretna obljuba. Drugače pa o številki, tisti, ki zdaj doživljate, bi rekel res razsvetljenstvo ob številu ministrstev. Mogoče se spomnite, ko smo se pogovarjali tudi v tej dvorani o občinah. Tisti, ki danes racionalizirate, ste dvigovali roke za to, da so majhne krajevne skupnosti danes samostojne občine s številnimi razvojnimi težavami.

A vas spomnim še na eno debato? Jaz sem prepričan, da boste že v prvem letu ustanovili pokrajine. Bi jih že zdavnaj imeli, četudi tisti, ki danes racionalizirate vlado, ne bi vztrajali na številkah 14, 16, 17 in tako naprej. To so zgodbe, ki vodijo naprej.

Kaj sem še slišal tule? Leta 2004 ni bilo seje, ni bilo razprave, da ne bi slišali, na 50 let podlage, na 50 let podlage in kdo je to govoril? Tisti, ki gre danes na 40 let podlage, stvari v tej državi se pa kaj bistveno niso spremenile.

V Poslanski skupini Gibanja Svoboda ne bomo nasprotovali sestavi vlade. Vsakdo ima pravico ustanoviti, zgraditi vlado kakršno si želi in temu ne nasprotujemo. Podobno velja tudi na drugih nivojih. Je pa odgovornost predlagateljev velika, ali bodo stvari na področju recimo gospodarstva in dela, na področju znanosti, raziskav in šolstva ali pa recimo zadeve, ki se tičejo notranjih zadev ali pa javne uprave, med seboj res živele in pa delovale učinkovito, kot si ta država zasluži.

Kakšen je bil pa naš mandat? Zato smo drugačni. Trideset vloženih zakonov in pa referendum o Zakonu o vladi. V življenju štejejo dejanja, ne besede. In mi gremo konstruktivno v podporo in razvoju te države.

Najlepša hvala, gospod Sajovic.

H govornici vabim gospoda Hojsa, Poslanska skupina SDS.

Hvala lepa, gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo kot predlagatelji zakona seveda, razumljivo, Zakon o vladi podprli. Že v našem predvolilnem programu, ki smo ga za razliko od nekaterih drugih strank, ki programa niso niti imele, javno predstavili in javnosti komunicirali, povedali, da bo vlada, v kateri bi naša stranka nosila vodilno vlogo, imela največ 15 ministrstev. Predlog, ki je bil Državnemu zboru posredovan in o katerem danes odločamo, tako predvideva 14 ministrstev in ministrstvo brez listnice, torej za Slovence v zamejstvu in po svetu, skupaj torej 15. Če bo Slovenska demokratska stranka sestavila vlado, bo ta torej imela največ toliko ministrstev kot smo jih obljubili. In tako tudi s tem svojim prvim zakonskim predlogom dokazujemo, da obljube iz našega volilnega programa uresničujemo. Seveda pa tudi v primeru, če Slovenska demokratska stranka ne bi sestavila vlade, naš predlog kaže, da želimo, da kdorkoli v tej državi vlada, to počne racionalno in učinkovito. Slovenska demokratska stranka je v samostojni državi trikrat vodila slovensko vlado in vsakič jo je vodil naš predsednik gospod Janez Janša. In prav vsakič, ko je sprejel to odgovorno vodenje države, smo predlagali število ministrstev, ki je bilo racionalno glede na takratno javnofinančno stanje. Zavedamo se namreč, da mora prav organizacija in število ministrstev v vladi odsevati namero po racionalnem upravljanju izvršilne oblasti. Tudi v formiranju odhajajoče Vlade Roberta Goloba pred štirimi leti smo opozarjali, da je število ministrstev preštevilčno in da bo delo neučinkovito. Takrat nas niso poslušali. Je pa v času svojega mandata to spoznal in priznal tudi predsednik Vlade, ki trenutno opravlja tekoče posle, ki je v svojih izjavah v času vodenja Vlade večkrat povedal, da je koordinacija med številnimi resorji zahtevnejša, pa da bi bila bolj vitka struktura lažje obvladljiva, izražal je potrebo po boljši koordinaciji med ministrstvi in implicitno priznal, da večje število resorjev to otežuje in da bi bila manjša ekipa lažje koordinirana. Tako je znana njegova izjava iz leta 2023, ko je govoril o rekonstrukciji vlade in ko je povedal: zame je veliko število ministrstev vse, kar je več kot 12; če je ministrstev več, medresorsko usklajevanje postane cokla. Zdi se, kot da je ideal števila ministrstev postavil pri drugi Janševi vladi, ki je štela zgolj 11 ministrstev in je bila v samostojni Sloveniji najmanj številčna.

Pred nami je torej predlog zakona, ki zmanjšuje število ministrstev za četrtino in tako drastično manjša najbolj razbohoteno, najbolj učinkovito vlado, najbolj neučinkovito vlado samostojne Slovenije, to je Vlado Roberta Goloba. Veliko število ministrstev, posebej če so bila ta ustanovljena zato, da se poteši koalicijske partnerje, ali celo huje, kar se je zgodilo v pretekli Vladi, da se le ta ustanavljajo zato, da se v vlado vključi stranke in njihove liderje, ki so jih volivci pustili pred vrati parlamenta, niso prava pot oblikovanja vlade. Zato imamo danes sistem, ki je preveč razbohoten, prepočasen in pogosto tudi nepregleden. Preveliko število ministrstev pomeni tudi več usklajevanja, odkrito povedano pa to nemalokrat pomeni le prelaganje odgovornosti. Ko je odgovornost razpršena, je tudi manj jasna, in to ne gre v prid državljanom. Zato je zmanjšanje števila ministrstev nujen korak. Ne gre za simboliko, temveč za konkretno spremembo, ki prinaša manj podvajanja nalog, hitrejše odločanje, jasnejšo odgovornost, predvsem pa gre v tem primeru za vlado, ki deluje, in ne vlado, ki se usklajuje. Pri tem želim poudariti, da ne ukinjamo vsebin, ampak odpravljamo neučinkovitost. Politike ostajajo, vendar bodo te bolj povezane, bolj usklajene in bolj usmerjene v rezultate.

