Dober dan, lepo pozdravljeni!
Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!
Obveščam vas, da začenjam 4. nujno sejo Odbora za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: Luka Mesec. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: Duško Vujanović namesto Mateje Čalušić, Darko Ratajc namesto Luke Gorška, Alenka Jeraj namesto Antona Šturbeja. S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red: priprava predloga odloka za razpis posvetovalnega referenduma o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem.
Prehajamo na 1. točko, to je Pripravo predloga odloka za razpis posvetovalnega referenduma o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela.
Na spletnih straneh Državnega zbora je objavljeno delovno gradivo številka 005-02/26-4/11, z dne 26. 8. 2026. To je predlog odloka. K točki je bila vabljena Zakonodajno-pravna služba. Državni zbor je na 20. izredni seji, 25. 8. 2026 v okviru obravnave predloga za razpis posvetovalnega referenduma o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela, ki ga je v postopek vložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisano Jelko Godec, sprejel sklep, da se razpiše posvetovalni referendum o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela. Na podlagi odločitve Državnega zbora o razpisu posvetovalnega referenduma o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela, bo Odbor za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide na podlagi prvega odstavka 108. člena in prvega odstavka 169. člena Poslovnika Državnega zbora pripravil predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma. Delovno besedilo predloga odloka ste sprejeli s sklicem. V njem je predlagano, da se za datum dneva razpisa referenduma določi 1. september 2026, za datum glasovanja na referendumu pa je predviden 11. oktober 2026. V skladu s 33. členom zakona, Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kakor eno leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega poteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Glede na navedeno mora v takem primeru tudi delovno telo datuma v točkah tri in štiri v primeru določitve dnevnega glasovanja, dneva glasovanja, do katerega poteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Prehajamo na obravnavo delovnega besedila predloga odloka, ki ste ga prejeli s sklicem. Odboru predlagam, da se razprava o vseh delih združi v skladu s prvim odstavkom stoosemindvajsetega člena Poslovnika Državnega zbora. Po končani razpravi bomo glasovali o vseh delih delovnega besedila predloga odloka skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Odpiram razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Pred tem vas prosim, da se držimo točke dnevnega reda in da se razprava nanaša le na odlok in ne na vsebino predlog za razpis posvetovalnega referenduma, saj ta ni predmet današnje razprave, razpravo o tem smo namreč že opravili. Kdo želi razpravljati?
K besedi se je prijavila Tereza Novak.
Hvala lepa za besedo.
Jaz bom, jaz ne bom podprla tega odloka in bom razpravljala o datumu.
Gre za datum že razpisanega zakonodajnega referenduma, ki govori o vpeljavi preiskovalne komisije, ki bo uvedla, če bo zakon ostal, politično policijo, ki bo pravzaprav imela skorajda neomejena pooblastila za brskanje po zasebnosti vseh lahko, če oblasti ne bo po godu. In zakaj je problematičen ta datum tudi za druge posvetovalne referendume? Jaz sama sem skupaj s kolegi predlagateljica zakona, s katerim bi uvedli dva referendumska dneva in se strinjam, da je prav, da so referendumi združeni, zato ker to je cenejše, je bolj za ljudi ugodno. Skratka, sama združitev različnih referendumov ni problem, ampak vprašanje, kot je to, pa je problematično. Prvič zato, ker na isti dan že sem to. Prvič zato, ker v resnici zakonodaja v Sloveniji že omogoča in celo pogojuje v delu, da osebe, ki so sposobne za delati in imajo, kar je vprašanje in dobivajo denarno socialno pomoč, so že usmerjene v aktivnosti. In vprašanje, ki ga postavljate, želite postaviti ljudem, je v resnici treba samo izvesti po zakonodaji. Oblast trenutno ima možnost, da izvaja vse, kar je že predpisano in celo lahko doseže rezultate, kot jih je dosegla prejšnja vlada s tem, da se je bistveno zmanjšalo število dolgotrajno brezposelnih. Skratka, vprašanje je zavajajoče. In zakaj je tukaj datum pomemben? Zato ker v Sloveniji smo v resnici, nekako imamo delo je vrednota in nas večina ljudi, tako smo vzgojeni, vsaj tisti, ki nismo, ki smo že kar nekaj stari in in vsakega moti, če kdo ne dela in naj bi živel dobro. Ampak nimate nobenih podatkov, da res kdo izkorišča. In tisti, ki so delovno sposobni že zdaj, lahko se jih aktivira in prav je, da se jih aktivira. In