Dobro jutro vsem skupaj še enkrat!
Začenjamo s 7. sejo Kolegija in vse prisotne lepo pozdravljam!
Obveščam vas, da je bilo v petek 22. 5. posredovano dodatno gradivo k 2. točki dnevnega reda in da ste bili včeraj obveščeni o širitvi dnevnega reda z naslednjo točko, to je Dogovor o sklicu izredne seje zbora.
Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na Dogovor o sklicu izredne seje Državnega zbora.
V zvezi s sklicem 10. izredne seje Državnega zbora predlagam sledeče. Predlog dnevnega reda bi se glasil: Predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, pod dva, Mandatno-volilne zadeve in sicer Predlogi za izvolitev sodniške funkcije od zadeve a do č, kot ste jih prejeli z dopisom za širitev kolegija. Potem pa še zadeve predložene do začetka obravnave točke. Seja bi potekala v sredo, 27. maja ob 11. uri in seveda do zaključka seje.
Glede najave časa za razpravo predlagam za poslanske skupine do 5 minut za predstavitev stališča ter po drugem odstavku 67. člena Poslovnika Državnega zbora do 10 minut za razpravo, do 5 minut za dopolnilno obrazložitev predlagatelja predloga sklepa s skupino poslancev in prvopodpisanim gospodom Ciglerjem Kraljem, Francem Križnarjem in gospo Katjo Kokot in do 10 minut za razpravo ter do 5 minut za predstavitev mnenja Vlade in do 10 minut za razpravo Vlade, skladno s parlamentarno prakso pri razpravah o Mandatno-volilnih zadevah. Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotavljam, da ni razpravljavcev, zato zaključujem in prehajamo na glasovanje.
Glasujemo o sklepu, ki se glasi: V skladu z drugim odstavkom 58. člena Poslovnika Državnega zbora se na dnevni red 10. seje, izredne seje Državnega zbora uvrstita naslednji točki dnevnega reda: pod točko 1: Predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in pod točko 2: Mandatno-volilne zadeve. A alineja pravi: Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto Okrožne sodnice na Delovnem sodišču v Mariboru, pod b: Predlog za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrožnih sodnic na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, pod točko c: Predlog za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrožnih sodnic na Okrožnem sodišču v Celju in pa alineja č: Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kopru. Zadeve predložene do začetka obravnave točke so potem nadaljnja točka.
Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? SDS, Demokrati., Resni.ca, Nova Slovenija, SLS, FOKUS. Kdo je proti? Ugotavljam, da nihče ni proti.
S čimer je sklep sprejet.
Dajem na glasovanje sklep: Poslanske skupine imajo na voljo do 5 minut za predstavitev stališča ter skladno z drugim odstavkom 67. člena Poslovnika Državnega zbora do 10 minut za razpravo. Predlagateljem predloga sklepa, ki sem jih prej omenil, ima za dopolnilno obrazložitev na voljo do 5 minut, za razpravo pa po 10 minut, Vlada pa do 5 minut za predstavitev mnenja in do 10 minut za razpravo.
Kdo je za? SDS, Demokrati., Resni.ca, NSi, SLS, FOKUS. Kdo je proti? Ugotavljam, da nihče ni proti.
S tem sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na Predlog za obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku. Predlog ste prejeli s sklicem seje Kolegija.
Zatorej prehajamo na obravnavo predloga, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o spremembi Zakona o delovnih razmerjih. Mogoče želi besedo predstavnica predlagatelja, gospa Godec? Odpiram torej razpravo. Gospa Avšič Bogovič, izvolite.