Seveda je potrebno omeniti tudi denar, sredstva in odgovorno ravnanje z njimi. Manj ministrstev pomeni manj administracije, manj stroškov in več sredstev za tisto, kar ljudje resnično potrebujejo, zato ta predlog, predlog ni stvar levega ali desnega pola, je bolj preprosto rečeno ponudba zdrave pameti, korak v pravo smer, korak k bolj učinkoviti, bolj odgovorni, bolj pregledni izvršilni oblasti. To ni in ne sme biti samo sebi namen, temveč mora služiti ljudem. S predlagano rešitvijo, razdelitvi resorjev v predlaganem Zakonu o vladi ničesar ne naslavljamo, temveč izvajamo to, kar smo ljudem obljubili in kar državljani od nas pričakujejo.

Najlepša hvala, gospod Janez Cigler Kralj, Poslanska skupina NSi, SLS, Fokus, izvolite.

Hvala lepa gospod predsednik, dober dan vsem.

Nikoli ne bom pozabil načela enega mojega profesorja biologije iz srednje šole, iz Gimnazije Ravne, ki je rekel, zapomnite si, v naravi in v družbi velja načelo manj je več. In ravno zaradi tega, ker ta Predlog zakona o Vladi Republike Slovenije sledi temu načelu manj je več, bomo v Poslanski skupini NSi, SLS in Fokus podprli ta zakon.

Zakaj pa je manj več? Zato, ker pač predlagano število 14 ministrstev po našem mnenju zelo dobro povzema in cilja potreben odziv na geopolitične razmere tako v svetu, tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. In če bi šli v te razmere zdaj, po štirih letih kaosa, ideološkega boja, deljenja naših ljudi, lahko rečem boja proti zdravnikom, proti zasebnim vrtcem, šolam in tako naprej, potem ne bi bili sposobni se učinkovito odzivati na vse te izzive, zato ker je država pač bila pripeljana v tako stanje, kjer lahko rečemo, nihče več ne ve, kdo pije in kdo plača. Pozorno smo poslušali že včeraj na odboru in danes že ta prva stališča in slišimo, da najbolj vznemirjata predvsem dva predloga iz predlaganega seznama in sicer zelo vznemirja premik področja ali pa Direktorata za delo na gospodarstvo. In drugo, kar vas najbolj vznemirja na levi ali pa na skrajni levi je področje demografije, ki se posebej naglasi v okviru resorja delo, družina, demografija. Poglejte, to je res ena ideološka zaslepljenost, kaj bi lahko pomenilo, kako bi lahko pomenilo, da naglasitev področja demografije v prihodnjih štirih letih kakorkoli posega v pravice žensk. Nasprotno, nasprotno, cilj zakona, namen zakona, kakor sem prebral, je naglasiti vse izzive s katerimi se soočamo v vseh porah našega življenja. Demografska slika je porazno slaba, saj ni Slovenija samoten otok, niti nismo najslabši v Evropi, je še Italija recimo slabša in tako naprej. Ampak tu ne gre za poseganje v kakorkoli, kakršnekoli pravice, gre za reakcijo in akcijo, da najdemo poti, kako rešiti demografske izzive, predvsem trga dela, dolgotrajne oskrbe, vseh drugih dejavnosti, tudi izobraževanja, če hočete, kjer imamo že velike težave in velike izzive pri zagotavljanju delovne sile. Da ne govorim o tem, da so pod vprašajem vsi naši socialni sistemi, kot je pokojninski sistem, sistem dolgotrajne oskrbe in tako naprej. Če prihodnja vlada, to bo 16. vlada, ne bo sposobna učinkovito odgovoriti na te izzive, potem smo vsi poraženci, vsi levi, desni, sredinski, skrajno levi, skrajno desni, vsi smo poraženi, če ne bomo našli odgovorov na demografske izzive.

Združevanje resorjev gospodarstva in dela.

Poglejte, to ni nič novega v Evropi. V določenih obdobjih imajo pač posamezne države tudi takšne odločitve, recimo sosednja Avstrija je imela združen resor gospodarstva in dela med letoma 2022 in 2025. S takratnim ministrom Kocherjem sem zelo dobro sodeloval in bil priča temu, da je lahko z združenim ministrstvom veliko bolje odgovarjal na izzive, ki so bili v okviru covid krize in post covid okrevanja. In zdaj, ko se nam nakazuje energetska kriza, morda tudi inflacijska, ker ta vlada vodi zelo slabo protiinflacijsko politiko, bo zelo dober odgovor to, da bomo imeli resorja gospodarstva in dela združena, ker bomo lahko hkrati ukrepali hitro, učinkovito in celovito. Tako da Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS bo seveda zaradi teh in še številnih drugih razlogov, ki bodo kasneje predstavljeni v razpravi ta zakon podprla.