to vprašanje se postavlja zato, da se ne bomo pogovarjali o drugem vprašanju, ki je bistveno bolj pomemben, zajema bistveno več ljudi, praktično vse med nami. In to je vprašanje zakonodajnega referenduma, zakona, ki uvaja politično policijo in to je problem tega datuma. Ker hočete, da se bo kampanja vrtela okrog stigmatizacij ljudi, ki so trenutno v najslabši koži v Sloveniji in to želite vi, ki se imate za domoljube. To so Slovenke in Slovenci, ki so trenutno v najslabši koži v naši državi. In namesto, da bi se pogovarjali o tem koliko oblasti bomo dali v vsakršni oblasti, koliko, koliko pooblastil bomo dali politiki. Da bo se vtikala v naša življenja vseh nas lahko, če ji ne bo po godu, želite, da se pogovarjamo in da boste stigmatizirali, kar ste delali že tudi na prejšnjih odborih in na seji, ljudi, ki so trenutno v Sloveniji v največjih stiskah. In zato je ta datum izjemno problematičen in zelo zavezujoč in zavajajoč in predvsem popolnoma nedomoljuben, če že, ker govorimo o Slovenkah in Slovencih. In absolutno je treba biti proti tudi odloku in absolutno je treba biti proti temu. Neizrekljivo, skoraj zavajajočemu posvetovalnemu referendumu, ki v končni fazi ne bo rešil nič. Ker ste tudi stranke, ki zdaj to ponujate, to vprašanje in boste izglasovali to vprašanje ste, ste bili proti vsem posvetovalnim referendumom v prejšnjim, rezultatom posvetovalnih referendumov v prejšnjem mandatu. Prišli smo z zakoni, pogovarjali smo se o tem, vse ste bili proti in zdaj zagotavljate ljudem, da ne, če bodo odločili o nečem, kar je že odločeno in kar je treba samo narediti in bi morala Vlada samo delati da boste to potem naredili je eno samo veliko zavajanje.
Hvala.
Hvala lepa za besedo.
Moram reči, da če ne bi moja kolegica tako začela trkati na našo dušo in na naša srca, se verjetno ne bi oglasila, ker o tem smo že veliko včeraj povedali, pa tudi mislim, da je vprašanje in stvar povsem jasna. Pa ravno te dni, pa ravno včeraj popoldne sem srečala mladeniča, ki dela v nekem podjetju, ima minimalno plačo. Njegov brat ima že od rojstva neke težave, ni bil nikoli zaposlen in kot je rekel, mu tudi nič ne pripada in nima nobenega dohodka. Njegova mama je v penzionu, dobi 400 evrov, njegov oče oziroma mama 300 pa še, 350, če rečem njegov oče, pa 450. Glejte, takih primerov je veliko in verjamem, da jih marsikdo od vas pozna. In ljudje, ki ne morejo delati ali pa, ki zelo slabo dobijo neke prispevke in jih največkrat dobijo manj, kolikor dela. zmožen mlad človek socialnih prispevkov. Jaz mislim, da je čas, da na tem področju naredimo spremembe. Govorite zakon je sprejet, zakon je tak. Ja, očitno res je sprejet, ampak ali se ga ne izvaja ali ni bil dovolj dober? Mi moramo pogledati tiste, ki res ne morejo delati in ki si zaslužijo, da dostojno živijo in tiste, ki bi lahko delali in ne morejo oziroma in dobijo denarno socialno pomoč. Največkrat, večkrat je denarna socialna pomoč nekoga mladega dela zmožnega človeka višja od pokojnine starejšega. Večkrat. Jaz tega podatka nimam, ga bom pridobila do jutri, da bomo pogledali, kako in kaj in koliko je takih upravičencev v Sloveniji. Zdaj tega podatka tudi nisem imela, nisem utegnila ga poiskati. Vem, da obstaja, ker o tem smo se že pogovarjali. In velikokrat dobimo klice v poslansko skupino in verjamem, da tudi vi kako nekdo, nek starejši s 500, 600 evri komaj preživi, čez plot pa gleda soseda, celo dva mogoče mlada, ki dejansko sta doma in živita boljše od njega, ker dobita več socialne pomoči kakor on, pokojnine, za katero je, za katero je 40 let delal, To, da mlad, dela zmožen človek ne gre v službo, pomeni tudi to, da ko bo čas za pokojnino, enostavno tudi za to ne bo bil upravičen. Zakaj o tem govorim? Zato ker sem srečala pa en teden, teden dni nazaj možakarja pri 60, a ne, ki je rekel, da je delal, da je zdaj 15 let pač brez vsega dohodka, da se mu neko invalidnino ugotovili in dobi 350 evrov na mesec. In da, ko se je šel pozanimati kdaj bo šel v penzijo, so mu rekli šele, da je upravičen do starostne penzije do 67. leta. Jaz res ne vem, kako ljudje preživijo s 350 evri invalidnine? To so stvari, na katere opozarjamo in katere bo treba popraviti. In jaz verjamem, da smo v tej, bom rekla, v koaliciji tudi to podpisali in zavezali k temu, da bomo naredili res državo bolj socialno, bolj pravično do tistih tudi, ki so delali in ki so s 40-let nekaj ustvarili. In kot vedno tukaj rečem, sem prepričana, da če 40 let delaš, si vreden, da ti menjajo pleničke v domu starejših, ne pa, da si tam puščen. Vem k temu bo pripomogla tudi dolgotrajna oskrba, ki jo bomo kmalu popravili, tako da bo pravična za vse. In verjamem, da bodo ljudje za to tudi glasovali za, da bomo prišli do te socialno pravične države.