Ja, hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj. V poslanski skupini Svoboda bomo glasovali proti temu predlogu, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Torej SDS in NSi dejansko so v zakonodajni postopek vložili predlog novele zakona o delovnih razmerjih, s katero želijo delodajalcem ukiniti obveznost tehničnega obračunavanja in odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih. Jasno je, da je glavni cilj predlagane novele, naj bi bil v poenostavitvi obračun plač pri delodajalcih zmanjšati njihovo administrativno breme ter zagotoviti jasno ločnico med vodstvom podjetij in financiranjem sindikalnih organizacij. V Poslanski skupini Svoboda opozarjamo na to, da do vložitve predloga zakona prihaja ravno v času, ko sindikati ostro nasprotujejo nedavno sprejetemu interventnemu zakonu za razvoj Slovenije in so v DZ vložili podpise v podporo. Razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu, v Državnem svetu pa predlagali odložilni veto na ta zakon. Gre torej za potezo iz maščevalnosti in za povračilni ukrep, ker so si sindikati drznili nasprotovati predlogu zakona in zbirati podpise v podporo referendumu. Zato so se v novi koaliciji odločili poseči v svobodo sindikalnega delovanja in oslabiti delovanje sindikatov z administrativnimi ukrepi, česar nikakor ne moremo podpreti. Gre torej za ukrep iz tako imenovanega madžarskega modela slabitve moči sindikatov pod vlado Viktorja Orbana, kjer je Fides kombinacijo zakonodajnih sprememb in ideološkega diskurza proti socialnemu dialogu in delovanju sindikatov načrtno omejil njihovo delovanje. Naj navedem zgolj nekaj teh ukrepov iz bližnje preteklosti, kot je na primer ukinitev avtomatskih odtegljajev članarin iz leta 2024. Šlo je takrat za prepoved delodajalcev v javnem sektorju, da avtomatsko nakazujejo sindikalno članarino iz plače, kar je pomenilo administrativni in finančni udarec za sindikate, saj je zmanjšalo stabilnost njihovih prihodkov. Leta 2021 pa je na primer prišlo do prepovedi kolektivnega pogajanja za nekatere poklice v javnem sektorju, na primer v zdravstvu. Leta 2024 je prišlo tudi do popolne prepovedi sindikalnega organiziranja v oboroženih silah. In takšni ukrepi so tam še bili. In nikakor si ne želimo, da se nam ta zgodba ponovi zdaj v Sloveniji. Torej pod novo koalicijo sindikate, če ne bodo pridni in ubogljivi, čakajo ukrepi iz Orbanovega priročnika. In temu bomo v svobodi vedno ostro nasprotovali in na te stvari opozarjali. Hvala.
Hvala lepa. Tudi v Levici in Vesni ostro nasprotujemo temu postopku in pa vsebini tega zakona. Zdaj, jaz sem odraščal v Sloveniji, ki se je ozirala po skandinavskih državah kot po svojem vzoru. Skandinavske države so postavljene okrog socialnega dialoga in tako je bila mišljena tudi Slovenija v 90. Pomembne politično oziroma družbeno ekonomske spremembe naj bi se dogajale skozi dogovor med vlado, gospodarstvom in sindikati, da se taki dogovori dajo oblikovati, je lep dokaz pokojninska reforma, ki smo jo izvedli lani v konsenzu s socialnimi partnerji in tudi v socialnem dialogu je bilo izboljšanih nešteto zakonov. Ta
zakon ima samo en namen in to je šibitev enega od socialnih partnerjev, sindikatov. Ne da bi sploh socialne partnerje, ki so partnerji vlade, povprašali po mnenju gre mimo socialnega dialoga, gre mimo javne razprave in je povsem neprimerno, da se take spremembe dogajajo v obliki poslanskih zakonov mimo vseh utečenih postopkov. Tako da ja, mi bomo glasovali proti skrajšanemu postopku, koaliciji pa priporočam, da ta predlog umakne in, če želi s tem nadaljevati, naj vsaj ga vloži na način zdaj, ko bo nova vlada sestavljena, da se lahko o tem opravi socialni dialog. To bi bila minimalna higiena.
Hvala za besedo.
Na nas se je obrnil gospod Milan Mesarič, in sicer predsednik Sindikata Podravja z odprtim pismom, in sicer bom kar prebrala en odlomek: "V Sindikatih Podravja, ki že vrsto let delujemo z jasno vizijo borbe za delavske pravice, naši začetki segajo v čas ustanovitve KNSS, javno sporočamo našo odločitev. Predsednik, tudi celotno predsedstvo Sindikatov Podravja odločno podpiramo interventni zakon. Obenem javno nasprotujemo škodljivemu ravnanju reprezentativnih sindikalnih central, ki grozijo z referendumom in zbiranjem podpisov.