Hvala.
Hvala za besedo, predsedujoči. Jaz mislim, da ljudje ne bi rabili imeti dolžnosti, da glasujejo za, da se vse to uredi, kar je moja predhodnica govorila. Ampak je to naša dolžnost, ker smo ravno na začetku mandata in smo dobili mandat na volitvah, da to uredimo. In upam, da že trdo delajo na tem,
ker je veliko obljub bilo zdajle izrečenih. Posvetovalni referendumi bodo 11. oktobra. Zakaj? Zato, ker vladajoči nimajo odgovorov za vas glede parlamentarnih preiskav. Ne morejo vam pojasniti, zakaj je v vašem interesu, da se umikajo ustavne varovalke. Zakaj je v vašem interesu, da poslanec SDS lahko preiskuje po svoji volji, brez tega, da bi imeli mi pravno varstvo v takih postopkih? Tega vam ne morejo pojasniti, zato, ker odgovorov na to pač ni, ker to ni v našem interesu, to ni v interesu nikogar, razen tistega, ki se spravi zlorabljati parlamentarno preiskavo. In zato so posvetovalni referendumi 11. oktobra, ker če odgovorov na en referendum, ki bo 11. oktobra, ni, se morajo najti druge teme. In te teme si koalicija z veseljem ustvarja.
Zaključila bi samo z idejo, kako se lahko temu upremo, ker dejansko vidimo poskuse, kako se demokratične procese poskuša zlorabljati za namene, ki gotovo niso državotvorni, kaj šele domoljubi. Jaz mislim, da se temu lahko upremo tako, da se med sabo pogovarjamo, da ostajamo v stikih in en izziv, da se vsi navežemo en stik z nekom, ki bo prizadet s kakšnim od teh vprašanj na referendumu, preden gremo na glasovanje in se med sabo pogovarjamo, ker ravno to si zelo oblast, ki nas želi nadzorovati, si želi to, da se mi drug drugega bojimo, ker samo potem lahko verjamemo njihovim teorijam, drugače pa pač vemo, da je stanje na terenu drugačno. Kar je pa ključno je, da se bo vprašanje parlamentarne preiskave in njene zlorabe dotaknilo vseh nas in zato moramo ostati kritični, 11. oktobra pa vsi na referendum in jasno pokazati oblasti, da nas tudi z najtežjimi poskusi ne bo uspela zmanipulirati.
Ja, hvala lepa, spoštovani predsednik.
Danes ne govorimo o ničemer drugem kot o vprašanju, ali so volivke in volivci za to, da mora dela zmožen človek opravljati delo in ne živeti od socialne pomoči, če lahko tako rečem, lahko citiram. Nikakor, nikakor ni govora o kakršnemkoli drugem referendumu trenutno na tej seji odbora, prej je bilo na, na seji Odbora za kulturo je bilo govora o referendumskem vprašanju o RTV-ju.
Skratka, jaz mislim, da tukaj ni fer in verjamem, da bo opozicija to izkoriščala, da bo govorila o politični preiskavi, pa si bom dovolila na koncu, tudi če sem rekla, da morate opominjati, da to ni ta preiskava in ne smemo o tem govoriti, ne. Še enkrat, dokazuje opozicija, da bo naredila vse, kar more, da bo branila lik in delo Roberta Goloba, Alenke Bratušek pa še koga zraven.
Ja, hvala lepa.
Glejte, spoštovani predsedujoči, jaz želim, da kolegici Tacer izrečete opomin. To pa zaradi tega, ker je v 90 procentih svoje razprave razpravljala o temi, o kateri danes ni govora na tem odboru. Pa ne samo, da je razpravljala o temi, ki nima nobene povezave s tem o čemer danes odločamo, o tej temi je tudi jasno zavajala. In če očita opozicija koaliciji, da zavaja s tem referendumskim vprašanjem, je dejstvo samo eno, da opozicija nenehno zavaja s politično policijo in govori in opleta s pojmom politična policija, čeprav dobro vedo, kaj je predmet parlamentarnih preiskav, da gre za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, pooblastil in zaradi tega ne groziti, ne manipulirati in ne zavajati, kako bomo mi preiskovali kar tako, ne vem, vsakega državljana
s tem zakonom in ne vpletati s pojmom politična policija, ker ne gre drugega kot za zavajanje. Vas, spoštovani predsedujoči, pa prosim, da se v skladu s poslovniškimi določbami izreče kolegici Tacer opomin, ker izpolnjuje vse poslovniške določbe za izrek opomina. In hkrati tudi, da ustavite vsebino razprave, ki ni predmet današnjega odločanja v nadaljevanju.
Hvala.