Njihov cilj je zrušiti zakon, ki je dober in pozitivno naravnan za skupno dobro ter razvoj naše države. Sindikalni veljaki, ki se radi šopirijo s svojim udejstvovanjem v Ekonomsko-socialnem svetu, so se čudežno zbudili po štirih letih spanja. Takoj so pričeli z akcijami, samo da bi preprečili nekaj pozitivnega. Ekonomsko-socialni svet bi bilo treba po našem mnenju ukiniti, saj na njem te centrale le mešajo meglo in dokazujejo svojo nesposobnost. Nismo vsi sindikati enaki. Nanizal sem le nekaj utrinkov iz preteklosti, da bi vas opomnil na ključno dejstvo: nismo vsi sindikati enaki. V Sindikatih Podravja se z vsem srcem in znanjem borimo za pravice delavcev. Za razliko od tistih, ki so se zdaj zbudili in želijo po preživetih načelih škodovati vsem nam". Tako, glejte, vaše teze, da mi tukaj izvajamo nek, bom rekla, boj proti sindikatom z interventnim zakonom, ne držijo. Prebrala sem pa torej predlog zakona, ki ga predlaga SDS, jaz v tem zakonu sem tudi debatirala v zvezi s tem, torej s predsednikom Sindikata Podravja. V bistvu mi je povedal, da po eni strani, poglejte, je pa to zaščita delavcev. Namreč če je delodajalec seznanjen z osebnimi informacijami delavca, kateremu sindikatu pripada, lahko tudi šikanira na delovnem mestu zaradi te informacije. Gre za informacijo nekega, bom rekla, ki jo je potrebno tudi zaščititi s strani delavca. Tako da jaz tukaj sploh ne razumem dobro, o čem govorite, kajti tukaj obstajajo sindikati, ki podpirajo tako interventni zakon kot predlog tega zakona.
Hvala.
Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi.
Seveda bomo tudi Socialni demokrati glasovali proti skrajšanemu postopku za sprejem novele Zakona o delovnih razmerjih. Zdaj, če se osredotočimo predvsem na to, da sedaj govorimo o postopku, ne pa o vsebini, bi najprej veljalo poudariti, da smo priča res nekemu, še enkrat bom ponovila, kar sem že prejšnji teden rekla, nekemu hitenju, neki histeriji, neke vrste tudi maščevalnosti, s katerim kdorkoli deluje ali pa se upa karkoli izreči proti nastajajoči koaliciji, sledi pač nek zakon po skrajšanem postopku, ki gre v smeri ukinjanja ali omejevanja določenih pravic. Dejstvo je, da novela zakona o delovnih razmerjih, zakona, ki je temeljni zakon za urejanje delovnih razmerij, seveda zahteva neko širšo razpravo. Zahteva tudi redni postopek v prejšnjem mandatu. Smo izkazali, da se da redni postopek izpeljati relativno hitro. Več zakonov, ki jih je ministrstvo za gospodarstvo predlagalo, so bili sprejeti v enem mesecu. Torej neke bistvene razlike ni, so bili pa izpeljani po rednem postopku, omogočili so splošno razpravo, omogočili so več razprav na odborih zaradi česar so v bistvu tudi dvignili legitimnost zadevnih zakonov. Zakon, predlog SDS in NSi, s katerim delodajalcem ukinja obveznost odtegovanja sindikalne članarine neposredno od plače zaposlenih, v praksi nedvomno pomeni oteževanje delovanja sindikatov, pomeni slabost, slabitev organiziranosti delavcev. Takšni ukrepi so tudi v nasprotju z
usmeritvami Evropske komisije, ki poudarja pomen krepitve socialnega dialoga, kolektivnega dogovarjanja ter avtonomije socialnih partnerjev. Zelo slabo sporočilo je, ko sindikati v treh dneh zberejo približno 43 podpisov, tisoč podpisov, za izpeljavo naknadnega zakonodajnega referenduma da pride nastajajoča koalicija z zakonom, ki gre v neposredni smeri omejevanja sindikalnega organiziranja in v bistvu neke vrste maščevanja. Jaz takšna dejanja res obžalujem. Ob tem poudarjam, da je socialni dialog absolutno izjemno pomemben. Strinjam se z Luko, živimo v državi, ki je na tem utemeljena. Socialni demokrati tudi zagovarjamo, da se zahteva po socialnem dialogu v resnici vpiše tudi v Ustavo Republike Slovenije, tako, da ne bi več bila kršena tako eklatantno kot je bila že večkrat kršena. Tako da še enkrat, mislimo, da skrajšani postopek v tem primeru res ni primeren in bomo glasovali proti. Hvala lepa.
Hvala predsednik, dober dan vsem!
V Poslanski skupini NSi, SLS, Fokus bomo seveda podprli skrajšani postopek za ta Zakon o spremembi Zakona o delovnih razmerjih. Poglejte, razlogov je več, jih bom poskušal nekaj osnovnih ali pa najbolj pomembnih nanizati, nekaj dobrih je bilo pa že predhodno tule s strani kolegice Kokot tudi navedenih.
Bom najprej izhajal iz programa Nove Slovenije krščanskih demokratov. Mi imamo v programu kot temelj svobodno združevanje v zasebne ali pa bi rekel v pravne osebe zasebnega prava. To pomeni tudi za zbornice, veste, da se je NSi vedno zavzemala in celo smo uspeli doseči prostovoljno članstvo. V obrtni zbornici, ker pač način obveznega ali pa kakršnegakoli prisilnega članstva v katerikoli organizaciji zasebnega prava pač v 21. stoletju v sodobni demokratični družbi ni primeren. In to je prvi, bomo rekli, načelni razlog, zakaj bomo mi podprli ta zakon oziroma skrajšan postopek, tudi zakon kasneje.
Drugič. Članstvo v sindikatih naj bo po svoji naravi anonimno. Če delodajalec direktno odvaja preko svojega računovodstva, članarino sindikatu, je kar naenkrat delodajalec seznanjen s tem, da je nek delavec, delavka zaposlen, zaposlena, včlanjen v sindikat, kar je pa v nasprotju s tem načelom, načelom anonimnosti in lahko pride tudi do raznih pritiskov in tako naprej. Tu je pač potencial kršitev pravic in položaja zaposlenega tako velik, da je to potrebno urediti in moram reči, da kolegi iz SDS so dobro, dobro tole spravili noter.
Tretjič. Jaz bi svetoval kolegici, ampak to je potem že za naslednjo fazo, da se ne ustavite samo pri tem, odprite Zakon o reprezentativnosti sindikatov. Poglejte, 6. člen, prvi odstavek, tretja alineja pravi, da so reprezentativni tisti sindikati, ki so neodvisni od delodajalca, torej se tudi s tem ujema. To bi bilo treba tudi urediti. Sindikat, ki mu delodajalec preko svojega računovodstva odvaja članarino, ni neodvisen od delodajalca, ne, in je tudi ta vaš zakon pravzaprav sledi temu, kar predpisuje ta Zakon o reprezentativnosti sindikatov, sicer iz leta 1993. Svetujem, da se potem nadalje tudi to mogoče odpre pa pogleda, kateri sindikati so reprezentativni in kako? Bo pa treba to urediti.
Zdaj pa še odziv na politično, politično, bi rekel, politični protest kolegov in kolegic tule na levi. iz odhajajoče koalicije. Glejte, ravno obratno, sindikati so mislili, da nas bodo zastrašili, sindikati so se vključili v neposredni politični, politično tekmo, v politične procese, kar je nesprejemljivo, kar je nesprejemljivo in, / oglašanje iz dvorane/ ne vsi. Res je, res je, kolegica Kokot, niso vsi isti in tu je treba zaščititi interese tistih sindikatov, ki resno delajo za zastopanje pravic in položaja zaposlenih, kjerkoli že so, v gospodarstvu, v javni upravi, v javnem sektorju in tako naprej. In jaz mislim, da bo ta zakon pri tem pomagal in trdno podpiram skrajšan postopek obravnave. Hvala.
Zelo kratka replika.
Jaz bi samo rekla na izvajanje kolega
Cigler Kralja, da je zelo jasno razvidna časovnica vseh dejanj in da tu kakršnokoli drugačno tolmačenje seveda metanje peska v oči. Dejstvo je, da so sindikati zbrali toliko podpisov v tako kratkem času in sledil je ta zakonodajni predlog, čemur še enkrat obžalujem. In v kolikor je vaša namera iskrena, potem pričakujem, da boste tudi sami predlagali redni postopek in vas ni strah, da se izpelje neka širša razprava. Hvala lepa.
